Amerik an ski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine,
številka 26.
joliet, illinois, 22. februabja 1918.
LETNIK XXYII

Nemške armade prodirajo v Rusijo.
Zavzele mesti Dvinsk in Lutsk skoro brez vsakega odpora ter gredo naprej proti vzhodu.
RUSIJA PRISILJENA K MIRU.
Boljševiška vlada pritirala Rusijo v strašen položaj.
m
K'-

t

True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 21, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Dogovor med Avstrijo in Nemčijo.
Amsterdam, 18. feb. — Nemčija in Avstro-Ogrska sta se dogovorili, da bodo v slučaju potrebe vojaškega nastopa nemške čete omejene samo na mejo Velike Rusije in avstrijske samo na Ukrajino. To je naznanjeno v neki dunajski brzojavki.
*
Ko nemške armade zopet zabadajo svoj meč v njeno srce, je Rusija danes v krempljih najkrvavejše državljanske vojne, anarhije, plenitve in morije, po brzojavkah, prejetih v Ameriki snoči.
Nemci so začeli svoj novi pogon proti Rusiji takoj, ko je poteklo premirje včeraj, po brzojavkah iz Stock-holma. Pričakovati je, da zasedejo Estonijo in Livonijo ter pptem pritisnejo proti Petrogradu.
Nemškim armadam bodo stala nasproti skoro samo razkropljena krdela Rdeče straže. Ruska armada je skoraj izginila med dvomesečnim premirjem in je bila nazadnje razpuščena po demobilizacijski odredbi Leona Troc-kega, ko se je odločil za brezmir-ovni konec vojnega stanja, česar nemški cesar ni hotel sprejeti.
Udarijo tudi v Ukrajino.
Pričakovati je, da Nemci udarijo tudi v Ukrajino, kjer boljševiki poskušajo uničiti melčansko 'republikansko vlado, ki je sklenila mir s centralnimi vlastmi.
Prizadevajo si, da rešijo svoj "krušni mir" z Ukrajino, in avstrijske čete utegnejo pomagati kajzerju v tej ofenzivi, dasi je neka londonska brzojavka izrazila upanje, da utegne nova nemška ofenziva proti Rusiji provzročiti razdor med tevtonskimi isilami. Prejšnje brzojavke so naznanile, da je prešlo med centralnima velesilama do sporazuma, po katerem Avstrija ne bo Podpirala sovražnega navala na Veliko Rusijo.
In med tem ko so nemške armade Prodirale, je bratomorna vojna trgala ruski narod od konca do kraja.
11,000 jih padlo v Kijevu.
Boljševiki so naznanili zavzetje Kijeva, glavnega mesta ukrajinskega, z 'zigubami, ki so precenjene na 4,000 u-'•Vmrčencev in 7,000 ranjenccv. Po ' 1)°'jševiškem porazu nekaj dni poprej
je Bela straža poklala 1,500 delavcev, vštevši vse krajevne voditelje boljše-vikov, po brzojavki, prejeti v nedeljo.
Na stotine je bilo baje usmrčenih v ponedeljkovi bitki v Ode-i med boljševiki in zmernimi. Vojne ladje so bombardovale mesto. Rumunske čete prodirajo proti Odesi, naravnost kljubujoč boljševiškemu ultimatumu. Ru-munci se tudi bijejo z boljševiki za nadzorstvo Besarabije.
Poljske čete so porazile boljševike pri Bobrujsku, 85 milj jugovzhodno od Minska.
V boju s kazaškimi armadami.
Bitka med boljševiki in kazaško armado generala Aleksijeva se baje vrši blizu Harkova. Druga brzojavka pravi, da namerava praporščak Krylenko nabrati armado 100,000 mož za boj proti četam gen. Aleksijeva.
Boljševiki trdijo, da so porazili del čet generala Aleksijeva, ki mu je poveljeval gen. Erdelli, dne 9. feb. in zajedli Taganrod, rusko luko v ozemlju Donskih kazakov jugovzhodno od Odese.
Boljševiki so zavzeli Voronež, glav no mesto pokrajine istega imena.
Trne translation filed with the post master at Joliet, 111., on February 21, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Nemci prodirajo v Rusijo.
Berlin, prek Londona, 19. feb. — Nocoj izdana uradna naznanila nemškega vojnega urada pravijo, da od Rige pa prav do Lutska na jugu prodirajo nemške armade proti vzhodu v Rusijo.
no rusko naznanilo, prejeto tukaj po brezžičnem brzojavu danes.
Naznanilo je bilo izdano, ko so nemške čete zasedle Dvinsk potem, ko so ruske čete brezuspešno poskušale, razstreliti most črez reko Dvino.
Druga nemška armadna skupina, pod poveljstvom generala Alexander von Linsingena, je zasedla Lutsk v Volinju brez bojevanja in takoj pritisnila naprej v Rusijo, po naznanilu nemškega vojnega urada.
Vest o padcu boljševikov.
Malo pred naznanilom o ruski predaji so se razširjale govorice v Vasi, da je bila boljševiška vlada'v Petrogradu izpodrinjena po socialnih revolucionarjih pod vodstvom g. Černova, kakor brzojavlja tamošnji poročevalec kodanjskega lista "Politiken". Nikolaj Lenin in Leon Trockij sta baje utekla v Rigo.
Poročilo o padcu boljševikov prihaja iz bolj negotovega vira — skozi finske in danske roke — toda je obširno dovolj, da so premiselka vredne možnosti, če bo potrjeno.
Kot naslednica v nadzorstvu vlade je skupina, o kateri se zdi najverjetnejše, da je prevzela to oblast, nadrobno popisana. Ta skupina, namreč skupina socialnih revolucijonarjev, pod vodstvom Černova, bivšega poljedelskega ministra pod Kerenskim, je nadzirala nedavni ustavodajni zbor, ki ga so razpustili boljševiki.
Popolna predaja.
Prvi minister Lenin in Leon Trockij minister zunanjih stvari, sta podpisala naznanilo popolne predaje ruske, katero pravi, da je sovet ljudskih komi-sijonarjev sedaj prisiljen, izjaviti svojo radovoljnost, da podpiše mir, kakor so ga narekovali zastopniki četverozveze v Brest-Litovsku.
Naznanilo je bilo takoj poslano potom brezžičnih brzojavnih postaj ruske vlade vladi nemškega cesarstva v Berlinu.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 21, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Rusija se vdaja.
London, 19. feb. — Ruska vlada je po drugem uradnem naznanilu, prejetem tukaj, naslovila sledečo brzojavko na glavni stan in vse fronte:
"Sovet ljudskih komisarjev je ponudil Nemcem, podpisati mir takoj. Ukazujem, da se v vseh slučajih, kjer za denete ob Nemce v mnoštvih, začno pogajanja z nemškimi vojaki, in da se jim predlaga, zdržati se bojevanja. Če Nemci odklonijo predlog, potem se jim morate upirati na vsak mogoč na čin.	"Krylenko."
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 21, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Rusija prisiljena podpisati mir.
London, 19. feb. — Rusija je zdaj prisiljena podpisati mir pod pogoji, ki jih je predlagala Nemčija, pravi urad-
Iv
l9l«rUe translation fi'ed with the postmaster at Joliet, III., on February 21 s> as required by the act of Octobcr 6, 1917.
VZOREC PRENOSNIH BOLNIČNIH DVORAN.
T	N
načrt' " <,ovršllje ve,ilc vzorec nove prenosne bolnične dvorane, ki je njen
"ega "ai>r®vil Henry Fairfield Osborn, predsednik Ameriškega prirodopis-
t križ,, '""' V'1 <An,cr'can Museum of Natural History) za rabo po Rdečem
■ ter« lil ''rancoBltem> Bolnišenica je sestavljena iz enot po pet črevljev, ka-
Sbr-,," posUv'i° a,i odstranijo nevešči delavci. Zaklepalni deli se lahko Hrav'JO v male
zavoje.
URADNA POROČILA 0 VOJNIH DOGODKIH.
London in Pariz in Berlin poročajo samo topniško bojevanje na francoski fronti.
Z LAŠKE FRONTE NIČ NOVIC.
Vsak
dan je pričakovati nove velike ofenzive na zapadu.
Trile translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 21, 1918; as required by the act of October 6, 1917.	i
Ruska fronta.
Berlin, 19. febr. — Snoči so nemške čete vkorakale v Dvinsk. Naletele so na malo odpora. Sovražnik je večinoma utekel. Rusi niso bili uspešni v raz-streljevanju'mostu črez Dvino, za kar so se pripravljali.
Na obeh straneh Lutska (Volinj) so naše divizije na maršu. Lutsk je bil zaseden brez vsakega bojevanja.
6,
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 21, 1918," as required by "the act of October 6, 1917.
Nemci prodirajo dalje.
Berlin, 20. feb. (prek Londona). Prodiranje nemških čet proti vzhodu v Rusijo se nadaljuje, po nocoj izdanem uradnem naznanilu, ki pravi:
"Prodiranje se nadaljuje na vzhodu. Nemške čete so vkorakale v Estonijo. Skozi Werder (ob Belem prelivu, petinšestdeset milj jugozapadno od Re-vala) so šle v vzhodni smeri."
master
1918, as required by the act of October 1917.
Nemci prodirajo v Rusijo.
Berlin, 20. feb. — Na obeh straneh železnice Riga-Petrograd so bile ruske postojanke prekoračene in prodrli smo dvajset kilometrov onostran linije, ki je bila naša-fronta. Pičli odpor od strani sovražnika blizu Inzeena, severno od železnice, je bil kmalu zlomljen.
Naše divizije so pritiskale naprej od Dvinska proti severovzhodu in vzhodu.
Med Dvinskom in Lutskom so prodirale na širokih odsekih. Divizije, ki so prodrle onkraj Lutska, marširajo proti Rovnu.
Do 2,500 ujetnikov, več sto topov in veliko število raznih vozil je prišlo v naše roke.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 21, 1918, as required by the act of October 6, }917.
Zakesnelo rusko naznanilo.
Petrograd, 18. feb. (Zakesnelo.) Nemci so nameravali drzen udar proti boljševikom v napadu proti Petrogradu od dveh strani. Zbirali so konji-štvo pri Rigi in tudi polagali železnico po ledu proti Revalu.
Poslali so 3,000 Fincev v nemški armadi nazaj na Finsko, da se pridružijo Beli straži v prizadevi, zopet zavzeti Helsingfors in Viborg, ali neka boljševiška vojna ladja je ujela Fince in jih obdržala v jetništvu.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 21, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Avstrija in Rusija v miru. Dunaj, 20. feb. (prek Londona). — Ruska izpraznitev zasedenega avstro-ogrskega ozemlja je bila dovršena Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano danes:
"V soglasju z mirovno pogodbo Ukrajino je bila točka glede obnove mej, kakor so obstajale pred izbruhom vojne med Avstro-Ogrsko in Rusijo, popolnoma izvedena. Naše čete so zasedle brez vmesnega dogodka krajino, raztezajočo se do prvotne avstro-ogrske meje."
Grof Czcrnin, minister zunanjih stvari, dospe v Bukurešt v petek, da bo vodil mirovna pogajanja z Rumu-nijo.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 21 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Veliki pogromi se začeli.
Stockholm, 20. fa,. — Resni izgredi proti Judom v raznih delih Rusije se opisujejo v poročilih, katera je prejel židovski tiskovni urad tukaj. Krvavi pogromi so se baje pripetili v Lublinu Raškovu, čerkopih, Tiraspolu in Kor-ninu.
True translation filed with the post master at Joliet, III., on February 21
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on February 21, 1918, as required by the act of Octobe r 6, 1917.
Britansko poročilo.
London, 18. feb. — Sovražen napaden oddelek je odbila ponoči ena naših straž v soseščini Gavrella.
Nekaj Nemcev so ujeli Portugalci v soseščini Neuve Chapella. Patrolni spopadi, v katerih je sovražnik utrpel i-gub, so se pripetili rano ponoči v odseku Messines.
Sovražno topništvo je kazalo nekaj delavnosti južno od ceste Arras-Cam-brai, severno od Lensa in v soseščini Zonnebeka.
SKLIC NADALJNJIH VOJAŠKIH NOVINCEV,
Stric Sam pokliče k orožju še 500,000 mladih mož, da se izvežbajo za boj proti kajzerju.
MENDA NE PRED DNEM 1. MAJA.
Obrestna mera prihodnjega posojila za svobodo bo baje 4z/2 odstotka.
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on February 21, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Zrakoplovci nad Londonom.
London, 18. feb. — Sedemindvajset oseb je bilo usmrčenih in 41 ranjenih po zrakoplovskih napadih nad Londonom v soboto in nedeljo ponoči, je bilo uradno naznanjeno danes.
True translation filed with the po»t-
IX1UC LI dlisiauuil IIICU niui Hit y\j9v
master at Joliet, 111., on February 21 aSlCi at	1.«., UII rcuiuary 191g as required by the act of Octobei
Trne translation filed with the post-
it-] 21, j
1918, as required by the act of October 6, 1917.
Angleži napadajo.
London, 19. feb. — Uspešne napade smo izvedli snoči v trojnih odsekih fronte.
Jugovzhodno od Epehyja so irske čete prodrle v sovražnikove zakope v soseščini Gillemontske farme in do vedle nazaj ujetnikov.
Drugi uspešni napad, v katerem smo ujeli pet Nemcev, so izvedle kanadske čete južno od Lensa.
Dalje severno so lancashirske in yorkshirske čete napadle nemške postojanke v južnem delu Houtholške hoste na široki fronti. Veliko število neprijateljev je bilo usmrčenih in se demindvajset ujetih. Uplenili smo tudi eno strojno puško. Naše izgube so bile lahke.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 21, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Prihodnje posojilo za svobodo.
Washington, D. C., 19. feb. — Koncem posvetovanja med zakladniškim tajnikom McAdoo in člani posvetovalnega zbora zaveznega reservnega o-blastva je posvetovalni zbor priporočal obrestno mero A]/2 odstotka za tretje posojilo za svobodo (Liberty loan), kakor neuradno poročajo.
Tajnik McAdoo je izjavil, da še ni bilo odločeno glede datuma, kdaj se bo razgrnilo prihodnje posojilo, glede
J ska tega posojila, ali glede obrestne re, ki se bo plačevala na bonde. Odločitev, ali naj se obrestna mera poviša od 4 odstotkov, katere nosi drugo posojilo, na 4J4 odstotka, je odvisna od tajnika McAdoo.
master at Joliet, 111., on February ci, | True tran,slation fiied with the p0st-1918, as required by the act of October j master at Joliet) IH on February 21,
' 1918, as required by the act of October
6, 1917.
Francoska fronta.
Pariz, 18. feb. — Hudi topniški boji so se pripetili v bližini Mortierske hoste in Vauxaillona.
V Champagni so Nemci po močni topniški pripravi podjeli napad na postojanke, katere so zavzeli Francozi jugozapadno od Butte du Mesnila dne 13. feb. — Po živahnem spopadu so Francozi prepodili Nemce iz delov gotovih zakopov, kjer se jim je posrečilo ustanoviti se. Nekaj ujetnikov je o-stalo v naših rokah.
Na desnem bregu reke Meuse (ver-dunska fronta) je topništvo na obeh straneh živahneje streljalo zgodaj zvečer.
Ničesar ni izporočiti z ostale fronte.
6, 1917.
Francozi odbili tri napade.
Pariz, 20. feb. — Trije nemški napadi na mala francoska stražišča blizu Quincyške hoste, severozapadno od Courcyja in v odseku Vauquois so bili odbiti po francoskem streljanju.
Dokaj močno topniško streljanje je bilo v Champagni, v okraju Butte du Mesnil (kjer so se ameriške baterije udeležile francoskega napada dne 13 feb.) in v Vogezih.
Na ostali fronti je bila noč pokojna
1918, as required by the act of October 67 1917.
Pridobili velike žitne zaloge.
Basel, Švica, 20. feb. — Dr. von Seydler, avstrijski prvi minister, je naznanil v državni poslanski zbornici, da sta ukrajinska rada in avstro-ogrska vlada podpisali dogovor, dopolnjujoč ukrajinsko mirovno pogodbo, po katerem pokrajina Cholm ne pripade Ukrajinski republiki. Mešana komisija bo imenovana, da odloči usodo Cholma na plemenskih načelih in z Ozirom na želje prebivalstva. Naznanilo je bilo sprejeto baje s srčnim ploskanjem.
Dr. von Seydler je izjavil, da je bil po mirovni pogodbi z Ukrajino postavljen na razpolaganje centralnim vlastim ukrajinski prebitek poljedelskih pridelkov. Ta prebitek, je zatrdil prvi minister, je večji, nego ga bi mogle centralne vlasti po najugodnejši cenitvi prepeljati.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 21, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Veselje v Berlinu.
London, 20. feb. — Novica, da je Leon Trockij, boljševiški minister zunanjih stvari, poslal brezžično brzojavko nemškemu cesarskemu kance-larju, grofu von Hertlingu, sprejemajoč mirovne pogoje centralnih vlasti, je provzročila veselo razdraženost v Berlinu, po neki brzojavki iz Amsterdama na Exchange Telegraph Co.
Minister zunanjih stvari Trockij, govoreč pred osrednjim izvrševalnim odborom vsesoveta zadnji četrtek, je naznanil, da so Nemci v Brest-Litovsku zmanjšali vojno odškodnino, zahtevano od Rusije, od $4,000,000,000 na $1,-500,000,000, po neki petrograjski brzojavki z dne 15. feb., prejeti danes.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 21 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Švicarsko-avstrijska meja zaprta,
Bern, Švica, 19. feb. — švicarsko inejo so zopet popolnoma zaprla av strijska oblastva.
Jolietske novice.
—	Rev. A. M. Kraschowitz, župnik slovenske cerkve sv. Jurija v South Chicagu, 111., se je mudil včeraj v Jo lietu po opravkih v n&šem župnišču in na obisku svojih sorodnikov in .prija teljev. Tem povodom je č. gospod po gledal tudi v tiskarno A. S., kjer je od dal pozdrave soutlichicaških Sloven cev na farane sv. Jožefa.
—	Dr. A. Matijaca, znani hrvatsk zdravnik in boritelj za Jugoslavijo, se preseli dne 1. marca v poslopje na se verovzliodnem voglu Cass in Chicago sts. Dr. A. Matijaca je lani izdal čeno knjigo "Principles of Electro Medicine, Electro-Surgery and Radio logy", ki jo je založila neka newyor-ška tvrdka. O tem več o priliki. O-menjamo še, da je dr. A. Matijaca zadnji petek dobil drugega sina. Seveda mu čestitamo.
—	"Chicken Joe" mora na vislice. "Chicken Joe" Campbell, črnec, ob-o-jen k smrti zaradi umora gospe Odette B. Allen, soproge bivšega wardena aJi ravnatelja državne kaznilnice v Jolietu, Edmunda M. Allena, mora na vislice, je odločilo najvišje sodišče v sredo. Obešenje je določeno za dan 12. aprila.
—	$12 stane funt kave v Avstriji sedaj. Tako poroča g. Emile Maass, Američan, ki je bival v Avstriji izza pričetka vojne 1. 1914 in se je pravkar vrnil v Joliet. Pisal bo o sedanjih avstrijskih razmerah in priobčeval svoje članke v dnevniku "The Joliet Herald-News". Njegov prvi članek izide v nedeljo, dne 24. t. m., na kar opozarjamo slavno čitateljstvo.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 21, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Sklic 500,000 rekrutov 1. maja.
Washington, D. C., 19. feb. — Žrebanje drugega pomnožka 500,000 vojaških novincev k narodni armadi se prične na ali okoli 1. maja, po odredbi, ki čaka, da jo podpiše vojni tajnik Baker.
Po poskusnerr naČKtU začne vlada-' dne 1. maja sklicevati v vežbalna taborišča vsak teden približno 10,000 vojaških novincev prvega razreda skupine registrirancev, kakor so bili pred kratkim zopet razvrščeni.
Tako k zastavam sklicani vojaški novinci izpodrinejo enako število vojakov narodne armade in narodne straže, ki dovršijo predhodno vežbanje v tej deželi in bodo pripravljeni za prevoz na Francosko.
Pomeni še eno leto vojne.
Ker prevozna zmožnost narašča in .se pošilja vedno večje število vojakov prek morja iz vežbalnih taborišč, se tedensko žrebanje vojaških novincev iz prvega razreda pomnoži.
Nenavaden pomen pripisujejo dejstvu, da je vlada sklenila, začeti sklicevanje drugega pomnožka narodne armade v majniku. Vojpi tajnik Baker je pred kratkim rekel, da še ne pre-udarja nobenega datuma za sklicevanje več izžrebanih vojaških novincev, in da je izžrebanje drugega pomnožka odvisno predvsem od razvojev onkraj morja.
Zatorej sklepajo, da je vlada menda opustila upanje na mir letošnjo spomlad in se pripravlja za še eno leto ali več vojskovanja. Sklepajo tudi, da so razvoji onkraj morja poudarili resno potrebo ameriških čet tako hitro, kakor jih je mogoče odbrati in izvežbati.
Pettisoč Indijancev-vojakov.
Washington, D. C., 19. feb. — Pettisoč Indijancev je bilo nabranih za vojaško službo v armadi ali mornarici. Natančne številke niso znane, ali omenjeno število je navedel kot zanesljivo cenitev Cato Sells, komisijonar za indijanske stvari, v pismu, katero je danes objavil predsednik zveze "American Indian League" v mestu New Yorku.
Omenjajoč ulogo, ki jo igrajo Indijanci v vojni, navaja komisijonar Sells, da so podpisali več nego $9,000,-000 vrednih Liberty bondov, pripomogli k ogromni pomnožitvi mesovi-ne in poljedelskih pridelkov na indijanskih reservacijah in podpirali delo za Rdeči križ.
Morda začno sklic 15. aprila.
Brž ko tajnik Baker potrdi odredbo, jo odpošljejo generalprofosu (provost-marshal-generalu) Crowderju, ki bo nadziral drugo žrebanje.
Navodila za nabiranje, koncentriranje in odpošiljanje vojaških novincev drugega sklica v armadna taborišča se pošljejo 4,500 krajevnim vojaškona-bornim oblastvom v Združenih Državah ne kasneje nego 15. aprila, kakor poročajo. Dejansko delo za pripravo novega žrebanja se utegne začeti en teden ali dva prej, po obvestilu uradnikov.
Joliet, UL, 20. feb. — Sv. misijon bo v naši cerkvi sv. Jožefa prihodnji mesec in sicer od dne 17. do 24. marca. Več o tem še naznanimo.
—	Hudo bolna je od sobote gospa Mary Kambič, soproga g. Johna Kara-biča, cerkvenega kolektorja. Zdravi se doma, N. Broadway. — V bolnišnici sv. Jožefa leži ga. Josephine Pucelj, soproga g. Alojzija Pucelj, N. Hickory St., kakor nam poroča Rev. J. Plaznik.
—	Naši diletantje zopet nastopijo meseca aprila t. 1. In sicer Pevsko društvo sv. Cecilije prvo nedeljo, dne 7. aprila; in Dekliška Marijina Družba tretjo nedeljo, dne 21. aprila. Več naznanimo o priliki.
—Čehoslovaški bazar. Jolietski Slovaki in Čehi pripravljajo lepo prireditev, namreč dobrodelen bazar, katerega dobiček bo namenjen njihovim rojakom v vojaški službi. Imenovan je bil odbor za nabiranje milodarov in raznega blaga, ki se bo prodajalo draž-benim potoni na bazarju, kateri se začne dne 14. aprila v slovaški katoliški šoli na Henderson avenue in se bo nadaljeval teden dni. Sodnik Johfi Martin, član pripravljalnega odbora za bazar, je izjavil, da kažejo vsa znamenja, da se potom bazarja dobi lepa vsota denarja za vojake. Chicaški Slovaki in Čehi so priredili pred kratkim bazar, ki je prinesel čistega dobička $38,000.
—Vojaškonaborni urad za Jugoslovane je sedaj otvorjen v Jolietu. Dva častnika srbske armade ista včeraj začela kampanjo v svrho, da nabereta 300 radovoljnikov za jugoslovansko divizijo srbske vojske. Jugoslovanska naborna postaja se nahaja v Adam Ar-cadi, Ottawa in Van Buren streets. V oskrbi jo imajo poročniki Vladimir E. Skobla, Svetoslav Radulovič in Josip Čejka, zadnji za Hrvate. Postaja bo nabirala radovoljnike iz Jolieta, Peo-rije, Depue, Toluca in Silvisa. Postaja bode odprta trideset dni. Jolietska srbska naselbina je poslala že 145 radovoljnikov na fronto, kakor je izjavil g. Michael Radakovič, eden srbskih voditeljev v Jollfetu. "Ko so doznali," je rekel, "da je njih služba potrebna, so se zglasili prostovoljno. V sedanji kampanji hočejo pokazati, kje je njih srce, in zglašali se bodo nadaljnji ra-dovoljniki. Kajti dobro vemo, da ne moremo storiti preveč za Združene Države. Ta dežela nam je pomagala in veseli smo, da ji moremo povrniti pomoč. Amerika potrebuje junaških src, da z njihovo pomočjo pridobi zmago v vojni." Ko bodo nabrani, bodo radovoljniki poslani v Kanado na vežbanje. Pred svojim odhodom bodo počaščeni s slavnostnim banketom, ki se ga utegnejo udeležiti številni zastopniki vseh Slovanov v Jolietu in okolici.
—	Vojaškonaborni urad za Poljake iz Jolieta in okolice se nahaja v poslopju Pulaski Hall na N. Chicago St. To poslopje je poprej lastoval nemški Turnverein, ali pred nekaj meseci je prešlo v posest jolietskih Poljakov, ki napredujejo v vsakem oziru, ker so složni.
—	Jolietska občinska visoka šola (high school) je vsa prešinjeija is pa-trijotičnim duhom. Svoj patriotizem kaže v dejanju tudi s tem, da deluje po vseh svoih močeh v kampanji za kupovanje vojno-varčevalnih znamk (War Savings Stamps). Kakor čuje mo, jo posnemajo v zglednem delova nju tudi vse nižje iavne in župnijske šole, tako tudi naša slovenska župnijska šola sv. Jožefa.
—	Junaške fante naše župnije, ki so bili pri nedavnih zdravniških preiskavah potrjeni za vojaško službo, prosimo, da nam naznanijo svoja imena.
—	Pogon proti nelojalnim. Nova vojna organizacija je bila ustanovljena v Jolietu, pod imenom The Patriotic League of Will County in sestavljena iz ameriških državljanov nemškega pokolenja. Njen namen je, širiti pa-trijotično mišljenje med ameriškimi Nemci v okraju Will in zatirati vsak izraz nelojalnosti.
kov davka in globa ne manj nego $20 ali več nego $1,000. Kazen za poskus, oslepariti vlado z napačnim naznanilom ali se izogniti plačanju davka, je dodatek 100 odstotkov k davku, globa $2,000 in zapor za eno leto, ali oboje, kakor odloči sodišče. Mr. Joseph R. Gibson, zastopnik Z. D. zakladniškega departmenta v področju za notranje davke, je otvoril urad v zaveznem (federalnem) poslopju v svrho sprejemanja dohodninskih poročil. Vsi, ki so podvrženi dohodninskemu davku, naj prinesejo v njegov urad popolno in podrobno poročilo o svojih skupnih dohodkih na debelo za leto 1917, kakor tudi poročilo o skupnih stroških svojega businessa, z raznimi stroški posebej navedenimi, obenem z dokazom o znesku davkov in pravilnih o-bresti, plačanih med letom 1917. Dohodninski uradnik ne pride osebno k Vam, ampak Vi sami morate iti k njemu v njegov urad v federalnem poslopju, t. j. v poštnem poslopju, da odgovorite na zahtevana vprašanja. Kdor tega ne stori, bo kaznovan.
Ely, Minn., 11. feb. — Dne 9. feb. sta prejela dva mlada para zakrament sv. zakona: AH>in Seliškar z gospico Frančiško Antončič in Matevž Boldin z gospico Ano Škufca. Želimo jim o-bilo sreče.
— Krsti. Starišem Anton Mršnik je bil krščen sinček za Antona; starišem John Mayerle, Camp St., sinček za Rafaela Štefana; starišem Peter Sve-tich sipček za Bernard Matevža; starišem John Petrich sinček za Jožefa. Častitamo.
— Prečastiti Msgr. Jos. J. Buh so odšli dne 9. feb. v Duluth za škofijskega u-pravitelja. Ostanejo tam, dokler se izvoli novi škof.	Poročevalec.
—	Zopet pod ničlo je kazal toplomer danes. Nedavno zapadli sneg je skopnel brez vsake povodnji.
—	Ali ste že plačali svoj dohodninski davek (income tax)? Nikar ne pozabite! Čas je samo do 1. 'marca. Če želite kaj pojasnila o tem, vprašajte v tiskarni Amerikanskega Slovenca. Po dohodninskem zakonu so dolžni plačati dohodarino: 1) samski ali neože-njeni, ki so imeli dohodkov $1,000 ali več med letom 1917, in 2) oženjenci, ki so imeli dohodkov $2,000 ali več med istim letom. Če so bili dohodki za zadnje leto ppd $1,000 za neoženjenca in pod $2,000 za oženjenca, ni zahtevano dohodninsko poročilo. Poleg tega je dovoljena prostost davka (exemption) $200 za vsakega otroka pod starostjo 18. let. Kazen za nezglasitev do dne 1. marca je pridavek 50 odstot-
La Salle, 111., 19. feb. 1918. — Kakor je že znano, so naši rodoljubni Slovenci ustanovili podružnico Slovenske Narodne Zveze v tukajšnji slovenski šolski dvorani sv. Roka dne 6. jan. t. 1., ob priliki, ko se je vršil javni shod, na katerem je bil glavni govornik g. Rudolf Trošt, znani narodni boritelj in organizator Slov. Nar. Zveze.
Gosp. govornik nam je jasno predo-čil potrtjbq, da se Slovenci organiziramo in delujemo za korist in blagor naših trpečih in zasužnjenih bratov v domovini onkraj morja, katerih edina rešitev bode le takrat, ko bode zasijalo zlato solnce svobode črez — Jugoslavijo.
V odbor, kateri bode uradoval tukajšnji podružnici Slov. Nar. Zveze, so bili izvoljeni sledeči gg.:
Rev. Frančišek Saloven, predsednik.
Michael F. Kobal, tajnik.
Math Komp st., blagajnik.
Math Povše, Ant. Strukel, John Prazen, nadzorniki.
Naznanja se obenem, da bode imela naša podružnica S. N. Z. svojo prvo redno mesečno sejo v nedeljo 24. feb. t. 1. po drugi sv. maši v šolski dvorani sv. Roka.
Prošeni so vsi člani Zveze, da se seje udeležijo. Tajnik je namreč dobil knjige za poslovanje in vsak član bode dobil pobotnico (receipt), kateri je plačal članarino. Obenem se bode napisalo imena vseh članov, kateri niso ameriški državljani, kateri bodo potem dobili legitimacijske karte (izkaznice) od Jugoslovanske Kancelarije iz Wash-ingtona, D. C.
Vabljeni so tudi drugi rojaki, da se udeležijo in pristopijo k Slov. Nar. Zvezi in da storimo kar je v naših močeh, da osvobodimo naše brate izpod krutega tujčevega jarma.
Z jugoslovanskim pozdravom, Michael F. Kobal, tajnik S. N. Z., 1240—3rd St., La Salle, 111.
North Chicago, 111., 18. feb. — Cenjeni mi Am. Slovenec: — Veliko dopisov prihaja iz naših dveh mest Wau-kegana in No. Chicago. Veliko stvari se piše, veliko se rešetava na vse strani. Da bi pa kdo kaj omenil o naši
slovenski fari, kako smo začeli zadnje 'ase zopet napredovati, ni ga dopisnika. Zato hočem jaz malo povedati, da ne spimo tukaj spanja pravičnega, ampak da se tudi gibljemo v društvenem in duševnem življenju.
Predpustni čas smo obhajali z raznimi igrami in veselicami, katere so nam prirejala naša katoliška društVa. ki so kar tekmovala, katero bode bolj zabavalo drago občinstvo.
Prvo nedeljo po Božiču priredilo je še bolj mlado katoliško društvo sv. Družine D. S. D. krasno in smešno igro "Trije Tički". Smeha je bilo dovolj. Da je bilo dobro obiskovano, vidi se, ker jisti dobiček ostane nad to dolarjev. Da dobro napreduje to društvo, se vidi iz tega, da po triletnem obstanku s 64 udi imajo še v blagajni nad $700.00. Pri tem je plačano že nad $200 bolniške podpore in omislili so si še zastavo Z. D.
Zatein je imel pa naš Piparski Klub svojo zabavo in veselico, to je 5. januarja v korist slovenski cerkvi wauke-
ganski. Ako se še spominjate, kaj je bilo tisti dan: sneg in vihar, kakršnega ne pomnijo stari Amerikanci, da živa duša si ni upala na plan izpod strehe,. — kaj mislite, da so naši katoliški možje počivali in za pečjo sedeli in tisti viski cerkovali? O, ne, ne, ampak niso se bali tega viharja, ampak tekmovali so med seboj, kateri bode nakolektal več dobitkov za šaljivo loterijo. Čast takim možem in fantom, ki se ne u-strašijo narhujšega, ako se gre za katoliško stvar. Vsaki je rekel": "Škoda, danes ne bode nikake zabave." Ali prišel bi bil ti v dvorano in videl, da take zabave še ni bilo dolgo. Vsi, ki so katoliškega mišljenja, so prihiteli in pokazali, da jim je že čast, da so farani cerkve Matere Božje v Wau-keganu. Korajža velja. Čisti dobiček je znašal 341 dolarjev.
Ne pa, kakor so neke tukajšnje "ta rudeče in napredne"(žene naredile: dejale so figo v žep in se zbale snega. Potem se je pa še neka dopisnica nad Bogom kregala, da jim je preveč snega nafrčal. Kdo vam ga je pa potem drugikrat, ali morda "ta črni H" ali kaj?
Društvo sv. Jožefa K. S. K. J. je imelo svojo igro in zabavo 13. januarja. Tudi to društvo je preskrbelo lepo in zanimivo igro "Tri Vile", v kateri so pokazali, kako ženske čislajo in spoštujejo slikarski stan. To društvo je naredilo nad dvesto dolarjev za v društveno blagajno.
Društvo sv. Ane K. S. K. J. je imelo tudi svojo igro in zabavo 20. januarja. | Tukaj so pa tudi naše žene in dekleta pokazale, da znajo tudi nekaj. Vsaka izmed njih je natanko naredila odka-zano ji nalogo. Kakor slovensko katoliške junakinje se ne sramujejo, da jih je rodila slovenska mati, in da so združene v katoliškem društvu, ne pa kakor nekatere, ki pridejo iz starega kraja in komaj da vidi svoj novi dom, že se po prsih tolče in kriči: "Jaz sem socialistovka!" Razume ga pa toliko, kakor kužek na cesti, ko ga srečaš.
Samostojno podp. dr. sv. Jurija je imelo svojo igro in zabavo na 27. januarja. Temu društvu gre čast, ko ob vsakej cerkveni slavnosti priskoči, da tem bolj poveča čast Božjo. Zatorej pa temu društvu vsi farani naše cerkva radi pomagajo, da .se jim vselej veselica ali igra dobro obnese, tako tudi sedaj.
Na pustno nedeljo so pa na prošnjo našega č. g. župnika Fr. Ažbeta naše gospe in gospodične Slovenke, Hrvatice in pa Slovakinje napravile "Basket party" v korist naši cerkvi Matere Božje. Kako so tekmoval^ rrijujf seboj, katera bode boljše! postregla svojemu odkupljencu! Posebno gospe Hrvatice so tekmovale med seboj, katere bode lepši basket. Kako so možje kljubovali fantom, da bi dobili od go-podi-čen baskete, ali tudi fantje so možem, ija ja pustno nedeljo ne bodo večerjali pri svoji boljšej polovici. Čast takim gospem in gospodičnam! Hvala! Smeha je bilo še veliko, zakaj pa ne, saj poštenega in nedolžnega veselja Bog ne prepoveduje. Saj se je tudi naš Gospod Jezus Kristus udeležil ženitova-nja v Kani Galilejski. Čisti dobiček 275 dolarjev.
Res lepe zabave smo imeli ta predpustni čas, ali nekaj mi prihaja na misel: Kaj bi bilo, ko bi te čiste dobičke spravili skupaj? Spravili bi e'n lep tisočak !
Sedaj bi pa vprašal tistega "Cempu-hovega Načeta" od Sv. Pavla iz Vrhnike: ali se ti kaj cedijo sline po lepih dolarčkih, ki so jih spravili trezno misleči katoliški Slovenci v Waukeganu? Prosim te, pokliči vse "ta rudeče" Vrliničane iz cele Amerike, da naj pridejo pomagat držati stavbo, katera se podira, ko še strehe nima, za katero se ti tako poganjaš; priskoči na pomoč is svojimi tisočaki, ki jih imaš, ali si kupi pa obleko, da bocleš izgledal kakor Amerikanec, ne pa starokrajski kopitrež. Zato pridite vsi sem, da pomagate temu človeku, katerega tako skrbijo cerkveni dolarčki. Pokazali vam bodejo vrhniški backi, kakor jih imenujete, kako pa oni podpirajo slov. cerkev M. B. v Waukeganu, katere ne pustijo, da bi se podrla, ker letos ji hočejo dati trdno podlago.
Slišal sem nekdaj v starem kraju neko pesem ob blagoslovljenju neke kapelice, ki se deloma glasi: "Ako Gospod ne varuje mesta, zastonj -e trudijo."
Bojim se, da moj dolgi dopis ne bode romal v koš, ali vendar imejte u-smiljenje z menoj. Prodno pa kon-:am moj dopis, pa kličem vsem Slo-encem v Waukeganu in North Chica-<i: l.e tako naprej! Ne ustrašite se par rudečih kričačev, ampak bodite trezno misleči katoliški možje! Tebi, Amer. Slovenec, pa želim dosti naročnikov.
Nekdo, ki se boji rudeče barve.
nois river narašča vedno bolj, in ljudje so v strahu, da jih zopet poplavi, kakor pred 2. letoma.
—	Izginil je predpust. Tako malo porok še menda ne pomni naša slovenska naselbina. Obhajali pa smo imenitno srebrni jubilej rodbine Mary in Frank Stušek. Na tej slavnosti je bila, kaj bi druzega rekli, skoro vsa slovenska naselbina v La Salle. Oh! ko bi kdo videl naša dekleta, kako so svoje noske vihale. Te-te, šmentaj! Pravijo, da tako pustega predpusta, kot je bil letošnji, še ne pomnijo! Seveda, pod temi • besedami se umeva, da je imela marsikatera lepe načrte za ta predpust! In ker se ti načrti niso u-resničili, so bile pa tako "nasalamen-slco" jezne in čemerne) da so si skočile dne 27. januarja t. 1. javno v lase; in bitka je trajala par sekund, nakar so posegle vmes naše močne na Slovenskem rojene slovenske matere ter naredile zopet mir in red.. . Je pač križ!
—	"Trinajst krivih prerokov" je takoj po pepelnici obhajalo svoj god! Obhajali so ga v "Nar. Domu". Imeli so celo svojega ravnatelja "Tončeta"!
Da, Tonček je zastavo nesel.
Zraven tega trebušček svoj je tresel!
Kosmata kapa, to so se postavili! Češ, kaj bomo "fajmoštra" poslušali, delajmo vedno nasproti! Samo da bomo "takatolške" jezili.
Poročevalec.
ET MEMINISSE JU VAT...
To bil je čas, ko orel Bonapartov Po svetu letal zmagovit je, smel; To jbil je čas, ko tudi nad Triglavom Peruti bil široke je razpel.
To bil je čas, ko z bistrimi očmi vam Francoski orel ise oziral je S planin slovenskih in po morju sinjem Ponosna krila razprostiral je.
To bil je čas, ko nad očino našo Je v krempljih svojih držal meč in moč Napoleonov orel bliskoviti, ves svet podvrgši v bojih si črez noč.
In blagoslovljen bodi, orel galski! Saj kljuval v prsih nisi nam srca! In s kremplji ostrimi nas nisi ranil, S telesa nisi trgal nam mesa...
Priletel v gaj naš nisi kot razbojnik In gospodar ti bil nam nisi krut.. . Le dvigala v višave je svetlejše, Le ščitila nas tvoja je perut!..!
To bil je čas, ko vladal dede naše Je male Korsike ponosni sin! In to je čas, ki vsekal v duše naše Je kakor v večni mramor zlat spomin!
Anton Aškerc.
W. S. S.
LASALLSKE NOVICE.
(I.a Salle, III., 19. feb. 1918.)
—	Med 12. in 16. februarjem so se
vršili vojaški nabori. Preiskanih je nekaj nad 1,200. Med temi je tudi nekaj Slovencev.
—	Ponesrečil se je v premogokopu rojak Martin Barlič na desno nogo. V bolnišnici je 'bil teden dni, odkoder se je vrnil že ozdravljen domov.
—Zopetno poplavo prerokujejo. Illi-
Za uspešno izvojevanje vojne so potrebne žrtve.
In to — vsakovrstne žrtve, v prvi vrsti seveda človeške in materialne.
Na tisoče in tisoče ameriških vojakov je že na bojiščih. To je naša glavna armada, to je največji pripomoček za dosego končnega uspeha.
Toda mi ne potrebujemo armade samo v Franciji, pač pa jo potrebujemo tudi doma.
In ta domača armada naj bi bila vse obsegajoča in v drugem oziru ravno
tako močna kot je ona v Franciji. *
Delajmo na to in skrbimo za to, da ne bodo samo vojaki Združenih držav izvojevali vojne ter pripravili svet za demokracijo, pač pa da bo to storil —
vesoljni narod Združenih držav. *
Ideja vojnovarčevalnih znamk je večja kot katerikoli kapital.
Dežela lahko uporabi na tisoče in tisoče miljonov dolarjev. Ves ta račun pa lahko plača ena sama država v naši Uniji, če ima dobro uveden voj-
novarčevalni sistem.
*
Vojnovarčevalna znamka, katero kupiš ta mesec, ta tec^en ali danes zase ali za isvoje otroke, ni več denar, pač pa — patriotična sila.
* i
Vsak Amerikanec, vsak, ki prebiva v Združenih dfžavah. star aH mlad, možki ali žensk,a, naj ima v svoji shrambi najdragocenejšo zbirko znamk
— vojnovarčevalnih znamk.
*
Kupovanje vojnovarčevalnih znamk ne pozna nobenih mej in nikakih posebnih določb.
Če jo kupiš za en dolar, ali pa samo za 25 centov in ne moreš kupiti več, si storil svojo dolžnost napram sebi in domovini.
*
Nikogar naj bi pa ne bilo med nami,
ki bi'ne kupil nobene!
*
ln ako izveš, da bo vojna že jutri končana, pojdi in kupi vojnovarčeval-no znamko! Kajti lahko ti bo pri srcu in v prijetni zavesti boš živel, češ, tudi jaz sem pripomogel k uspešnemu koncu vojne, tudi jaz '-eni pripomogel k
miru in demokratiziranju sveta... *
Ako imaš vojnovarčevalno znamko, lahko rečeš sam pri sebi:
— Ta vojnovarčevalna znamka re-prezentira vrednost toliko in toliko krogelj, ki jih ima ameriški vojak v torbi, ta vojnovarčevalna znamka re-prezentira vrednost težko zaželjenega kosila, ko se bo vrnilo par ameriških
vojakov utrujenih in izmučenih po tru-
dapolnem delu v taborišče.
*
Vojna je silen uničujoč ogenj.
Ali boš stal mirno in držal roke v žepih, če bi gorela hiša tvojega soseda, ali če bi gorela hiša, v kateri so ženske in otroci?
Ali ne boš napel vseh svojih sil, in če drugega ne moreš, ali ne boš prinesel posode vode ter pomagal gasiti? *
In človek, ki ne pomaga gasiti svetovnega požara je podoben trdosrčne-mu sosedu držečemu roke v žepih ter gledajočemu z nekakim pritajenim veseljem na vseuničujoči požar. *
Vojna ne potrebuje simpatije. Vo-
jevanje potrebuje dela, in zato—delaj! *
Kupi varčevalno znamko danes, kupi jo jutri, kupi jo ob vsaki priliki, ko boš
imel na razpolago kvoder!
*
Svet pozna razne vrste varčevanja.
Ako kupiš za svoj zadnji dolar dobro knjigo, si že veliko prihranil.
Ako vzameš posojilo na svojo hišo ali trgovino samo zaraditega, da izobraziš svoje otroke, si veliko prihranil!
Zdrava roka, pripadajoča bolnemu telesu, ni veliko vredna.
Država je telo, državljani so pa njega roke in prsti.
Pomagaj torej telesu in ga ozdravi! Uporabi svoj denar za uspešno izvojevanje vojne!
*
Ozdravi telo in vse drugo bo dobro in uspešno.
Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah.
Liniment.
Za dobro in uspešno domačo rabo bi morala vedno imeti to zdravilo vsaka družina, kajti to zdravilo kmalu odpravi bolečine v prsih, v križu, v kolku, ali kjerkoli si že bodi, če so te bolečine nastale vsled revmatizma, ali prehlada.
S
evera s
Gothard Oil
(Severovo Gothardsko olje) je znano kot izborno mazilo pri zdravljenju revmatizma, okorelosti udov, hrbtobola in krčev. To je zelo uspešen lek, kojega naj bi imela pri rokah vsaka družina. Natačna navodila so označena na steklenici.
Cena 30 in 60 centov.
Na prodaj v vseh lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
M
Iz malega raste veliko!
! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
| 3%—tri od sto—3%
^ na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa B pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod ^ nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet National ^ Bank f
JOLIET, ILLINOIS S
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T. KELLY, pred..
CHAS. G. PEARCE, k»ilr

^rMMKm^msssiaxwMA
KWWII1
a a s ni ii a a h n ii h ii i] ii is ii ii ni is si ii i) m g i a a a a a a n a a a a n a b @
w^m	®
Ali imate bolne zobe? Ali imate slab želodec?
Ali veste, da so mnoge bolezni povzročene po slabili zobeh. Pridite k nam da pregledamo vaše zobe in damo na-
gi
svet—vse zastonj.
Vse naše delo je hitro in iamčeno. ®
lil
22k Gold Crown low as Full set teeth low as
- $4 $5
Najnižje cene v mestu za najboljše delo. S
no W 14 I EE NAJCENEJŠI^ i LIK. T T • n. LLC ZOBOZDRAVNIK |
ffl
Odprto od pol 9. zj. do 9. ure zv; ob nedeljah le zjatraj i*l	'	iS
ffl 227 Jefferson St. Tel. 3219 Joliet, 111. g
A. Nemanloh, St.	A. Nemanleh, Jr.
Chicago Phone 2575
A. Nemanich & Son
b-ajktk:
Real Estate Insurnnce Loans Renting
V lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po
=3%=
in jamčimo absolutno varnost.

Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi.
Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali ,'r,,* gi poškodbi.
Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stock*. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše.
Izvršujejo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, ko»-zervatorji ter r vseh enakih zadevah.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 22. FEBRU/
1913.
3.
111111IIIIII HI B B B ® 11 m BII111111II ® 11H H S3 S ffl H iS D ffl H ® Sil 11B S S H
II
I®
bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbhbbbbss ® ffl
i Dobrodušni liudiei
m__J II
s	= 11
d Veseloigra v treh dejanjih. — Spisal dr. Fr. Detela. |
m	e
@bbb®SHffl®H®hissb®b®®fflffls®s®®®bbsh®fflabb
B®BBBBBBSSSBS®B®@BBHI*IBSl*jSSSBBBBffl®BHBB@l*l
(Dalje.)
Župan. Oprostite, gospod komisar! Če bomo nadlegovali mi vsakega človeka, ki stopi v naše mesto, kdo si nas bo pa še upal obiskati!
L u ž a r. Potem kar zaprimo pro-dajalnice in krčme!
Komisar. Čudno, čudno, da se gospoda tako vleče za tega moža. Gotovo je vreden, da ga natančneje spoznam. Zakon veleva, gospod župan, da se mora izkazati s potnim listom vsak tujec, brez izjeme, torej vsak, ki ni doma iz istega kraja. — Policaj, vršite svojo dolžnost!
G u š i č (vstane). Zdaj mi je pa dosti. Po kateri pravici hoče ta človek mene izpraševati in preiskovati? Kdo pa je on? Zakaj naj se jaz izkažem prej nego on? Zakaj naj bi bil jaz bolj na sumu? —r Policaj, vprašajte njega, kdo da je!
U r b a s. Na vse zadnje bom moral še samega sebe izpraševati.
Komisar. Jaz sem policijski komisar Josip Renard, poslan od njegove ekscelence gospoda guvernerja Foucheja.
G u š i č. To lahko reče vsak slepar.
Komisar. Ah, nesramna predrznost! Takšna žalitev javnega funkcionarja!
G u š i č. Gospod župan, vršite svojo dolžnost. Mož naj dokaže, da je res isti, za katerega se izdaje. Dobrodušnosti mora biti konec. Zakon veleva, da se mora izkazati s potnim listom vsak tujec, torej vsak, ki ni doma iz istega kraja.
Zupan. Istina. Prosim, gospod* Vaše poverilnice.
Komisar. Ah, gospoda je dobre volje in se hoče šaliti. A takih šal se pameten človek hitro naveliča. Takoj! takoj! (Išče po žepih.) Ah, kaj pa to! Ali nisem pozabil svoja pisma, ali sem je pozabil? In ure tudi nimam. Kje je moja ura?
L u ž a r. Ure ne potrebujete, ampak potnega lista, poverilnice. Morda je v kofru.
Komisar. Ne, ne, oboje sem imel Pri sebi. A zdaj nimam ne papirjev ne ure.
L u ž a r. Gospod župan, zadeva je jako sumna. Vrag me vzemi, če ni to kak avstrijski ogleduh. Kako kmalu bi nas bil presleparil!
Komisar. Nikjer ni poverilnice. — Prosim, gospod župan,, pošljite koga do gospoda poveljnika!
Zajec. Jaz idem takoj.
L u ž a r. Nikamor mi ne pojdeš. Ta slepar se hoče le izviti iz zanke. — Urbas, primi ga v imenu zakona!
Komisar. Jaz protestiram v imenu njegove ekscelence.
Zajec. Gospod župan, morebiti bi pa bilo vendar dobro —
L u ž a r. Kar je zakonito, to je vedno dobro, — Urbas, pelji gospoda na rotovž!
Komisar. Ali je to istina, gospod župan?
Župan. Zalibog! Zakon veleva tako, brez vsake izjeme.
Komisar. Jaz se maščujem, krvavo maščujem.
Luž ar. Potlej, potlej, ko se izkaže, kdo da ste. Morebiti ste pošteni 'n nedolžni; a baš takšni spadajo v preiskovalni zapor.
Z a j e c. Gospod župan, premislite, kaj da poreče njegova ekscelenca gospod guverner!
Zupan. Ne mešajte se v stvari,
Vas ne brigajo! Zakon govori jasno zame in ta je prvi guverner. — Urbas, naprej I Ampak v boljšo sobo deni go spoda, v pisarno!
Urbas. Torej idiva še midva!
Komisar (odhajaje.) Jaz protestiram.
Zajec (za njim). Oh, oh, oh!
5-užar (Gušiču). Ti pa glej, da Zgineš!
DRUGO DEJANJE.
Pisarna na rotovžu.
, 1. PRIZOR.
Komisar, Brajdič.
Komisar (hodi razburjen gorin-|lol>- V takšnem gnezdu! Od takšnih butcev! Meni! Kaj takšnega! Grozno!
ti r a j d i č (počasi za njim). Milo-st,vi gospod, dajte mi malo tobaka!
'Nonvi.sar. PustJ me pri miru; lopov!
8 r a j d i 6. No, no! Kaj Vam pa
nočem? Ali ne vidite, da Vas je kazno-
sam Bog? Kdor drugemu luknjo
koPlje, naj sam vanjo pade! Kaj ste
•"c spravili sem? No, dajte mi malo to bakal
Komisar. Za uho, če hočeš.
" fr a j (bi č. Milostivi gospod, kaj Me tak" budi? Najbrž sedite zdaj pr-v,c- Drugič bo boljše; Človek se v: m« privadi. A zakaj so Vas pripeljali semkaj? Ali ste kaj .spravili na stra u okažc z roko.)
Komisar. Prijatelj, tu imaš šest
frankov, toda povej po pravici, kdo da si in kdo je oni tvoj tovariš?
Brajdič. Ej, gospod, dajte še dva franka in malo tobaka, in povem Vam po pravici, kakor je Bog v nebesih. Komisar. Nobenega solda več. Brajdič. Potem se pa bojim, da ne bom povedal popolnoma po pravici. Vendar naj bode; a malo tobaka mi boste še dali. Torej jaz sem Brajdič in oni je Kolenec iz Dragovanje vasi. Ali veste, kje je Dragovanja vas?
Komisar. Ne.
Brajdič. Tega ne veste, kje je Dragovanja vas? Potem najbrž tudi naju dveh ne poznate, ker isva tam doma.
Komisar. Prijatelj, mene ne boš osleparil. Najprej ne dobiš nobenega solda več; ampak če poveš po pravici, ti dam še deset frankov. Tebi pa je vseeno, ali goljufaš Petra ali Pavla.
Brajdič. Ker ste tako dobri, milostivi gospod, povem pa sedaj res po pravici. Dobrota je dobrote vredna. Ta človek res ni Kolenec iz Dragovanje vasi; jaz prisežem, da ni. Kako dobro poznate Vi vse ljudi!
Komisar. Vojak je, preoblečen vojak, morda častnik.
Brajdič. Gospod, Vi vse vaste. Kaj bi tajil! Vojak je in častnik.
Komisar. Avstrijski častnik. In katerega polka? — Oh, moja slutnja!
Brajdič. Avstrijski častnik? Ne. Tod je vse francosko. On je francoski častnik, lajtnant, graničar. — Prosim deset frankov in malo tobaka! Komisar. Proč od mene, slepar! ■ V imenu zakona, y imenu cesarja, odprite!
Brajdič. Kaj! Vi me hočete o-goljufati za deset frankov! Komisar. Proč! Brajdič. No, kaj takšnega: Dobro še, da sem se zlegal o pravem času. Toda, milostivi gospod, nikar ne kričite, ker Vam nič ne pomaga! Kolikor dni pa imate?
2. PRIZOR. Marki Pietragrassa, tajnik Zajec, prejšnja.
Marki. Ah, gospod komisar, kakšno žalostno, obžalovanja vredno ne-sporazumljenje! Gospod tajnik mi je prihitel povedat, kaj se Vam je bilo pripetilo.
Komisar. Prisrčna hvala, gospod tajnik! To se Vam ne pozabi.
Zajec. Gospod komisar, jaz sem izvršil samo svojo domoljubno dolžnost, ogorčen nad toliko krivico.
Komisar. Predrznost malome-ška! Kakor zločinca so me zaprli!
Marki. Morda pa sodite, gospod komisar, preostro vso to nepriliko, ki se da, če ne opravičiti, pa vsaj razložiti.
Komisar. Navadna lopovščina! Marki. Ali pa naivnost, dobrodušnost, preprostost.
Komisar. Dovolite, gospod marki, da ohranim svoj dvom. Dvom je oče znanstva in vede, brez dvoma ni napredka.
Brajdič (zase). Tega pa jaz nič ne razumem; lahko prisežem. (Se splazi iz sobe.)
Marki. Spominjate se, gospod komisar, gotovo anekdote o vojaku generala Massene, ki mu je bilo ukazano nikogar ne pustiti v generalovo stanovanja. Ko se je pa nekoč general sam zakesnil in hotel v svojo sobo, mu je zastavil vojak novinec z nasajenim bajonetom pot. General se je moral O' brniti; a vojaka je kljub temu obdaril zaradi vestnosti. Tako so ravnali tudi naši gospodje, popolnoma po ukazu, vestno, po svojem prepričanju, seveda tudi nekako kot novinci.
Kom ilia r. Torej naj jih še pohvalimo in obdarimo?
Marki. Tega ne rečem; toda če prideta gospod župan in svetnik Lu-žar slovesno se opravičit in izreč svoje obžalovanje, bi menil, da se da stvar gladko poravnati.
K o m i s a r. čestitam Vam k Vašemu optimizmu, gospod marki. Zdravi! (Marki odide.) — Stvar je sumna, zelo sumna.
Zajec. Zelo sumna, gospod komisar. Po mojem mnenju je bil to avstrijski čaiitnik, ogleduh. Po mojem mnenju, pravim, in morebiti, kajti za gotovo ne vem.
Komisar. O, to bomo vse dogna li, gospod tajnik, vse dognali. Iz Fou-chcjevega policijskega komisarja se ne bodo norca delali maloineščanje. Na Vas, gospod tajnik, se zanesem; zakaj Vi ste mi odprli ječo, Vi ste izkušen patriot.
Zajec. Ki je že kri prelival za svoj patriotizem in se bo vrednega skazal Vašega zaupanja.
K o m i ar. Stvar se mora pre iskati. Preiskavah boste po eni stran Vi v mojem imenu, po drugi strani
krivaj jaz; in to je moj načrt: na zu naj ne kazati nobene sumljivosti; na videz popolnoma: zaupati njih bese
dam. Postanejo naj neoprezni, začutijo naj se popolnoma varne; nasmejejo naj se, kako duhovito, kako komično so prevarili mene; tragično jih prevarim potem jaz. Drevi je skupna pojedina, in med pojedino jih zgrabim vse skup, če se izkaže i?um utemeljen. To bo naredilo efekt, in za maso treba efekta. (Nekdo potrka.) Prosto.
3.	PRIZOR. Župan, Lužar, prejšnja.
Zupan. Velecenjeni gospod komisar, blagovolite sprejeti vsega občinskega odbora najiskrenejše obžalovanje zaradi neprijetnega nesporazum-ljenja. Da je samo naša tenkovestnost zakrivila veliko napako, o tem bodite preverjeni, kakor smo bili mi preverjeni, da ravnamo popolnoma po zakonu.
K o m i s a r. Po črki zakona, gospod župan, po črki, ne po duhu.
Lužar. Ga.-pod komisar, mi smo preprosti ljudje in ne razumemo nobenega človeka in nobenega zakona drugač, kakor govori.
K o m i is a r. Preidimo torej črez to točko, gospoda, na dnevni red! Kaj pa ste storili s tistim človekom, ki sem jaz ukazal, da ga primite?
Župan. S tistim človekom? Saj je bil tukaj zaprt. Kdo ga je bil pa izpustil?
Lužar. Zajec, ti si bil tukaj; ti boš odgovarjal.
Komisar. O tem tukaj ne govorimo; ampak oni drugi, ki se je tako nesramno vedel.
Lužar. Najbrž je tudi že kje za-prt.
Zajec. Če le ni že izginil. Komisar. Naivnost ali hudobnost! — Gospod župan in gospod svetnik, obrnila bdita vso pozornost na to, da se zasledi ta človek.
Lužar. In če ga dobimo v pest, ne odide najhujši kazni, ker nas je speljal s svojo zvijačo na kriv sled.
Komisar. O vajinih naredbah in o uspehu zasledovanja mi bo poročal še danes gospod tajnik Zajec. — Zdravi! (Župan in Lužar odideta.)
4.	PRIZOR. Komisar, Zajec.
Zajec. K vsemu temu, gospod komisar, ne rečem jaz drugega nič nego: varujte se! Še enkrat pravim, varujte se! Kot goreč patriot Vas opozarjam na nevarnost, ki rase primerno z za upljivostjo.
Komisar. Gospod tajnik, moja zaupljivost velja samo Vam, in da Vi ne boste s preveliko zaupljivostjo preiskavah te zadeve, o tem sem tako uverjen kakor o Vašem patriotizmu. Bodite pa tudi Vi uverjeni, da plačilo ne zaostane za uslugo. Na svidenje! (Odide.)
5.	PRIZOR.
Zajec.
Zajec. Kako je rekel? O mojem patriotizmu? Da, patriot; toda, hvala Bogu! pameten patriot, to se pravi: hkrati tudi diplomat. Patriotičen di plomat ali, še bolje, diplomatičen patriot, ta je razumnik, ta je mož. Tak sem zdaj jaz. Ne bo me zvil ne župan, ne komisar. V mojih rokah je odločitev. Jaz rečem: He, gospod župan, kaj pa lajtnant Gušič? Kam ste ga skrili? In gospod župan bo trepetal pred menoj. In porečem komisarju: He, gospod komisar, ali veste, kdo je bil tisti Belokranjec? Jaz pa vem. — Tako potegnem zdaj enega, zdaj drugega, in kamor potegnem, imam svoje tri. Taka sreča se ne primeri vsake kvatre. Tak položaj treba izkoristiti, in slab patriot bi bil, ki bi se korenito ne okoristil. Kaj bomo pa zahtevali, gospod tajnik Zajec?- Ali hočete postati župan? — Sposobni bi bili; ni treba nobene skromnosti. — Toda slava bi trajala do prihodnjih volitev; zakaj diplomatičen patriotizem je koristen, a ne priljubljen. — Preveč se tudi ne sme zahtevati; diplomatičen patri otizem plava vedno v sredi med radi kalno prevzetnostjo in reakcionarno skromnostjo. — Policijski komisar, to, kar je gospod Renard v Ljubljani, to bomo postali; to je nekaj stalnega in dobro plačanega. — Služba bi tfdaj bila. — Zdaj pa je treba poiskati še družice za življenje, kakšne mične, male zajke. — Recimo Pepca. — Prijetna stvarca; ne bi bila napačna. Toda čemu tako iskromni, gospod komisar Za jec? Povzpnimo se više; dostojanstvenik ne sme slušati le svojega srca, in razumnost ni možu nikdar tako po trebna in koristna, kakor kadar snubi Moževemu dostojanstvu mora biti primerna družica. Emilija, ta bo še najboljša. Imela bo nekaj dote, in županov zet ima vedno nekaj veljave. Do-sedaj sem bil županu desna roka, zdaj postanem še leva, in roka roko umiva, kadar se kaj omažeta. — Radoveden sem, ali bo kaj prijetno* iznenaden gospod župan, kadar mu naznanim snubitev. — Toda meni ne kaže drugače in njemu, hvala Bogu! tudi ne.
6. PRIZOR.
Lužar, Zajec.
Lužar. Nikjer ni dobiti tega B lokranjca. Jaz ga tudi ne bom iskal več. To povej Fouchejevemu\brakirju
Zajec. Proti takim izrazom, go spod Lužar, protestiram jaz kar naj
odločneje in zahtevam pojasnila o korakih, ki so se storili, da se zasledi ta sumna oseba.
Lužar. E, Zajec, ne bodi no siten še ti!
Zajec. Prosim, jaz protestiram. Jaz nisem tu nikakšen Zajec, ampak namestnik gospoda Renarda, policijskega agenta in njegove ekscelence. Kdor mene žali, žali gospoda komisarja; kdor žali gospoda komisarja, žali njegovo ekscelenco; kdor pa to žali, se pregreši proti njegovemu veličanstvu, presvetlemu cesarju.
Lužar. In proti rimskemu papežu in nebeškemu očetu. Ne prodajaj sitnosti kar na tešče.
Zajec. Jaz Vzamem vse te besede na protokol.
Lužar. Kamor hočeš. Jaz pa ne utegnem več tebe tukaj zabavati.
Zajec. Počakaj, Lužar. Jaz že vidim, da se s teboj ne da več govoriti nobena pametna beseda. Ampak to te vprašam, kdaj postanem jaz policij-iski komisar.
Lužar. Če ti bolje ne veš, jaz ti ne morem povedati.
Zajec. Ali postanem do drevi? Lužar. Dragi moj, jaz sicer mislim, da se čuda še gode; toda takšno čudo v našem mestu v tem kratkem času je popolnoma izključeno.
Zajec. In vendar se bo zgodilo, do drevi. In zdaj poslušaj moje razloge! Tisti Belokranjec, ki ste ga tako spretno prikrili, je bil avstrijski o-gleduh.
Lužar. Jaz se pridušim. — Zajec. Nikar! S ciganom ne moreš konkurirati. Tisti avstrijski ogleduh je bil lajtnant Gušič. Lužar. Za božjo voljo! Zajec. Ki se je 's pomočjo gospoda župana in gospoda svetnika Lu-žarja srečno izpulil iz komisarjevih rok.
Lužar. Prijatelj, pustiva to stvar! Pojva rajši k Brodniku na bokal trško-gorca, da se poplakne vsa neumnost.
Zajec. Da, še več. Gospod župan in gospod svetnik sta skrbela tudi za smeh in zabavo in dala zapreti policijskega komisarja namesto ogleduha.
Lužar. Pameten bodi, dragi moj! Jaz hočem takoj govoriti z gospodom županom zaradi komisariata. Ali greš menoj?
Zajec. Ne. Jaz pričakujem tukaj gospoda župana.
Lužar. Torej zdrav, prijatelj, in na svidenje. (Odhaja.)
Zajec. Poskrbi, da se oglasi kmalu župan.
7.	PRIZOR. Zajec.
Zajec. Tako se mora govoriti s temi ljudmi. Naše ljudstvo še ne prenese svobode, enakosti, bratstva, liber-te, egalite, fraternite. Ti ljubi rojaki hočejo ali hlapčevski služiti ali trino-ški gospodovati, in kdor jih ne tepe, tega zaničujejo. Tako imamo vedno poleg manjšine, ki tepe, široko plast, ki je tepena in slavi in časti svoje stra-hovalce. Jaz se pomikam z diploma-tičnim patriotizmom v prvo vrsto. Oh, če bi ekscelenca Fouche vedel za moj talent, kakšno kariero bi bil jaz že naredil medtem, ko se kisam v Novem mestu pri cvičku.
8.	PRIZOR. Urbas, Zajec.
Urbas, Službeno naznanjam, da želi gospod komisar dobiti kmalu poročilo, ali pismeno ali ustno.
Z a! je c. Dobro; sporoči, da pri-- Kaj pa šef? Ali je doma? Gaspod župan? — Ne, ni
Marko Belaich,
DALMATINSKI BILLIARDS AND POOL ROOM Mehke pijače in smodke.
205 Indiana St. :: Joliet, Illinois.
Bratje Slovenci in Hrvati! Posetite brate Dalmatince v moji poslovnici, kjer najdete mnogo zdrave zabave, razvedrila in okrepčila.
VSI DOBRODOŠLI!
Odi pregledamo
Naočnike priredimo
Smith & McGuire
| JEWELERS AND OPTICIONS | 320 Van Bnreu St, Joliet
D'ARCY BUILDING
ImiHiHiHiiiiimiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiniiiiii
Andrej Stirn
SLOVENSKI ČREVLJAR.
Popravljam moške, ženske in otroške ČEVLJE.
1011 N. Chicago Str., Joliet, Illinois.
JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace)
Kadar imate kaj posla na sodišču ali
vložite tožbo zoper koga, ali hočete ia-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker * mano lahko govorite v materinem jeziku.
Uradne ure: jutro od 8.—12. Popol-od 1:30—5. Zvečer po dogovoru. Urad imam na:
321 JEFFERSON STREET, (nasproti Court House), Joliet, 111«.
Valentin Fajnik, Jr.
Billiard Parlor
Tržim fine smodke in vse vrste duhan.
DOBRODOŠLI! 120 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL
Kdor je žejen ali lačen se lahko pri meni okrepča.
The
b ffisffiaffieifib SfiiUii XBSBXB
S
B
K
1*1
s
®
s
II
s
ffl
K
ffl
S
Frank Bambich
TRGOVEC Z ZLATNINO 1107y2 N. Hickory St., Joliet.
Se priporoča rojakom, če potrebujejo kak kos zlatnine, bodisi uro, verižico, prstane ali sploh kar spada v zlatnin-sko trgovino.
Kaj pa šeflja? Gospa županja?—Mislim,
S
E
S
II
K
II
S
BI
SffS
ffl
«
SI
S
ffl
tfi
BSKBHiBK B S B K BKBffi® K® SfiB
Prodajem ti« vrste URE in ZLATNINO.
Primeai debit« vsako reč 20 odtto entjt kot kerkeli drugje. Prodajen umo jamie-b« blago. Popravljan th vrsta anerikaatke bi etarokraj-•ke ure in alataiao sa ▼sake delo j«a!in
SLOVENCI ill HRVATI pe celi Mi.
Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pilite mani kaj bi radi pa vam pošljem ceno. Vsaka reč va* koita 20 od «to cene-jo, kot bi plačali drugje.
JOS. SPOLARICH
Ml N Hickory St
JOLIET, ILL
B«®«®«®«® WIS S® SfiBMiBa®
dem takoj.
Urbas. ga še.
Zajec.
Urbas. da je.
Zajec. Reci ji, da naj pride sem, da jo jaz tukaj pričakujem, ker imam nekaj važnega ž njo govoriti.
Urbas. Gospod tajnik, to je pa tako. Povedal bi ji jaz to pač, če ste Vi porok za vse, kar se zgodi; zakaj, kolikor poznam jaz gospo, bom hitreje iz njene sobe vun prišel, nego noter.
7) a i e c. Ti stori, kar ti rečem! Drugo je moja skrb. (Urbas odide.) Še tega bi se manjkalo, da bi se jaz bal te ženske. Ampak ismeha vredno bo videti, kako bo plesala, ko ji jaz zagodem. O Zajec, Zajec, škoda tebe za Novo mesto! Toda rajši v Novem mestu prvi nego v Rimu drugi, je rekel v starih časih velik mož. Jaz porečem tako: Dovolite, milostiva gospa, da se Vam predstavim kot bodoči Vaš zet. Nekoliko bo pogodrnjala, nekoliko zavihala milostljivi nos, navsezadnje se pa pogovoriva; zakaj jaz imam pripravljene zelo pregovarjalne in prepričevalne razloge. Konec bo genljiv, materin blagoslov in: Bilo srečno! (Nekdo potrka.) Noter!
(Dalje prih.)
1 Homewood Coal | Yard *
£ M MIKAN, MANAGER
~ Tri ii Mil Premog

m ter dm in kurivo $ 1624 NichoUon St, Joliet, III. ifi g	PHONE 1797W
»	S
B«®«®« E K ® K ® K® Mi® Kfflffi®
Metropolitan Drug Store
N. Chicago ft Jacksoa Sta.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI +
'BELLADONNA" OBLlZl
22 dni v nezavesti.
Nedavno je ponesrečil na letališču v Heudonu na Angleškem aviatik Pickles s svojim letanim strojem, na katerem je bila tudi neka dama, po imenu Stocks. Pickles je bil le lahko ranjen medtem ko so Stocksovo odnesli nezavestno z letališča. Šele natančno po 552 urah pa se je ponesreče^ka zbudila zopet iz nezavesti.
REVUMTZl« HROMOSn BOLESTI , KOUCU
BOLESTH » &MCH
NEVRALQJ, PltOTNJ OTRPLOSTI lik aABOTNKH KRIŽU
«1 (Kb k lat* Mm *> rama m.
SUB03TH » &EMCM FLJUfrM M PR5KH MRAZBNJU » ŽIVOTU VNETJU OPR3NS MK PRHHLAJBNJl) BOLESTIH . UDJOt BOLESTIH » KM&)
kaJuu
Will County National Bank
of JoUat, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne ur poši/ja denar na vse dele
Kapital ia preostanek 4300,Q0M6
C E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredaefaft HENRY WEBER, kaUr.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
če boš kupoval od nas, ti bom« ' lej postregli z najnižjimi tržnimi m nami. Mi imamo v zalogi vsake i rat > nega lesa.	v
Za stavbo hiš in poslopij mehki It trdi les, lath, cederne stebre, desk li šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines aBtf blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi m pri nas in oglej si našo aalogol 111 It bomo zadovoljili in ti prihranili
W. JT. LYONS
Naš office in Lumber Yard aa T«gka DES PLAINES IN CLINTON ST*
Garnsey, Wood k Lennon
ADVOKATL Joliet National Bank BI4g. Oba t«L 891.	JOLIET, ILL.
John Grahek
...G-ostilničar...
503 CASS STREET, JOLIET, ILLS.
Barve
STENSKI PAPIR
Richardson 5 let garantirana barva, galon $1.85.
Calcimine vseh barv, HO in 45c zavoj.
Varniži, stains, olje, trepetin, ščetke, tudi steklo in drugo blago ceneje kot drugje v Jolietu.
Blage pripeljemo na vaš dom.
Točim vedno sveže pivo, fiao fornijsko vino, dobro žganje in najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1217.
Louis Wise
2M Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
VINO, ŽUANJE IN SMODKE.
Sobe v najem ia Lunch Room.
4.
AMERIKANSKI 8LOVENEC, 22. FEBRUARJA 1918.
Aaerikanski Sloyenec
Ustanovljen I. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-kateliiki list za slovenske delavce t Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriika Tiskoma DruXba
Inkorp. 1. 1899. » lastnem domu, 1006 N. Chicago St.
Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročniaa:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol \eta.$1.00
Za Evropo na leto..............$300
Za Evropo za pol leta...........$1-50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne poiiljatve naj sa
poiiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111, under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. _
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1199. Slovenic-American Bldg, Joliet, III
Advertising rates sent on application.
24.	feb.	Nedelja	Mateja.
25.	"	Pondeljek Valburga.
26.	"	Torek	Porfirij, škof.
27.	"	Sreda	Leander, Baldom.
28.	"	Četrtek	Romanus.
1.	marca Petek	Albin, Hadrijan.
2.	"	Sobota	Simplicij, BI. Kar.
DRUGA POSTNA NEDELJA.
Gospod, dobro nam je biti tukaj.
Mat. XVII. 4.
Naš Zveličar je napovedal Svoje trpljenje in smrt. Rekel je svojim učencem, da morajo slediti Njegovim stopinjam, če hočejo biti res Njegovi u-čenci.
Vedel pa je tudi, kako slaba je njihova vera. Zato jih je hotel še bolj navezati na se. Vzel jih je s seboj na goro Tabor in se tam pred njimi spremenil. Svetega Petra je ta prikazen tako iznenadila, da je zaklical: Gospod, dobro nam je biti tukaj.
V Jezusu ste bili združeni Božja in človeška narava. Ob tej priliki je le nekoliko prikazal Svoje božanstvo. Jezuisu postane podoben tudi človek, ko se združi z Bogom. Tudi v človeku je včasi Božja narava, namreč, kadar se združi s svojim Bogom. Tedaj sta Bog in človek eno. Ko bi kdo mogel videti svojo lastno ijušo po svetem obhajilu, bi od veselja niti ne mogel vzklikniti: Gospod, dobro mi je tukaj biti.
Vsi apostoli so bili grešni ljudje, kakor mi. Nobeden ni bil vreden, da bi videl Jezusa spremenjenega, še manj pa, da bi Ga sprejel in se združil z njim, kakor i-o se združili veliki četrtek zvečer. Sv. obhajilo ni plačilo za dobre, ampak pomoč, da postajamo boljši. Grešnik naj je prejme, da mu pomaga, <la ne pade zopet v greh, ampak vstraja na težavni poti navzgor. Nikdo še ni bil nikoli vreden sprejeti Boga.
Čc bi bil Bog postavil zakrament sv. Rešnjega Telesa kot pripravo samo za smrt, kdo bi bil vreden sprejeti Ga na smrtni postelji? Ne sv. Jožef, ne sv. Frančišek, ne sv. Alojzij in nobeden svetnik. Nikdo bi Ga ne bil vreden, četudi bi živel dolgo, kakor Matuzala in nedolžnosti sv. Alojzija, pokori sv. Avguština in gorečnosti sv. Pavla.
Kdor bi hotel biti vreden prejeti Boga v sv. obhajilu, bi moral biti svet, kakor Bog sam. Razlika v svetosti med Bogom in človekom je tolika, da, če bi kdo mogel zbrati vso svetost-an-geljev in svetnikov, bi še vendar ne bil vreden, da bi šel k sv. obhajilu, ker mu te svetosti ne m6re nihče darovati, zato je Bog ne zahteva od nikogar.,
Kaj pa človek misli, ko pravi, da ni vreden, da bi šel pogosto k sv. obha-
jilu? Da je v smrtnem grehu? Takemu človeku se seveda ne isme svetovati niti, da bi šel k sv. obhajilu o velikonočne mčasu. Človek v smrtnem grehu se mora najprej tega oprostiti, potem pa večkrat iti k sv. obhajilu, da da zopet ne pade v isti greh.
Zopet drugi pravi, da je poln malih napak in slabo opravlja svoje dolžnosti. Ta izgovor je prazen in vodi samo v pogubljenje. Sv. obhajilo je naša hrana, katera naj nas vzdržuje. Sv. Ambrož pravi: "Če je Kristusova kri prelita za grehe, jo bom vedno prejemal, ker vedno grešim in potrebujem zdravila.
Kdor ve, da je slab, zakaj potem več krat ne pristopa k isv. obhajilu. Čim manjkrat gre kdo k sv. obhajilu, manj milosti prejme in slabši postaja. Zakaj pa naj bi se človek počutil vrednega iti k sv. obhajilu o veliki noči ali v božiču? Zato ker gre človek k spovedi in se čuti prostega smrtnega greha. To je prav. Kdor opravi dobro spoved, naj gre k sv. obhajilu. Ni pa zapovedano vselej iti k spovedi kadar kdo namerava iti k sv. obhajilu. Prost pa mora biti vsakega velikega greha
Kdor bolj zanemarja sv. obhajilo, bolj nevreden postaja. Kako človek živi po dobro opravljeni spovedi in sv. obhajilu. Ali se ne skuša ogibati se greha vsaj tisti dan? Ogiba se grešnih priložnosti, ustavlja se skušnjavam in stori celo marsikaj dobrega. Sčasoma pa postane mlačen, najprej dela male grehe, dokler ne pade v velike. Ali ni potrebno duševne moči, kdor hoče vstrajati v dobrih isklepih?
Duševna moč slabi v boju za večno življenje. Ali ne bo potrebovala hrano? Ali nam ni Kristus povedal, da je On naša dušna hrana? Ali ne bi bilo nespametno reči, da bo kdo postal sit, če dalj časa odlaša z jedjo. Ali ni nespametno reči, da bo kdo postal vrednejši, če odlaša sv. obhajilo? Ravno tako nespametno je, kakor če bi na smrt bolan človek rekel: Bom potem poslal po zdravnika, kadar bom ozdravil. Gerson pravi, da kdor tako dela, je podoben napol zmrlemu človeku, ki se hoče segreti, predno bo šel na gorko.
Zveličar pravi: "Kdor Mene vživa, ostane v Meni." Čim večja je nevarnost, da kdo ne zgubi posvečujoče milosti, tem večkrat mu je treba iti k sv. obhajilu. Kdor se hoče oprostiti vsakdanjih napak in živeti čednostno življenje, naj pristopa pogosto k sv. obhajilu, če mogoče, vsak dan. Komur je v resnici mar njegovo Zveličanje, ne bo zanemarjal sv. obhajila. Čegar dušne zmožnosti pa pojemajo, tak človek je sam kriv, če zaide v pregrehe.
Izgovor toraj, da kdo ni vreden iti vsak dan k sv. obhajilu, je prazen. Kdor ima priliko, da bi lahko to istoril, prezira in ne mara sv. obhajila, kakor so Izraelci prezirali mano v puščavi; če pa to ne, je pa tako vdan grehom, da se jih ne mara znebiti.
Pristopajmo zato večkrat k sv. obhajilu kar zato, ker smo slabi in toliko krat grešimo. Ne posnemajmo sv. Petra v besedah: "Gospod, pojdi od mene, ker sem grešen človek."
Gerson pravi: "O veliki prvak apostolov! Kaj naj pomenijo tvoje besede? Če si resnično grešen človek, ne smeš prositi Boga, naj gre od tebe, ampak ostani blizu Njega, da more očistiti tvojo dušo- greha."
Pristopajmo toraj k mizi Gospodovi. To je gora Tabor, kjer se spremene naše duše in tudi mi bomo razumeli besede: "Gospod, dobro nam je biti tukaj."	REV. J. PLAZN1K.
TUDI DEL VZGOJE.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
(Nadaljevanje.) ŠESTO POGLAVJE.
Se mi ne dopade.
Nekateri dečki in deklice, ki imajo sicer jako dobro srce, pravijo: "Ne čutim nikake privlačnosti do višjega življenja. Tako življenje občudujem, to-toda ni za mene; se mi ne dopade. Če bi Bog hotel mene, bi mi to tako pokazal, da bi gotovo znal."
Čudna so Božja pota, po katerih Bog vodi ljudi k sebi. Različna so pota iu načini, kakor so različni človeški značaji. Včasih Bog govori gro-movitd, kakor svetemu Savlu: "Savel, Savel, zakaj me preganjaš?" Drugič govori zopet nežno, kakor svetemu Matevžu, ko mu je rekel, ko ga je našel pri vratih, pobirajočega cestnino: "Hodi za menoj." Zopel stoji tiho pri človeku, ga opazuje in pusti, da človeku razum in vest določita pot.
Tak je poklic po privlačnosti; je pa tudi poklic po prepričanju. Kak velik svetnik je imel veselje od svoje otroške dobe za višji poklic. Nek dečko je rekel: "Nikoli v svojem življenju nisem mislil postati kaj drugega, kakor duhovnik." Nekateri mladi ljudje se odločijo brez vsake težave, da bodo sledili Kristusu, cel njihov značaj je kakor vstvarjen za vzvišenejše življenje. S svetim Stanislavom lahko rečejo: "Za višje stvari sem bil rojen. Sveta Terezija je bila taka, da je zbežala od doma v svoji mladosti, da bi postala puščavnica.
Čustvo pa ni vselej pravi vodnik, niti v svetnem, niti v duševnem oziru;
razum, četudi je počasnejši, je vedno varnejši. Otroku se dopadejo svetne stvari, tovariši in družba, lepa obleka in moda, ljudska slava. Ali je to znamenje, da je Bog tega človeka določil za svetno ničevost? Ravno nasprotno; kajti vse ljudi svari pred svetom in mesom. Višje življenje je večen boj z naravo. "Nebeško kraljestvo silo trpi in le silni je bodo dosegli."
Če bi bilo lahko in prijetno za človeška čutila slediti Kristusu, kje bi bilo zasluženje. Ravno zato, ker zahteva truda in premaganje težav, zato je tako življenje vzvišeno. "Ne mislite, da sem prinesel mir na zemljo. Nisem prinesel miru, ampak meč," pravi Zveličar.
Naravna zopemost do višjega življenja ne pomeni, da Bog ne mora za človeka, ampak, da se nižje duševne moči bore zoper višje. Kadar ta zo-pernost postaja očitna, je to jasno znamenje, da se vrši hud boj med naravo in milostjo, kar bi se pa ne zgodilo, če bi se milost ne trudila pridobiti človeka za Kristusa.
Morda ise bo oporekalo: "Če se narava vstavlja, ali ne bo Bog dal posebno, nadnaravno privlačnost onim; katere kliče?" Bog gotovo da potrebne milosti, katere pa človek ne čuti vselej. Stariši posvare otroka, ker je storil nekaj slabega. Otrok ima skušnjave, da bi tajil; ker mu pa vest tako narekuje, pripozna svojo napako in jo obžaluje. Sedaj se obnaša prav, četudi ne občuti nekakega zadovoljstva. Ker vidi, da so stariši nezadovoljni, ga to tako boli, da nima nikakega drugega občutka. Kar stori, stori zato, ker ve, da je to njegova dolžnost.
Če mlad človek ve in zna, da ima sposobnosti za višji poklic in če mu to pove zmožen svetovalec; če je dovolj nadarjen in učen; če ima dobre navade; če spozna, da bi lahko zmagoval dolžnosti takega stanu; ob kratkem, če vidi, da ne nasprotuje vzvišenejše-mu poklicu ničesar drugega, kakor njegova volja, ali more reči: "Ta stan. nima nikake privlačnosti za mene, zato tudi nimam poklica?" Taka oseba lahko reče: "Ne maram tega poklica," ker ni njegova dolžnost, da bi vstopil v ta stan; ne more pa reči, da ga Bog ne kliče. Gotovo je, da ima posreden poklic. Edino, kar potrebuje, je jasnejše spoznanje in trdnejša volja, kar lahko doseže z molitvijo in darovanjem samega sebe Bogu. Naš gospod Sam pravi: "Karkoli boste prosili, kadar molite, verujte, da boste prejeli."
Iz glave, toraj, napačno mnenje, katero je vničilo že toliko poklicev,, da Bog ne kliče mlado osebo, če se ta poklic vidno ne kaže.
Dovolj je, da taka oseba nima zadržkov in si hoče izvoliti popolnejši stan.
Tri stvari so potrebne za' višji p-o klic: Sposobnost in pravi namen ter sprejetje po predstojnikih. Brez ene izmed teh pogojev ni poklica.
Kak velikodušen mladenič ali mladenka morebiti še poreče: "Vidim, da imam zmožnosti za višje življenje in lahko vstopim v ta istan; ne vem pa, kako bi bilo mogoče nositi ta jarem brez čuta tolažbe." V odgovor na to naj opomnim, da je stoterno plačilo na tem svetu in večno na drugem vsem onim, ki vse zapuste in slede Kristusu. Potruditi se je tr^ba, premagati naravno, sprejeti dar, katerega Bog ponuja in občutil boš neizmerno duševno tolažbo, katero Bog sedaj zadržuje, da človek pokaže svoj pogum in požrtvovalnost; potem se bo pa pokazalo, kako resnične so Zveličarjeve besede: "Moj jarem je sladek in Moje breme je lahko." Skoro vselej občuti človek veselje in tolažbo, kadarkoli stori kako čednostno delo, skoraj nikoli pa ne prej. Človek, kadar je lačen, je siten in čmeren, predno se vse-de k mizi; ko se pa nasiti, se mu zdi, kakor da bi ga bila obšla zadovoljnost celega sveta.
Bilo bi seveda napačno, če bi kdo mislil, da bo živel za Boga vsled svo jih naravnih močij. Ker je tako življenje nadnaravno, zato rabi moči, katera presega naravo. Kdor >se počuti brez moči, mora popolnoma zaupati v Božjo milost in pomoč, govoreč s svetim Pavlom. "Vse premorem v Njem, kateri mi daje moč."
Pridi toraj na pojedino, katero je pripravil veliki Kralj. Opremi se z duševnimi okraski; potem te Bog ne bo samo potrdil, ampak ti bo dal tudi čezmerno duševno veselje.
(Nadaljevanje sledi.)
SLOVENIJA SE DVIGA K NOVEMU ŽIVLJENJU.
Cenj. uredništvo "Jugoslovenskega Svijeta" (461—8th Ave., New York, N. Y.) nam je blagohotno poslalo slede-če članke in sestavke iz starokrajskih časopisov, za kar mu izrekamo našo zahvalo.
*
Ideja—zmagovalka.
(Edinost, 13. decembra.) "Dolgo trajanje sedanje svetovne vojne, kateto ni nihče pričakoval, je neizmerno zlo — za človeka in za njegove etične in materijalne blagre. Za našo narodno bodočnost pa — ta litis se vedno bolj utrjuje — je ravno to dolgo trajanje
jamstvo, da bo dosežen naš skrajni cilj.
Da je prineslo prvo leto zmago na bojiščih, bi morda prišlo do kakih teri-torijalnih prememb, tej ali oni državi na korist, a drugi na škodo, ali celo do popolne izgube pozicije, katero je zavzemala pred vojno. Na notranje življenje v .državah pa bi ostalo sklepanje miru po vsej priliki brez vpliva.
Dolgo trajanje vojne pa je rodilo veliko idejo, katere prvi glasnik je bil predsednik Zdr. držav Wilson in katere se je oprijel celi svet kot rešiteljice in podlage za bodočo ureditev odnoša-jev med narodi. Njo je sprejela tudi sedanja provizorična ruska vlada v svoji ponudbi za mir kot glavno točko, in priznavajo jo, vsaj formalno in četudi le pogojno, tudi oni, ki se je boje. To je ideja samoodločevanja narodov! To idejo je z vsem srceip i prejel celi naš narod do poslednje gorske vasice! Temu razpoloženju in tej volji neroda je dala izraz državno-pravna deklaracija naše parlamentarne delegacije dne 30. maja. Narod je potrdil z mnogoštevilnimi manifestacijami svojo "voljo — spontano, kakor je naravno tam, kjer prihaja beseda iz srca. Potrjuje jo predvsem zlasti z uničujočo kolektivno obsodbo domačih nasprotnikov, kakoršne še ni nikoli tako odločno in gorčeno izrekel nad kakih izdajalcem ta naš sicer tako krotki, skromni in strpljivi narod.
Sile, nasprotne tej ideji, nasprotne naši zahtevi po srečnejši bodočnosti v samostojni narodni državi, so našle eksponente tudi med nami samimi, med faktorji, ki zavzemajo odlično stopinjo v javnem življenju naroda. Ni treba, da jih imenujemo — vsaj so oni danes na jeziku cele naše javnosti. Vse te sile, podpirane po omenjenih eksponentih, so se združile, da uničijo, kar je stvoril naravni razvoj narodne samozavesti Hrvatov, Srbov in Slovencev: misel jugoslovanskega narodnega edim-tva, lastne države. Taki eksperimenti trajajo že desetletja — brez vspeha: želje po našem narodnem edinstvu niso mogli uničiti. To je naša uteha, to je vera v bodočnost. Po vsakem takem napadu so se vrste pristašev te ideje pomnožile. Na najstrašnejši pritisek proti slovensko-hr-vatsko-srbskemu edirostvu je prišlo v začetku vojne osnovanje Jugovanske-ga kluba; nato se je po številu druga največja stranka na Hrvatskem pridružila majski deklaraciji, za njo so se hrvatske in srbske stranke v Bosni in Hercegovini pridružile Jug. klubu. Tako so se naisprotniki majske deklaracije, to je nasprotniki našega narodnega zedinjenja našli v neznatnih strančicah, katerih vrste postajajo vedno bolj redke z vsakim dnem. In ravno s tem, da je celi naš narod sprejel to idejo in pokazal na ta način, kako zdravo je njegovo jedro kljub vsem intrigam in manevrom imenovanih eksponentov, postaja naša ideja silna in bo konečno zmagovalka!
Treba je samo, da ostane naš narod zvest samemu sebi, svoji sedanji prisegi zvestobe, naši veliki ideji, našemu narodnemu programu. Vstrajaj-mo, ne dajmo se zapeljati po hipokrit-skih besedah, ne oplašiti po grožnjah. Težka bo pot na — Kalvarijo in zahtevala bo še žrtev. Toda ravno te grožnje naj nam dajo prepričanje, da je ta pot f>rava, ravno besnenje nasprotnikov naj nas utrjuje v prepričanju, da so se nas pričeli bati, da jih plaši spoznanje, da je naš cilj dosegljiv, da je naš narodni program izvedljiv!
Njihov strah — naša nada, naša vera! Velika ideja, ki je prevzela naša t-rca, bo ostala — zmagovalka. Strah nasprotnikov nam ustvarja perspektivo v našo bodočo svobodo in samostojnost."
*
Slovenija se dviga.
(Slovenec, 12. decembra.) "Straža glasilo dr. Korošca, piše: Ves slovenski narod in vse slovenske stranke so pozdravile odločni korak, katerega je storil Jugoslovanski klub z majsko deklaracijo. Odkar je začel dr. Šusteršič igrati dvojno ulogo povodom te deklaracije, se je vzdignil vihar po celi Sloveniji in prihajajo od vseh strani izjave za deklaracijo od občin, od dekanij, od raznih klubov in strank in organizacij. Tako je prav!
^Čim večja je nevarnost, toliko trdnejše morajo stati vsi ljudje na brani ku naših narodnih svetinj. Kedor se sedaj skriva, je kukavica, izdajalec in propalica!"
*
Slovenske občine za Jugoslovanski klub.
(Edinost, 9. decembra,) "Občinski odbor meuteca Sežane na Goriškem je sprejel na svoji seji dne 2. decembra soglasno naslednjo izjavo: Jugoslovanski klub, vstrajaj z neomahljivo trdnostjo pri deklaraciji od 30. maja Korajžno naprej po začrtani poti do popolne rešitve! Slava Jugoslovanskemu klubu, zlasti pa njega predsedniku dr. Korošcu, kateremu moramo vsi slediti. Objednem izraža občinski odbor sežamske občine največje prezi-ranje dr. usteršiču in njegovim peto-lizcem. — Župan Fran Štolfa."
Pri isti seji je bil sprejet predlog, da prispeva občina 200 kron za Krekovo (Nadaljevanje na 5. strani.)
Na vsem blagu smo znižali
ceno med našo februarsko razprodajo za 10 do 50 odstotkov.
VSI MODROCI, popolne velikosti, raznih barv, večinoma	0C
višnjevo šarasti, med prodajo le..........................t{)fleC7V
POPOLNO VELIKA ŽELEZNA POSTELJ, dve coli de-&H TA beli stolpci, Vernis Martin ali White Enamel barve, zdaj le.. V ■ e<lv DRESSER iz hrastovega lesa, Princess design, posebna ff'l <1 HC vrednost, pri tej prodaji le .............................<pJ.<Uel V
Imamo dvanajst raznih vrst gugalnih stolov in navadnih stolcev, delani v znani Karpen Bros. tovarni. Navadno so se razprodajali po $15.00 do $25.00. Zdaj smo naredili posebne cene, dokler zaloga ne poide jih bomo prodajali po znižanih cenah
$9.75 do $16.50
GUGALNIK (Genuine quarter-sawed Oak Rocker), krasni kos pohištva z velikim sedlom, tu ga zdaj dobite mnogo ceneje ^<1 /TA
kot kdaj kjerkoli, le ......................................V *e3U
POSTELJ (Brass Bed Full Size) na dve coli stolpce in ttOO £ft prav lepo narejena, zdaj le ..............................^""etl"
PREPROGE.
36x72 Axminster Rugs, velika zaloga najlepših patterns,	CA
vredni $7.50, zdaj le ......................................
27x54 Axminster Rugs, vredni so najmanj po $2.50,	^"f A jT
pri tej prodaji samo .....................................V-lev v
27x60 Axminster Rugs, nov izdelek, so rujavi, rumeni, rose
in plavi, vredni $4.50, zdaj le .............................
27x54 Wilton Rugs, vredni povsod najmanj $6.00, $ C A A pri nas zdaj le ...........................................^tftVU
LINOLEUMS.
Imamo prav veliko zalogo vse vrste linoleuma, Printed in Inlaid, nov izdelek, je po dva in štiri yarde široko. Ceni se zdaj po 75c in več do $2.00 za četvoren yard.
SHADES.
Mi imamo tudi največjo zalogo Window Shades vseh barv in velikosti. Cenijo se zdaj med to prodajo kos le 30c in več.
CURTAIN RODS.
Vse vrste Curtain Rods, Brass Curtain Rod, Double Rod, Elbow effect, se raztegne 54 col, vredno so po 50c kos,	QF a
a zdaj med to razprodajo samo...............................Wtr\/
Istotaki Curtain Rods, Single, vredni 25c,	"t Ca
med to razprodajo samo..........,..........................Atr v
Brass Extension Rod, se raztegne od 22 do 40 eol,
vjedni 10c, zdaj le .............................................
THE EAGLE
406-8-10 N. Chicago St, Joliet, III.
THE NEW
BOSTON STORE
Naša velika preselilna
RAZPRODAJA
%
se zdaj nadaljuje
V vsakem oddelku najdete blago tako ceno, da se boste čudili. Moramo se ga znebiti, da ga ne bomo rabili prenašati v novo poslopje.
PRIDITE IN POMOZI-TE NAM SE SELITI.

* ZJBDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET, ILL.
VitanorlJ.na S9. novembra 1914
Inlcorp. T dr*. 111., 1«. 19U Iakorp. T dri. Pa., 5. apr. 1(1»
DRUZBIN D GESLO: "VSE ZA VERO.DOM1N NAROD." "VSI ZA ENEGA. EOEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Pridiednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway. Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, III.

FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. STUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojaanila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe ie naj pošljejo na 1. porotnika.
POROČILO ZA JANUAR.
Društvo št. 1, Joliet, 111.:
Pristopili: Cert. 1129 Joseph Meteš, prist. 2. jan., zav. za $500, 1. razred; cert. 1130 William Stublar, pristopil 2. jan., zav. za $500, 1. razred; cert. 1132 Louis Lustik, pristopil 24. jan., zav. za $500, 3. razred. • Suspendovani: Cert. 558 Jacob Baran, cert. 297 Martin Werhovsek, cert. 936 Frank Novak. Suspendovani 31. jan.
Umrl: Cert. 311 John Sterle, 25. jan., vzrok: vročinska bolezen, zav. za $500.00.
Društvo št. 11, Pittsburgh, Pa.:
Pristopili: Cert. 1131 Katarina Matešič, prist. 7. jan., zav. za $250.00, 7. razred; cert. 1134 John Boyanc, prist. 29. jan., zav. za $500, 6. razred; cert, H35 Beorge Klobučar, prist. 29. jan. zav. za $500, 3. razred.
Društvo št. 12, Joliet, 111.:
Pristopila: Cert. 1133 Rose Kocjančič, pristopila 24. jan., zav. za $500.00, razred.
SLOVENIJA SE DVIGA K NOVEMU ŽIVLJENJU.
(NTdaljevanje s 4. strani.)
u^novo ter je pooblaščen poseben ■Ji fdnski odsek' da nabira prispevke za !; drekov spomenik v Sežžmi, drugi v j	tretji v Šmarjah in četrti v
u«ah. Apeluje se na javnost, da ra-Pvoljno prispeva v ta namen in po-a*e s tem, da je dr. Krekova misel o
Ju
Soslaviji tudi naša misel."
, (Slovenski Narod, 10. decembra.) finski odbor občine Vič pri Ljub-111 se soglasno pridružuje izjavam Vseh slovenskih strank za državno-jravno deklaracijo od 30. maja 1917. eka zahvalo prevzvišenemu knezo-ofu Jegliču za tako odločen javni stop in vsem voditeljem slovenske-"aroda, ki so izjavili, da hočejo Podpirati majsko deklaracijo za dobro srecno bodočnost Jugoslavije.
K°s'ovanskemu klubu izraža iskre-Ija S-°Za^e rac" prerane izgube budite-Jugoslovanske misli dr. Ivana E. b I ter niu k,iče: "Neustrašeno, '* °kzirno naprej do konečnega cilja, • vestjo, da stoji za vami celi pravi ^venski narod kot en mož." — Dr. tj.ittršiču kot disidentu v najbolj kri-s,nem trenutku pravi odbor: "Vi niste V°venec, kakor tudi nobeden, ki je z nje""' Prenehajte z Vašim delova-slo 11 V .slovensk' javnosti, ker nima venski narod v Vas niti najmanj-
Sega Sli
zaupanja več."
Gor'0"6 'ZJave so Podale tudi občine L0,enjl Logatec, Poljane pri Škofji 1 "> Sv. Križ na Goriškem.
odbor°Ven-eC' ,2' decembra.) "Občinski dne 8 ?')čine Račna je sprejel na seji glasno ecenibra na predlog župana so-odbor "as'ednjo resolucijo: Občinski sko d 11 "avdušenjem pozdravlja maj-ia Sc •■ aracijo Jugoslovanskega kluba slovanJ1,V P°'ni mer' Pr'družuje. Jugo-eniu klubu, predvsem pa nje-
gov
emu
nejjL, .. ,predsedniku izreka najiskre-d
'■'hvalo in popolno zaupanje pri
°dločno "aJe illeale- Neustrašeno in Noče,," '!ap.rej za Pravico in resnico! več a, ° »arod druge vrste, tein-vK^Podarji na svoji zemlji."
tudi ob- Sm'shl so sc izrazile soglasno (,j"bli J'?41 nevica Marija v .Polju Na § • okolica> Velike Lašče, slovens).lJtrsl<ein stc izjavile obmejni MUri) ^ ,,bei'ii Geršak in Selnica na sl<a nif.u ,	da jugoslovan-
30. maja 1917, ker je prepričan, da je samo v izvršitvi te deklaracije rešitev našega naroda. 3. Pozdravlja vsako akcijo zav čim skorajšnji mir; 4. Pozdravlja odločni nastop škofa Jegliča za narodno edinstvo. 5. Ogorčenje obsoja vsako, bodisi javno ali tajno delovanje deželnega glavarja dr. Šuš-teršiča, Jakliča in njegovih trabantov za razdor Jugoslovanov. — Objednem poklanja 100 kron za Krekov spome-nik."
V tem smislu ste podale izjavo tudi občini Iiotederščiča in Kamna Gorica.
(Slovenec, 10. decembra.) "Občina Rudnik se navdušeno pridružuje deklaraciji Jugoslovanskega kluba od 30. maja t. 1. in prosi naše narodne zastopnike, da se neustrašeno bore za realizacijo in zedinjenje vseh Jugoslovanov."
Isto izjavljajo občine: Sora, Naklo, Preddvor in Vremski Britof na Kranjskem, na Goriškem pa občina Naklo. Ta poslednja pravi med drugim v svoji izjavi: (Slovenski Narod, 12. dec.): "Hočemo biti gospodarji na svoji zemlji, napojeni s krvjo naših dedov, očetov in sinov, želimo živeti v najlepšem soglasju s svojimi sosedi italijanske narodnosti, ali odločno zavračamo njihovo nasilno kulturo in nadvlast na Primorskem."
*
Volilci poslanca Jakliča.
(Slovenec, 7. dec.) "Stoindeset vo-lilcev iz ribniške doline je poslalo poslanci Jakliču naslednje pismo: "Podpisani Vaši volilci smo sprejeli z velikim začudenjem vest, o Vašem izstopu iz Jugoslovanskega kluba. Za-prepastili smo se! Razlogov ne navajamo, ali Vi ste sc mogli sami prepričali, da je misel o jugoslovanski drža vi, katera ise more realizirati samo potoni Jugoslovanskega kluba, njegovega najvstrajnejšega delovanja in naj odločnejšega nastopanja, prešla v meso in kri slovenskega naroda. In zakaj naj bi ne bil državni poslanec našega okraja sodelavec pri tem velikem delu? Ali naj samo kočevski okraj od daleč gleda.zastopnike drugih okrajev, kako vrše največje naše narodno delo katero je še kedaj videl naš narod. Zu-I kaj moramo ravno mi najbolj poslušati ' roga nje naših narodnih nasprotnikov o jugoslovanski državi. Hvaležni smo I Vam, ako nam ekonomsko pomagate.
(Si,
"lvj* do Mure
m ne do Drave."
ali vse ekonomske dobrote radi žrtvu
_.0v	- --------- , jemo za izvršitev cilja, kateri je postal
°db0r oh-' 1 '„• decembra.) "Občinski cilj celokupnega slovenskega naroda.
Ako poslanec ne vrši najvišje svoje | dolžnosti — narodnega dela — ali ne
Klas,,
'dr"?: Vključil:
c,ne Skocjan prt Mokronogu seji dne 9. decembra so-
, av'ja •
r'ih POBI Jcnjc v»eh jugoslovan-fl.2. 0dInC.ev v J"Boslovanskcm klu-racijo°Tn0 SC izraia solidarnim z Jugoslovanskega kluba od
1. Navdušeno po- pada senca tudi na njegove volilce?
Narodno delovanje pa je izven Jugo slovanskega kluba, po našem mišljenju ako ne nemogoče, pa vsaj- silno težko Poživljamo Vas, da se nemudoma vr-
nete v Jugoslovanski klub, sicer bo-
dete izgubili pri nas vse zaupanje."
*
Poslanec Verstovšek za ogrske Slovence.
(Iz Verstovškovega govora v dunajskem parlamentu 4. XII.)
(Edinost, 8. dec.) "Gre se za nagod-bo z deželami ogrske krone, toraj z deželami, kjer biva nad 60 odstotkov prebivalcev, ki niso Madžari. Nagod-ba pa se sklepa samo z Madžari, medtem ko se izpušča Hrvatsko, našo najbližjo sestro, s katero želimo biti vsi Jugoslovani te polovice, in to ne po madžarski nagodbi, temveč tesno spojeni v ekonomskem, političnem in kulturnem oziru. Ker sklepajo nagodbe vedno samo Madžari, je seveda samo njim na korist. Naš slovenski narod ima o Madžarih samo najhujši utis. Od nekdaj je že želel, da se vsi Slovani popolnoma ločijo od teh hunskih ljudi. Mi vsakega globoko obžalujemo, ki mora živeti v madžarski državi. Slovenski Prekmurci (ogrski Slovenci onostran Mure) so dali Madžarom vso svojo poljedelsko kulturo, sami pa nimajo niti šol, niti kakega drugega pouka v svojem lepem starodavnem panonskem jeziku, ki se ga morejo pri oblastih svoje "svobodoljubne" države posluževati le s pomočjo tolmačev. Tako izgleda ono isamoodločevanje narodov, katero je svoj čas grof Tisza tako hvalil. Poleg teh žalostnih razmer Slovanov v obeh državnih polovicah pa je imel ministrski predsednik dr. Seidler še pogum, da je trdil, da so dani vsi pogoji, da morejo vsi narodi sodelovati pri ureditvi države.
Naši bratje Slovenci na Ogrskem, katerih je 200,000, nimajo niti enega svojega poslanca, ki bi branil njihove težnje: v njihovem imenu se usoja govoriti renegat Wlasitz. Odločno toraj še enkrat protestiramo proti temu, da krogi avstrijskih in ogrskih državnikov zlorabljajo tako velike ideale, kakor je samoodločevanje narodov. Tolmačenje naših zahtev od strani teh krogov na način, kakor se sedaj dogaja, je izzivanje prve vrste, ki bo zadelo med narodom na najodločnejši od-____,,
por.
Nato ^e omenil znano izjavo treh slovanskih organizacij v parlamentu o falsifikatu ruske note. Prečital je izjavo zastopnika v Hrvatskem Saboru ki zahteva princip samoodločevanja in samostojno državo Hrvatov, Sloven cev in Srbov. Konečno je navedel, kako so se obnašali madžarski vojaki Srbiji in tudi pri nas na Goriškem. Škoda, da ne smemo tega napisati v tem listu."
*
Govor slovenskega poslanca Fona.
(Slovenec 17. dec.) "14. decembra je govoril v vojnem odseku delegacij goriški slovenski delegat, ki je napadal postopanje vojne uprave:
Vojne oblasti so preganjale na Goriškem naše prebivalstvo na nečuven način. Narejene so črne liste, denunci-janti so se razmnožili, može so zapirali in jih držali po tri mesece v ječi, ne da bi bili zaslišani. Ta posel sta o-pravljala kapitan Schubert in policaj Casapiccolo pod zaščito polkovnika Vojnovicha. Omenja nevrjetni slučaj, da je Vojnovich enostavno vzel nekemu sodniku obtožni akt v njegovi pisarni, da ne bi mogel sodnik zaslišati denuncijantov.
Dalje navaja grdo postopanje s preiskovalnim sodnikom Gradnikom in slučaje dr. Pura, Grabrščaka, Jakla, Mermolje, Cudra, Mlekuša, Crnuta, dr. Gruntarja, itd. Nekega sodnika so hoteli odstraniti zaradi njegovega pri-jateljsskega mišljenja o \Čehih. Drugi odnik je bil denunciran zaradi vele-izdaje, ker je v kavarni govoril s svojim praktikantoin — hrvatski.
Madžarsko vojaštvo po vsem Goriškem je naravnost besnelo. Vojaki so zahtevali madžarske napise v prenočiščih v Vipavi; duhovne so zaprli, ker so se pritožili zaradi zaradi nezaslišanega postopanja vojakov. Nekega moža iz Banjščice je dal neki Madžar zapreti, ker je nosil rudečo srajco in ga je Madžar imel za Garibaldinca!
General Nagy je obsodil nekega o-rožnika, da bo privezan k drevesu za dve uri, ker je naznanil, da Madžari plenijo po Bovcu. Neki častnik je napadal strežnice pri menaži. Strašno škodo so povzročili Madžari po vinogradih, poljih in livadah; konje so gonili v žito, si kuhali čaj iz grozdnega cvetja, sekali zelene lože in jih dajali konjem, rušili so cele koče. Delali so škodo, le da uničujejo. (Tri vrste za-branjene.)
Vojaštva se je polastila sploh naravnost bolna samovolja. Vsa oblast je prešla v njihove roke in jo izrabljajo povsod samo na škodo prebivalstva. Kontrole ni bilo nikakoršne in soldi-teska je bila prepričana, da se ne bo parlament nikoli več sestal.
Temu naziranju je odgovarjalo pre-ziranje parlamenta in poslancev. Slovenskega tržaškega poslanca dr. Ry-barža so poslali na Javoršček z nared-bo, da ga naj tamošnji poveljnik postavi na "interesantno" pozicijo. Ar-madni poveljnik gotovo ni mislil, da naj se da dr. Rybaržu prilika, videti zanimive stvari, niti da se izkaže ju-
naka, temveč da se mu da prilika poginiti v bitki.
Poslanec Vukotič iz Dalmacije je advokat in ni bil nikoli vojak. L. 1914. so ga vzeli v Dalmacijo za talca ter postopali z njim, da se ne da popisati. Pozneje ^o ga odpeljali na Dunaj; vojaška komanda ga je pronašla popolnoma nesposobnim za vojaka. Kljub temu pa ga je policija izročila vojaškim oblastim in 13. marca 1916 so mu. oblekli vojaško uniformo. Bil je najprej v "marškompaniji", a konečno so vendar uvideli, da je sposoben samo za pisarno. Niso ga pa porabili v pisarni, temveč je moral nabirati koprive, kositi, sušiti seno in kopati na njivi. Oditi ni smel niti k pogrebu, ko mu je umrl oče.
Vojaštvo je bilo vedno povod za germanizacijo. Vojna komanda je tekom vojne enostavno proglasila nemški jezik za državni, premenila slovenska imena mest, odredila pouk nem škega jezika v slovenskih ljudskih šolah. Ona je izposlovala tudi ukaz železniškega ministra, da morajo znati vsi železniški uslužbenci nemški jezik govoriti in pisati, ker vojaštvo, tako pravi, ne more razumeti železničarjev.
Govornik vprašuje vojnega ministra, ali je izdano isto povelje tudi na Madžarskem in zakaj ne odženejo slovenskih vojakov iz strelnih jarkov, kakor slovenske železničarje iz službe, ko je gotova stvar, da se nemški častniki ne morejo z njimi razgovarjati.
Konečno je povdaril poslanec Fon, da pridejo pri zločinih, katere so izvrševali vojaki nad prebivalstvom, v po-štev na stotisoče ljudij."
Slovenske žene za svobodno Jugoslavijo.
Slovenski Narod in Slovenec sta priobčila 15. decembra naslednjo resolucijo slovenskih žen in deklet:
"Slovenske narodne žene in dekleta slovesno izjavljamo, da smo z dušo in srcem za majsko deklaracijo Jugoslovanskega kluba in zahtevamo v "Habsburški monarhiji" zedinjenje našega slovensko-hrvatsko-srbskega naroda.
V strašni vojni nam krvave srca od tisočerih ran: na bojiščih nam padajo naši dragi možje, sinovi, očetje, bratje in zaročniki, a doma na mnalaga beda in trpljenje naših mater strašna bremena. Naše solze, naša tuga, naše trpljenje ne more in ne sme biti zastonj. Svojo bol polagamo na žrtvenik svojega naroda. Solze in trpljenje slovenske matere, žene, hčere in neve ste morajo biti skupno s krvjo sloven
skih mož in mladeničev za dragi narod, da tudi njemu enkrat zašije solnce svobode.
Zavedajoč se svojih dolžnosti kot čuvarice slovenskega ognjišča, zahtevamo v svojem imenu, v imenu svojih dragih na bojišču, v imenu svojih o-trok za ves naš ljubljeni narod ^zedinjenje, samostojnost, neodvisnost.
Hočemo, da bodo naši otroci srečni in svobodni državljani svobodne Jugoslavije.
Pozdravljamo naše narodne poslance v Jugoslovanskem klubu, izražamo
jim svoje priznanje za dosledno in neustrašeno delovanje v smislu deklaracije in globoko obsojamo vsako kršenje jugoslovanske solidarnosti kot narodno izdajstvo.
Iz dna srca želimo slovenske žene mir. Resničen mir bo prinesla našemu narodu samo zedinjenja Jugoslavija, kakoršno zahtevajo naši poslanci v svoji deklaraciji — Cilka Krekova (sestra dr. J. Kreka.) — Franja dr. Tavčerjeva, (soproga ljublj. župana.)
SBSnnssssnssssmnsfflsniisiiijgiessisfflsafflffiBBSsnfflB | Možje iti žene, ali trpite? «
a
a
a
m
Na revmatizmu, bolečinah v živcih in členih, obistih, hrb-tobolu, nogah, želodcu, okoii in na srcu, slepoti, vročini ali zeblini, slaboči, nervoznosti, zgubi spanja, kratki sapi, glavobolu, jetrih slabi krvi, izpuščajih, kožnih boleznih, srabu, če se hitro izmučite, imate bolna pljuča, oči, ušesa, grlo, in če ne morete tako lahko delati, kakor prej.
Jaz imam dolgoletno skušnjavo v zdravljenju vseh takih boležni. Pridite, da vas ozdravim za mal denar in v kratkem času. Pri meni boste dobili moje osebno postrežbo. Pojasnil vam bom kaj vam manjka in kaj potrebujete za ozdravljenje. Jaz iman svoja zdravila za katera ne rabite posebej plačevati. Preiščem in svetujem zastonj. Pridite danes na preiskavo in za nasvet. Ce vas ne morem ozdraviti vam povem inne vzamem denarja^
B
a a a a a a a' a a a a a a s a a a a
Dr. W. H. Starr [
Soba 400 Joliet National Bank Bldg., Joliet, 111.
H3	x	g
fj Uradne ure od 9. zj. do 5. zv., ob nedeljah do poldne, g
430
STRANI OBSEGA
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih ■loventko-angleškib knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slor.-AngL Slovnica, Veakdanji rug*, rori, Anglaftka pisava, SpUovanj« pitam, Kako m pMtane tfrlarljaa poleg največjega Slov.-Angl. fa AngL-Sler. Slovarja.
Mnogohrojna pohvalna pitma od rojakov iiroat Amerik« 4okaaa)»-jo, da je to edina knjiga brci katere ne hi amel hiti aohaden aaseljeaoe. Cema knjige v platna trdo vcaane je |2.m, ter m dohi pri:
V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St„ New Yerk, N. Y.
Mnogo vrednosti v našem pritličju.
Tu najdete obleke za može, žene, fante, dekleta, deco po nižji ceni, kot jih tovarna prodaja. Pridite po nje takoj.
Žetlske obleke za perilo in krila, zdaj po .../.....................
89c
Ženski beli jopiči Odd and Ends, zdaj samo ......................
21c
Ženske volnene suknje, kratke, tople, HQ a zdaj le ..................................I 0 V
Ženske in dekliške volne suknje, težko QQ a blago, zdaj samo ........................vOv
Spomladne isuknje za male deklice, velika izber, volnene. Ratena in Poplin, se bodo razprodajala zdaj po .................................................
98c
Kratki Jackets za deklice, zdaj samo ................
49c
Dekliška in otroška oblačila, bela in barvna, zdaj po.....................
Otroški klobuki, beli ali drugobarvni, velika izber, fino blago, se bode razprodajalo A C^j zdaj po ..................................................................................
Ženski Ribbed Union Suits, spomladni, 0"7|» 38—44, zdaj samo .......................OlV
Dekliške nogavice, bele in črne, 7 do 9, po ......................
19c
Velika zaloga moških finih srajc vseh QO a velikosti, 14 do 17, zdaj...................tfOv
Moške volnene spodnje obleke, vredne dp QDa $2.50, velikost 34 in 36, zdaj.....,........tfOC
Dekliški Union Suits, trpežni in lepi, zdaj samo ...............................
Ženske nogavice, črne in bele, cotton, Q4a vseh velikosti, zdaj samo.................ail<F\/
Deške vrhnje suknje, volnene, 6 do 16 velikosti, zdaj na izber le .
Deške vrhne suknje, fino blago, zdaj samo ......................
Moški klobuki, mehki ali trdi, vredno $2.00, zdaj samo ...................
$1.09
$3.98 $4.98 $1.98
Moške hlače, lepe in trpežne, 32 do 42, zdaj na izber po.........
Moške naramnice, srednje vrste, usnje, QQa zdaj po .................................&Ov
Kupajte v našem pritličju—Pridite po elevatru ali stopnicah
Dinet-Nachbour Si Co.
COURTHOUSE SQUARE
IMALil VITEZ
(PAN VOLODIJEVSKI.)
Zgodovinski roman, ^	Spisal H. Sienkiewicz.
Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Zagloba se za trenutek zamisli, po tem reče:
''Pravična osveta onemu psu ne mi ne, to vam obetam, in izvestno bi bil Azija mirnejši, ako bi mu osveto obe tal milostivi kralj, nego da mu jo obe ta Zagloba. Samo tega ne vem, ali je še živ, zakaj gospa, oprostivši se njegovih rok, ga je z ročnikom samokre-sovim udarila po buči. Sedaj ni mogoče misliti na nič drugega nego na njeno ozdravitev."
"$voje življenje damo radi za njeno zdravje," odgovori Lušnja.
In tolpa iznova zahrumi, da tako potrdi nadstražnikove besede. ,
"Čuj me, Lušnja," nadaljuje Zaglb ba. "V Kamencu prebiva zdravnik Rodopul. Pojdi k njemu ter mu reci, da si je podolski general precej za mestom zvil nogo in da pričakuje po moči od njega. A kadar dospe za obzidje, ga pograbiš za ovratnik, posadiš na konja ali vtakneš v vrečo ter ga skokoma prineseš v Hreptov. Konje zapovem na poti pripraviti, da boš lahko jezdil skokoma. Pazi samo, da ga priženeš živega, zakaj od mrtvega nimamo koristi."
Zadovoljno godrnjanje se oglasi s vseh strani. Lušnja si drzno zaviše brke in reče:
"Ga že dobim in ga ne izpustim prej nego v Hreptovu." "Odrini!"
"Prosim vas, gospod." "Kaj še?"
"A ko bi potem preminil?" "Naj premine, da le dospe živ! Vzemi šest vojakov in odrini."
Lušnja odrine. Ostali, veseli, da morejo kaj storiti za gospo, zdirjajo sedlat konje. Črez nekoliko minut je že šest vojakov krenilo proti Kamencu, za njimi pa so drugi gnali prazne konje, da jih razstavijo ob poti.
Zagloba, zadovoljen sam s seboj, se naposled vrne v sobo.
Črez nekaj časa pride iz stranske sobe Volodijevski, ves izpremenjen, na pol zavesten ter malomaren za besede sočutja in tolažbe. Zaglobi pove, da Barbka še zmerom spi, sede na klop ter zre bled v vrata, za katerimi je ležala. Dostojnikom se je zdelo, da posluša, torej so vsi pridrževali sapo in v sobi je zavladala popolna tišina.
Črez nekaj časa se Zagloba po prstih približa malemu vitezu, „
"Mihael," mu reče, "poslal sem po zdravnika v Kamenec, toda... morda bi imeli poslati še po koga?"
Volodijevski ga je gledal, zbiral misli ter ga izvestno ni razumel.
"Po duhovnika," reče Zagloba. "Duhovnik Kaminski bi utegnil dospeti do jutra."
Zdaj mali vitez zapre oči, obrne kakor robec blede lice k ognjišču in jame ponavljati z urnim glasom: "Jezus! Jezus! Jezus!" Ne da* bi vpraševal dalje, Zagloba odide in odda naročila. Ko se vrne, Volodijevskega ne najde več v sobi. Častniki mu povedo, da je bolnica jela klicati moža; le tega niso vedeli, ali pri zavesti ali v vrocnici.
Stari plemič se je takoj prepričal na svoje oči, da ga je klicala v vročnici.
Barbkino lice je zalivala temna rdečica. Navidezno je bila zdrava, toda njene oči, dasi svetle, so bile kalne, kakor bi se bile zenice raztopile v leči. Bele njene roke so mehanično nekaj iskale pred seboj na odeji. Volodijevski je ležal ob njenem znožju skoro na pol mrtev.
Zdajpazdaj je bolnica nekaj potiho-iin zamrmrala ali pa glasneje izgovarjala nekatere besede, med katerimi ie najpogosteje ponavljala "Hreptov". Izvestno se ji je časih zdelo, da je še na poti. Zaglobo je zlasti vznemirjalo ono-melianično gibanje rok po odeji, zakaj v tem je videl znamenje prihajajoče smrti. Bil je izkušen človek, in dokaj ljudi je bilo že umiralo vpričo njega, toda nikdar se mu še ni trgalo srce od tolike žalosti kakor ob pogledu na to cvetko, ki vene tako zarana.
Spoznayii torej, da le Bog edini more oteti to gasneče življenje, je pokleknil poleg postelje ter jel vneto moliti.
V tem je Barbkino dihanje prihajalo čimdalje težje ter se časih celo izpre-minjalo v hropenje. Zagloba vstane. Ne da bi rekla drug drugemu niti besede, sta se pogledala z Volodijevskim in v tem pogledu se je pojavljala groza. Zdelo se jima je, da že umira. Polagoma je dihala nekoliko mirneje in počasneje.
Odslej so viseli neprestano med na-dejo in bojaznijo. Noč se je vlekla leno kakor polž. Častniki tudi niso šli spat, nego so sedeli v sobani, se ozirali v vrata stranke sobe, šepetali med seboj in časih dremali. Služabnik je prihajal vsak hip polagat drva na ognjišče. Kadarkoli je zazvenela kljuka, so skočili s klopi, češ, da je dospel Volo-
tovskih kletih, da jih obesijo ter se tako osvetijo za gospo.
Toda mali vitez tega ni dovolil.
VI.
Barbka je bila še ves teden jako močno bolna. Ko ne bi bili imeli zagotovila zdravnikovega, bi si bila mali vitez in Zagloba mislila, da ji plamen-ček življenja ugasne vsak hip. Toda naposled se ji je vendarle izboljšalo. Zavest se ji je vrnila popolnoma in dasi je zdravnik napovedal, da bo ležala en ali poldrugi mesec, so bili vendar vsi prepričani, da zopet ozdravi, in da se ji vrnejo nekdanje moči.
Volodijevski, ki ves čas njene bolezni ni odstopil niti za korak od njene postelje, jo je ljubil v teh bridkih dnevih — če je bilo mogoče — še bolj ter razen nje ni videl ostalega sveta.
Časih, kadar je sedel pri njej ter ii gledal v shujšano in upadlo, toda sedaj že veselo lice, v te oči, v katere se je vsakega dne vračal nekdanji ogenj, se mu je hotelo plakati in smejati obenem ali celo kričati od veselja.
"Moji predragi, edin Barbki se vrača zdravje!"
In poljubljal ji je ročice in te bedne noge, ki so bile tako vztrajno gazile gazile po globokem snegu v Hreptov — izkratka: spoštoval jo je in ljubil nad vse. Čutil je tudi, koliko hvale je dolžen božji Previdnosti, in dejal je nekoč vpričo dostojnikov in Zaglobe: "Beden človek sem, toda ako bi si tudi moral obrabiti roke do lakti, vendar cerkvico, bodisi tudi leseno, ho čem postaviti v zahvalo. In kolikor-krat zapoje zvon v njej, tolikokrat se hočem spomniti usmiljenosti božje, in moja duša se bo topila od hvaležnosti.'
"Daj Bog, da pjej srečno končamo vojno s Turki," odgovori Zagloba.
Mali vitez si zaviše brke in odgovori:
"Bog sam ve najbolje, s čim mu u-strežem najbolj; ako hoče od mene cerkvico, pa me ohrani zdravega^ ako pa mu bolje prija moja kri, je tudi ne bom ščedil zanj, kakor Boga ljubim!"
Barbki se je obenem z zdravjem vrnila nekdanja dobra volja. Čez dva tedna je nekega večera dala odpreti duri stranske sobe, in ko so se častniki zbrali v sobi, se je ozvala s svojim srebrnim glasom:
"Dober večer, gospodje! Sedaj še ne umrem! Aha!"
"Hvala Bogu najvišjemu!" reko častniki enoglasno.
"Hvala Bogu, drago dete!" zakliče po rusko gospod Motovilo, ki je ljubil Barbko kakor oče in je, kadar je bil ganjen, govoril zmerom Ie ruski.
"Glejte, gospodje," nadaljuje Barbka, "kaj se je zgodilo! Kdo bi se bil nadejal kaj takega! še sreča, da se je končalo tako!"
"Bog je čuval nedolžnost," se oglase zopet častniki pred vrati.
"Gospod Zagloba se mi je večkrat rogal, češ, da me mika sablja bolj nego preslica. Dobro! Toda koliko bi mi bila v tem primeru pomagala preslica ali igla! A vendar 'sem se vedla hrabro kakor mož." "Niti angel se ne bi bil bolje." Daljši razgovor jim ustavi Zagloba s tem, da zapre duri stranske sobe. Bal se je, da ne bi Barbka preveč u-trudila z nepotrebnim govorjenjem. Toda razhudila se je nanj kakor spla-šena kokoš, ker bi se bila rada še dalje razgovarjala z vojaki ter bi bila zlasti kaj rada slišala pohvalo svoje hrabrosti in svojega junaštva. Sedaj, ko je nevarnost že minila ter ji je o-■stal nanjo samo spomin, je bila kaj ponosna na to svoje ravnanje z Azijo in si je celo želeja pohvale. Često se je tudi obrnila k malemu vitezu, se s prstom doteknila njegovih prsi in rekla z glasom razvajenega otroka r "Pohvali mojo hrabrost!" In on jo je poslušen hvalil, božal in poljubljal na roke in na oči, da je saiii Zagloba, dasi se je takisto razgreval v duši, pohujševal ob tem ter godrnjal: "Ha! Raztaja se popolnoma kakor beraški bič!"
Splošno veselje v Hreptovu, ki jo ie provzročila Barbkina rešitev, je kalila zgolj misel na škodo, ki jo je izdajstvo Tuhaj-bejevičevo storilo ljudovladi, misel na grozno usodo starega Novoveškega, gospe in gospodične Boske in Evice Novoveške. Barbka se s tem ni mučila malo in z njo vred vsi drugi, zakaj to, kar se je bilo zgodilo v Ra-škovu, je bilo znano ne samo v Hreptovu, ampak tudi v Kamencu in še dalje.
Pred nekoliko dnevi se je mudil v Hreptovu gospod Misliševski, ki se, ne da bi se bil menil za izdajstvo Azi-jevo, Kričinskega in Adurovičevo, ni odrekel nadeji, da se mu posreči privabiti na poljsko stran druge lipkov-ske dostojnike. Za Mislišcvskiin je dospe! gospod Boguš in z njima vred se v radostnem odmevu raznesle po so došle novice naravnost iz Mohilova. vsem Hreptovu. Volodijevski, zašli-; Jampola in Uaškova. šavši te zdravnikove besede, se je raz-; V Mohilovu se gospod Gorenski, jokal, kakor bi se mu hotele razleteti očita boljši vojak nego govornik, ni prsi. Zagloba je skoro omedlel od ve- dal prekaniti. Zajevši 'Azijevo povc-selja. Lice se mu je vse pokrilo z zno--*lje, ki je bilo poslano ondi nastanje
dijevski ali Zagloba in da začujejo grozne besede:
"Ne živi več!"
V tem so jeli peti petelini, ona pa se je še neprestano borila z vročnico. Proti jutru je nastal grozen vihar, pomešan z dežjem. Hrumel je v tramovih, tulil na podstrešju, časih zamajal plamen na ognjišču in metal po sobi klobčiče dima in isker. Ob svitu je odšel potihoma gospod Motovilo, ker je moral iti na četovanje. Naposled je nastal dan bled in oblačen ter je o-svetlil izmučena lica.
Na dvorišču je nastalo navadno gibanje. Dočim je žvižgal veter, so topotala konjska kopita ob tlak po stajah, škripala vretena pri vodnjakih in se oglašali vojaki. Toda skoro je zapel zvonček; dospel je duhovnik Kaminski.
Ko je vstopil, oblečen v belo srajco so vsi častniki pokleknili. Vsem se je zdelo, da je napočil slovesen trenutek, za katerim mora dospeti smrt. Bol niča se ni zavedala, torej je duhovnik ni mogel izpovedati. Pač pa jo je po mazilil s poslednjim oljem in nato je jel malega viteza tolažiti in mu prigo varjati, naj se vda v božjo voljo. To da Volodijevski se ni menil dosti za to tolažbo, zakaj njegove bolesti ni mogla prodreti nobena beseda.
Ves dan je plula smrt nad Barbko. Nalik pajku, ki tiči skrit nekje v mrač nem kotu na stropu ter časih zleze ven na dnevno svetlobo in se naposled po nevidni niti spusti navzdol, se je tudi smrt spuščala na Barbkino glavo. In večkrat se je zdelo, da že pada njena senca na Barbkino čelo, da ta jasna dušica že razgrinja krila, da bi zletela iz Hreptova nekam v neskončno prostranstvo na oni svet. Nato pa se je smrt kakor pajek novič skrila pod stropom in srca so se iznova napolnila z nadejo.
Bila pa je to le začasna, nepopolna nadeja, zakaj na to, da bi Barbka prebila to bolezen, se ni drznil misliti nihče. Tega se ni nadejal niti Volodijevski, zato pa je tudi bila njegova bolečina tolika, da se je gospod Zagloba, dasi sam zelo potrt, močno bal zanj ter ga priporočal varstvu pričujočih častnikov.
"Za Boga, čuvajte ga!" je dejal, "da se ne sune z nožem."
Volodijevskemu to seveda ni prišlo v glavo, toda v navalu krute bolesti se je vpraševal neprestano:
Kako naj še jaz ostanem tukaj, ko odhaja ona? Kako naj zapustim to svo je najdražje bitje? Kaj poreče, ko se ondi ozre ter me ne ugleda poleg sebe?"
Tako premišljujoč si je želel umreti z njo vred. Kakor si namreč ni mogel predstavljati na zemlji življenja brez nje, takisto si ni mogel mislti, da bi na onem svetu tudi ona mogla biti srečna brez njega in ne koprneti po njem.
Popoldne se je zli pajek novič skril pod strop; Barbkina rdečica je nekoliko ugasnila in vročnica se toliko zmanjšala, da se je bolnica nekoliko zavedela.
Nekaj časa je ležala z zaprtimi očmi. Nato jih je odprla, pogledala malemu vitezu v lice ter ga vprašala: "Mihael, ali sem že v Hreptovu?" "Da, dušica!" odgovori Volodijevski ter stisne zobe.
'Ali res stojiš ti pri meni?" "Res! Kako ti je?" "Oh, dobro!"
Izvestno sama ni bila prepričana, ali ji vročnica ne kaže tega prikaza. Toda od tega hipa se je zavedala čimdalje bolj.
Proti večeru je dospel v spremstvu vojakov nadstražnik Lušnja ter stresel pred trdnjavico iz vreče kameni-škega zdravnika z zdravili vred. Komaj je bil še nekoliko živ. Vendar spoznavši, da ni prišel v roke razbojnikom, kakor si je bil domišljal, nego da so ga bili na ta način pozvali k bolnici, se je, ko ga je minila prva medlost, hitro poprijela dela, zlasti ker mu je Zagloba pokazal v eni roki vrečico polno denarja, v drugi pa nabit samokres, češ:
"To je nagrada za življenje, to pa za smrt!"
In še v tej noči, nekamo proti svitu, se je zli pajek nekam skril za vselej. Besede zdravnikove: "Zdravje se ji ne utrdi kmalu, toda umrla še ne bo," so
s ii a @ii a h ® a a ii a ® n @ g @ gi n g
ai	si
ffl Abstracts of Title to all Real SI Estate in Will County.
J
oliet Title and Gaurantee Co.
Kapital $50,000.00.
Kadar kupite HIŠO ali ZEMLJIŠČE, pridite, da Vam ure- ® dimo abstract.
Phones: 421 and 422.
CHAS. N. HOSSACK, Mgr.
SI 114 N. Chicago St., Joliet, Ills.
SI
aaasaaaaaaaBBaaaaaag
S!
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c'in "Meerschaum" Ji
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILI
C. W. Robson, Jr.
Real Estate
LOANN and RENTING
INSURANCE OF ALL KINDS.
Phone 297.
Prodajam lote v Rockdale in okolici.
204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL.
John Pubentz
prodaja najceneje v mestu
kokošjo krmo, zrnje, ' seno, slamo in drugo tako krmo.
Če imate kaj voziti, se oglasite pri nas, ki Vam pripeljemo vsako stvar, kakor naročite.
Pokličite nas po telefonu: Phone 2736.
Nov. naslov:
516 N. BROADWAY, JOLIET, ILL.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, At no, zmlet kamen, opeko. vodotočne Žlebove, ter
vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOČI. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215
GEO. SVETLECIC
317 N. CHICAGO ST., JOLIET. Edina slovenska-hrvatska gostilna * osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicago in Cass St. vstopite k nam za okrep
čila vseh vrst.
dobrodošli!
Rojaki in rojakinje! Kadar imate kal moške ali ženske obleke aH perila ti očistiti in gladiti, ne pozabite 01 našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814 Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko n» vaš dom. Naše cene so zmerne ki delo garantiramo.

Alpentinktura za molke In ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 Jlasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2. — Imate U sive lase? Rabite takoj Wahčič Brusil tinkturo, od samo ene flale postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni,kakor£neste v mladosti imeli; 1 flaSa $1.75, —VVahčič Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in krlžicah, popolnoma v 8ih dneh; Ilala 2 dol. 50c. — Kurje oči ali bradovioe na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 certfov. Za potne noge rabite KneipoT praSek, "ije pot, odstrani slabi dnh in ozebline, baksa75o.
lisa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, tu-roY6, grinte, kraste, lilaje v najkrajlem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti to žaubo vsaka družina v hill. Oe žefite imeti čisto belo in mlado lioe se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani priiče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za 15. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po 2o v pismu polije. Za vse drugo pilite po cenik, katerega pošljem zastonj.
JACOB WAHČlC 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Met Sinai Dye Ron
Profesional Cleaners and Dyera
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Case
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
Oscar J. Stephen
Sobe 201 ^n 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
iNOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča gi v mestu in na deželi. JU Zavaruje hiše in pohištva pro-§§ ti ognju, nevihti ali drugi po-jfj škodbi.
g! Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
KWSKWifH
.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica Telefon 101.	JOLIET, Il3|
lEMd
JOHN
m Stefaw|ch
:.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, |j fino žganje in dišeče smodke. gj
•15 N. Scott St, Joliet, IIL
Mil
Zaupno zdravilo dela čudeže
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina,izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih Iekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Irinerjevo Ameriško Zdravilno ■-Grenko Vino ■
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene «novi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
•'Ig
I
i
■w
jem, komaj je še mogel zaklicati: "Vode!" Častniki so ga veseli objemali.
A na majdauu so se zbrali iznova dragonci, ptšci in kazaki gospoda Mo-tovila. Komaj so se premagali, da niso glasno zavrisnili. Da bi pa vendar pokazali svojo radost, so jeli prositi o-nih Tatarjev, ki so bili zaprti v hrep-
nim Lipkotn, jih je napadel sam s svojimi pešci ter jih ali pobil, ali pa ujel in zaprl. Poslal je svarilo tudi v Jam-pol, tako da je bilo tudi to mesto rešeno. Nato so se skoro vrnili vojaki, odšli v stepo. Tako je postal edino Raškov žrtev tega izdajstva. Volodi-(Nadaljevanje na 7. strani.)
TR1NERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živoev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kož-
NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemists
1333-1343 South Ashland Ave
CHICAGO, ILL.
X
Jacob Mejak 10SIP SLEPEC
*	J Javni Notar |\z 10 lat. ikuinjo
KROJAČ
205 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
izdeluje vse pravno in postavnoveliavne listine za vse slučaje. Ce vara kdo plačo garniftira; Ako imate odkopa v drugem inestu plačo za tir-jati; če hočete svojo plačo prepustit); če potro-otrok certifikat za delo; če imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini obrnite se na mene 1006N.Chicago St., Joliet, 111
GLAVNICA $50,000.00.
U«tan, in inkorp. leta 1910
Slovenian Liquor Co.
1115-17- Chicago St. JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Naš potovalni zastopnik je: Frank Završnik.
Naše geslo: Dobra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu!
Illirija Gretičica v steklenicah in Barr ga Zdravilno Grenko Vino
MALI VITEZ.
(Nadaljevanje s 6. strani.)

SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi,
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, III
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
Mestna Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Preiernova ulica št. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA!
Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 4«,500,000.—
Rezervnega zaklada ...................................K 1,330,000,—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
brez odbitka. Hranilnica je PUPILARN0 TARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
/a varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5odstotkov, >*ven Kranjske pa proti 5J4 odstotkov obrestim in proti najmanj tri-četrt odstotkov odplačevanju na dolg
L J UDS KA BANKA
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu
Vlade Zd. Držav, Po&tne Hranilnice in Države Illinois.
Hranilnica
Nad 12,000 nujboljftlh ljudi v Jolietu ima ta vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,600,000.00
jevski je odondod prejel ravnokar pismo gospoda Beloglavskega, v katerem 'so bili popisani raškovski dogodki ter še druge stvari, tičoče se ljudo-vlade.
"Dobro, da sem dospel (je pisal med drugim Beloglavski), zakaj Novoveški, ki me je nadomeščal, ne bi bil zmožen vršiti tega opravka. Sedaj je bolj podoben kostenjaku nego človeku, in tega vrlega viteza gotovo izgubimo, ker ga je hudo zdelala bolezen. Očeta so mu umorili, sestro so mu osramotili, ker jo je Azija podaril Aduroviču, gospodično Bosko pa si je osvojil Azija. Izgubljeni so. ako se nam tudi posreči, da jih rešimo. To vemo od Lipka, ki se je bil zapoznil pri prehodu črez reko. Naši so ga ujeli, in na živem plamenu je priznal vse. Azija Tuhaj-bejevič, Kričinski in Adurovič so krenili nekam pod Drenopolje. Novoveški hoče odriniti za njimi ter pravi, da je treba Azijo iztrgati iz srede sultanovega tabora in se mu osvetiti. Zmerom je bil tako nagel in odločen, a sedaj se mu tudi nikakor ni čuditi, ko je tako kruta usoda doletela gospodično Bosko, ki jo vsi objokujemo z vročimi solzami, zakaj bila je to vrla deklica in ne vem, čigavega ^ca si ne bi bila pridobila. Jaz sicer krotim Novoveškega ter mu pravim, da pride Azija sam k njemu, zakaj vojna je neizogibna, kakor je tudi gotovo-to, da pojdejo Tatarji naprej. Imam novice iz Mol-dave, kakor tudi od turških trgovcev, da se pod Drenopoljem že zbira vojska. Orde je mnogo. Zbirajo se tudi 'spahi', to so turški jezdeci, sultan pa namerja dospeti z janičarji. Vrli gospod! Te vojske bo kakor mravelj na mravljišču, zakaj ves vzhod se giblje, mi pa imamo le perišče vojakov. Vsa naša nadeja je kameniška trdnjava; Bog daj. da si jo dobro utrdimo. V Drenopolju imajo že pomlad, in vsi prihrume semkaj, kakor bi trenil, zakaj dež lije, da je veselje, in trava se že prikazuje. Jaz krenem v Jampol, zakaj po Raškovu je ostal samo kup pepela in človek ondi nima kam položiti glave, niti kaj deti v usta. Pri tem pa si tudi mislim, da nas skoro pokličejo iz vseh stanic."
Mali vitez je takisto imel svoje, toda kaj zanesljive novice, došle iz Hotima. da je vojna neizogibna. Nedavno je bil odposlal te novice hetmanu. Toda pismo Beloglavskega, došlo z nasprotne strani, ki je potrjalo te novice, je napravilo nanj grozen vtisk. Vojne se mali vitez ni bal, ali skrbela ga ie Barbka.
"Hetmanovo povelje, naj se posadke združijo," je dejal Zaglobi, "utegne dospeti danes ali jutri in — služba je služba, treba bo odriniti brez odloga, Barbka pa še leži. Vreme je kaj neugodno."
"Ko bi tudi dospelo deset povelj," odgovori Zagloba. "je Barbka vendarle prva stvar. Sedeli bomo tu, dokler ne ozdravi popolnoma. Vojna se vendar ne začne pred koncem zime, kakor tudi pred povodnjo ne, zlasti ne radi-tega, ker bodo h Kamencu dovazali težke topove."
"Ker tiči v vas še zmerom stari prostovoljec," odgovori mali vitez nestrpno, "pa si mislite, da je mogoče podrejati dsebnim prospehom."
"Ako ti je ljubše povelje nego Barb-a, pa jo naloži na voz ter pojdi. Vem, da si jo povelju na ljubo pripravljen podpreti celo z vilami, ako se pokaže, da ne more sedeti na vozu brez opore. Zlodej vas jioberi s tako disciplino! V ustih imaš zmerom besedo 'milosrčnost', toda naj le kdo zakriči: Hajdi na Turka! pa jo izpljuneš kakor pečko in to >iroto odženeš pri konju na vrvici s seboj."
"Jaz da nimam sočutja z Barbko?'! Bojte se, gospod, ran križanega Izve-čarja!'' zakličc mali vitez.
Zagloba je nekaj časa še jezen sopi-hal in šele potem, ko je pogledal v izmučeno lice Volodijevskega, je izpre-govoril takole:
"Mihael, veš, da to, kar govorim, govorim zgolj iz čiste očetovske ljubezni do Barbke. Sicer, ali bi še sedel tukaj pod turškim čakunom, nikar da bi počival na varnem, česar bi mi v mojih letih ne mogel zameriti nihče? Toda kdo te je oženil z Barbko? Ako se pokaže, da nisem bil jaz, pa naroči, la moram piti zgolj vodo, \>rez vsake primesi za dober tek."
Vse žive dni vam ne morem povrniti tega," reče mali vitez.
Objela sta se, in med njima je nastala novič najlepša sloga.
'Mislil sem že na to, da odrinete z Barbko v Lukovsko k Skretuskim, kadar napoči vojna. Tjakaj vendar ne lospo čambuli."
"Odrinem tebi na ljubo, dasi bi imel -last na Turka, zakaj po mojih mislih ni bolj ničemumega ljudstva, nego je ta svinjski narod, ki ne pije vina."
"Samo nekaj se bojim; Barbka bo hotela iti z menoj v Kamen OČ, da bi bila pri meni. Koža me srbi, ko se domišljam tega,, in kakor je Bog v nebesih, prosila me bo."
"Ne dovoliš! Ali je že malo slabega nastalo iz tega, da ji vse dovoljuješ, da si ji ti a primer dovolil iti tia raškovski pohod, dasi sem ti odsvetoval?"
"Ni res! Samo rekli ste, da nečetc svetovati. Barbko bi moralo zmodriti
to, kar je doživela, toda kaj je njej do tega? Brž ko ugleda meč nad mojo glavo, bo zopet nadležna."
"Ne dovoliš, ponavljam. Za Boga, kakšen slamnat mož si!"
"Priznavam, da se mi taja srce kakor maslo v ponvi, kadar pritisne ročice k očesom ter se jame jokati. Ne more biti drugače, narediti mi je morala. Pošljem pa jo v Lukovsko, ker mi je več do njene varnosti nego do svojega zdravja. Ali kadar pomislim, kako se bo dolgočasila, mi kar sapa zaostaja v prsih."
"Toda Mihael, imej Boga v srcu; ne daj se voditi za nos!"
"Da, ne daj se! Kdo pa mi je rekel, ako ne vi, da ne poznam milosrčnosti?
"He?" reče Zagloba.
"Izumljivi ste bili sicer vedno, toda sedaj se sami praskate za ušesom!"
"Premišljam, kakšne razloge bi bilo najbolje uporabiti."
"A kaj, če se spusti takoj v jok?"
"Da, spusti se v jok," pritrdi z očito bojaznijo gospod Zagloba.
Jn tako sta se borila oba s skrbmi, zakaj odkritosrčno rečeno, Barbka je imela na vajetih oba. V tej njeni poslednji bolezni se je pomehkužila dodobra, in oba sta jo tolikanj ljubila, da ju je že zgolj misel: ravnati zoper njeno voljo, polnila s strahom.
Da se Barbka ne bo upirala, nego da se pokorno vda naredbi, sta vedela oba, ali da ne omenjamo Volodijevskega, bil bi celo Zagloba sam rajši udaril na ves polk janičarski, nego bi videl, kako si Barbka pritiska ročice na oči.
VII.
Tega dne jima je prišla, kakor sta se nadejala, še bolj varna in nepričakovana pomoč.' Proti večeru sta dospela brez prejšnje napovedi Ketling in njegova soproga. Veselje in čudenje, ki ga je provzročil ta poset, je bilo nepopisno; pa tudi onadva, zvedevši, da je Barbka -icer bolehala, da se ji pa že obrača na bolje, sta se tega zelo razveselila. Kristina je takoj stekla v stransko sobo, in radosten krik je vitezom zdajci naznanil, kako je Barbka srečna zaradi tega poseta.
Ketling in Volodijevski sta se dolgo objemala, odrivala za trenutfek drug drugega, pa se novič objemala.
"Za Boga!" reče mali vitez Ketlin-gu. "Bulave se ne bi bil razveselil tako, kakor sem tebe. Toda kaj delaš v tej krajini?"
"Gospod hetman me je imenoval za poveljnika kameniškemu topničarstvu, odgovori Ketling. "Torej sva dospela z ženo semkaj v Kamenec. Ondi pa sva pozvedela, kaj je vaju doletelo, in napotila sva se nemudoma v Hreptov. Hvala Bogu, dragi Mihael, da se je srečno izšlo! Potovala sva v veliki negotovosti in v velikih skrbeh, zakaj vedela nisva, ali dospeva semkaj na veselje ali na žalost."
"Na veselje, na veselje!" doda Za-Zagloba.
"Kako se je zgodilo vse to?" vpraša Ketling.
Mali vitez in Zagloba mu jameta pripovedovati, kakor bi šlo za stavo, in Ketling je poslušal,-dvigal oči in roke ter občudoval Barbkino hrabrost.
Nagovorivši se dosita, je jel mali vitez vpraševati Ketlinga, kaj se je go dilo z njim, in Ketling mu je podrobno odgovarjal. Po poroki sta živela z ženo1 ob meji kurlandski. Godilo se jima je tako dobro, da bi jima v nebe-sih ne bilo moglo biti bolje. Ketling je bil, ko se je bil poročil s Kristino povsem prepričan, da je dobil za ženo "nadzemeljsko bitje", in doslej še ni izpremenil tega mnenja.
Zagloba in Volodijevski sta se ob teh besedah spomnila nekdanjega Ketlinga, ki je bil o ženskah vsekdar govoril pretirano, in ga jela iznova objemati. Ko Sta mu s tem dovolj prikazala svojo prijaznost, ga je vprašal stari plemič:
"AH pa od tega 'nadzemeljskega bitja' ni dospel nekakšen zemeljski 'času^', ki brca z nogami ter si s prsti išče zob v ustih?"
"Bog mi je dal sina!" odgovori Ket ling, "in sedaj zopet..."
"Opazil sem," mu seže v besedo Zagloba, "toda pri nas je vse pri starem."
Po teli besedah upre zdravo oko v malega viteza, ki pa si jame takoj vihati brke.
Daljši razgovor jima ustavi Kristina ki reče, prikazavši se pri vratih:
"Barbka prosi."
Takoj odidejo vsi v stransko sobo in ondi se prične novo pozdravljanje Ketling je poljubljal roke Barbki, Volodijevski pa Kristini, in nato so rado vedno gledali drug drugega kakor ljudje, ki se že davno niso videli.
Ketling se skoro ni izpremenil niti za trohico. Samo lase je imel na kratko pristrižene in se je s tem kazal mlajšega; nasprotno pa je bila Kristina za ta kratki čas zelo izpremenjena Ni bila več tako šibka in nežna kokor nekdaj. V lice je bila bledejša, in oni mah nad gorenjo ustnico je bil videti temnejši. Ostale so ji samo nekdanje prekrasne oči z dolgimi trepalnicam in nekdanja dobrosrčnost na licu. To da njene poteze, nekoč tako ulične, so že davno izgubile svojo nežnost. U-tegnilo je biti to le začasno, ali Volodijevski, ki jo je ogledoval in primerjal svoji Barbki, si je dejal nehote:
"Za Boga, kako sem jo neki mogel
ljubiti, ko sta bili obe skupaj? Kje sem neki imel oči?"
Nasprotno pa se je Ketlingu videla Barbka nenavadno lepa. Bila je tako lična s svojo plavokodrasto glavico, s kodri, ki so se ji usipali na čelo, s svojo poltjo, ki je bila izgubila v bolezni nekoliko rdečice ter bila podobna listju bele rože. Sedaj pa se je to njeno ličece zopet zardelo od veselja, in nežne njene nosnice so se urno gibale. Bila je videti zelo mlada, še nedorasla. Na prvi pogled se ti je zdelo, da je za deset let mlajša nego Ketlingova žena.
Toda njena lepota je močno vplivala na občutljivega Ketlinga, da je še tem bolj ganjen mislil na svojo ženo, zakaj čutil se je krivega glede nje.
Obe ženski sta si bili že povedali vse, kar se je dalo povedati v tem krat kem času, in sedaj se je vsa družba, sedši okrog Barbkine postelje, jela spominjati nekdanjih časov. Toda ta razgovor se je nekamo trgal, ker je bil spreden iz kočljive in rahle snovi; bila je to zaupna dotika Volodijevskega s Kristino in malomarnost malega viteza do sedaj tolikanj ljubljene Barbke ter razne obljube in obup. Bivanje v Ketlingovem dvorcu je imelo gobovo za vse posebno mičnost in je vsakemu pustilo čaroben spomin, ali govoriti o njem je bilo nekamo neprijetno.
Zato je Ketling obrnil govorico na drugo stran.
"Nisem še omenil," je dejal, "da sva se spotoma ustavila pri Skretuskih, ki naju niso hoteli izpustiti dva tedna ter so naju tako gostili, da bi se nama v nebesih ne bilo moglo goditi bolje."
"Za Boga, kako se imajo Skretuski?' zakliče Zagloba. "Ali sta tudi njega našla doma?"
"Našla sva ga, ker je bil dospel začasno od gospoda hetmana na dom s svojimi tremi sinovi, ki so že pri vojakih."
"Skretuskih že nisem videl od najine poroke," reče mali vitez. "Bil je tukaj na Divjih poljih, in tudi njegovi trije sinovi so bili pri njem, ali ni se mi posrečilo, da bi se bil srečal z njimi."
"Ondi je vsem jako dolgčas po vas, gospod," reče Ketling, obrnivši se k Zaglobi.
"Da, tudi meni je dolgčas po njih,' reče stari plemič. "Toda to je tako: Ako sedim tukaj, se mi toži po njih, ako pa grem tjakaj, se mi bo tožilo po tej podlasici... Takšno je to človeško življenje. Ako ne piha veter v eno uho, pa piha v drugo... A najhuje je osamelemu siromaku, zakaj kdor ima kaj svojega, ne ljubi tujih."
"Rodni otroci ne bi vas ljubili bolj nego mi," odgovori Barbka.
Ko Zagloba to zasliši, se zelo razveseli; tožne misli ga zapuste, in prejšnja dobra volja se mu vrne. Nekoliko zagodrnja in odgovori:
"Ha, bil sem takrat tepec pri Ket lingu, da sem Kristino in Barbko snu bil za vaju, samega sebe pa sem pozabil! Takrat je bil še čas." Nato se obrne k ženskama: "Priznajta, da bi se bili obe zaljubili vame in da bi me bila imela v-aka raj-ša nego Mihaela ali Ketlinga." ''To seveda!" zakliče Barbka. "Helena Skretuska bi mi bila tudi svoje dni dala prednost. Oh, že se je zgodilo! To je bila kaj vrla ženska, pa ne pohajalka, ki izbija Tatarjem zobe. Ali je zdrava?"
"Zdrava je, samo skrbi jo mučijo er sta ji dva srednja sinova odšl^. v Lukovsko iz šol k vojakom," odgovori Ketling. "Skretuskega sicer veseli, da -o fantje tako odločne volje, ali mati je pač mati."
"Koliko otrok imata?" vpraša Barbka zdihnivši.
"Fantov je dvanajst, sedaj pa pride drugi spol," odgovori Ketling.
'Poseben blagoslov počiva na tej liiši!" zakliče Zagloba. "Vse te sem prepestoval kakor pelikan... Srednja dva pa moram potegniti za ušesa. Če sta že zbežala, naj bi bila zbežala, ali zbežala naj bi bila k Mihaelu.. . Počakajte, torej sta morala zbežati Mihael in Ivanček... Ondi je takšno mravlji šče, da so se že očetu samemu mešala imena. A vrane ne ugledate pol milje naokrog. Vse so že ti paglavci postre-ljali s puškami. Da, da, druge takšne ženske ne najdeš niti s svečo v roki Rekel sem ji samo: Helena! Fantiči že odraščajo, meni je treba nove tolažbe. In kakor bi bil zapisal — o določenem roku je bil že drugi tukaj Pomislite le, prišlo je že tiko daleč Kadar kje žena ni mogla dočakati za roda, pa si je izposodila obleko od Helene, in to je pomagalo, kakor Boga ljubim!..."
(Dalje prih.)
John Horwat
slov. gostilna
801 NORTH CHICAGO STREET, JOLIET, ILL.
Vabim vse svoje znance, da me pose-tijo v obilnem številu.
DOBRODOŠLI !
Anton Tušek
Gostilničar
107 RUBY ST. JOLIET, ILL.
Predno greste "na hrib" se pri meni okrepčajte.
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v stare prostore, in sicer na
209 INDIANA STREET.
t
Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst.
JOSIP LEGAN,
GOSTILNIČAR, 209 Indiana Street.	Joliet, 111.
A: "Kako stoji tvrdka Erjavec in drug?"
B: "Ta ne stoji več, ampak že sedi!'
Michael Terdich. Math. Terdich
Chicago Phone 2502.
Terdich & Terdich
STARA SLOVENSKA GOSTILNA
1 - i
Pivo, žganje, vino in vse vrste pijače dopeljemo na dom.
DOBRODOŠLI
Phone 4857.
MAT. O M,O T A
^ Slovenski krojač fi
Izdelujem obleke, vrhne suknje, popravljam, čistim in gladim moške in ženske obleke.
201 Jackson St.,	Joliet, Illinois.
W. C. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate xaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
National Studio
R. PAWLOSKI, lastnik. Izdeluje najlepše slike in se priporoča rojakom in rojakinjam ob priliki že-nitovanj. — Chicago telefon 3245. Cor. N. Chicago an Jackson St., Joliet.
Kadar se mudite na vogalu Buby and Broad w as ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje pvsteeieni. i Fino pivo, najboljia vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
ANTON ZASUKQVEC
BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, Ills.
Chicago telefon 3406. Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače.
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in ve- > lika posojila pojdite k
UCHOENSTEDT&CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
203 RUBY STREET, JOLIET, ILL.

V So. Chicago, 111«.: Soba 21»—9206 Commercial At*. Telefon: South Chicago 579.
■ IB CSD G£1 OD SI d GlI CE1 B] [5]
tWi fwl IW1 (*] [WJ [WJ [wj	CD d
g !__
® | MILIJARDAR.
J
Biisissiiiiissiia
Čudne in tudi jako neumne so včasi naše sanje, je jel pripovedovati prijatelj Ciril Jagoda.
Davi se mi je sanjalo, da sem dobil prvi dobitek, okoli stoinosemdesetti-soč kron. Takoj je vedelo to veselo novico vse mesto. Moji tovariši so mi čestitali v špalirju na hodniku pred uradom in mi v špalirju nujno svetovali, naj posodim vsakemu tisoč kron. Ginjen sem se jim zahvalil in poklonil vsakemu tisočak. Vzel sem dopust in se peljal s prvim brzovlakom v Monte Carlo.
Ko sem prišel z kazino, so igrali že pri vseh mizah. Nekaj časa sem opazoval razburjene igralce in igralke pa dolgočasne gospode, ki so s srebrnimi grabljicami grabili zlato v blagajnico nenasitne banke in stokali z mrtva škim glasom: "Gospoda, igrajte!"
Tudi jaz sem stopil k ruleti. Stavil sem zdaj številko sedem, zdaj številko enointrideset, ker sem rojen 31. julija. Početkoma sem bil srečen, pozneje pa sem imel tako nesrečo da mi je ostalo samo še tisoč kron. Ves sem se tresel od strahovite razburjenosti. Mrzel pot mi je oblival čelo, senci in lica; kmalu je bil moj ovratnik tako moker, kakor bi ga bil potegnil iz vode. Venomer sem stavil na oni številki, zdaj na črno, zdaj pa rdeče. In za-smehljala se mi je zopet sreča. V pol ure sem dobil tisoč milijonov goldinarjev, ne frankov. Razbil sem banko trikrat zaporedoma. Bil sem milijar-dar. i
' Milijardar!
Obhajali so me presneto prijetni občutki ..,
Ko sem odhajal, me je takoj obsula tolpa obupanih igralcev. Reveži so zaigrali svoje poslednje cekine.
Vsi so me milo prosili naj jim posodim kaj denarja, da bodo mogli igrati jutri dalje in si zopet priigrati, kar so izgubili. Ta je prisegal, da se obesi, ako mu ne pomagam; kazal mi je svilnato vrvico. (Kako nobel, kajne.) Drugi se je rotil, da se utopi, tretji, da se ustreli. Najhuje sta me nadlegovala poljski grof in madžarski magnat, ki sta bila že oba popolnoma na dilu. Vrgel sem med prosilce sto tisočakov. Takoj sq se jeli pretepati in lasati za denaf, jat pa sem se 2 avtomobilom odpeljal proti domu.
Odslej se je začelo moje trpljenje.
Ves čas me je mučila zoprna misel, hud strah, da me kdo ubije in oropa. Za vsakim ovinkom, za vsakim oga-lom sem pričakoval morilca. Kako malo časa sem užival veselje zaradi dobljene milijarde! Kolikokrat sem planil sredi noči pokonci! O kakšni reveži so bogataši!
Najel sem dva junaška možaka za telesno stražo. Naposled sem se srečno pripeljal v domovino.
Doma so že vsi vedeli o moji sreči. Časniki ^o bili raznesli vest o moji milijardi križem sveta. Častilci, oziroma prosilci so oblegali hotel, koder sem stanoval. Pismonoše so mi prinašali cele tovore pisem z obupnimi prošnjami/ naj pomagam temu in temu, sicer se zakolje, ustreli itd. Najel sem ;i pet uradnikov, tajnika in blagajnika, da so brali prošnje in pošiljali denar vsem zares potrebnim. Pomnožil sem telesno stražo in kupil dva huda psa. Navzlic temu nisem bil nikdar prav miren. Upal se nisem nikamor. Bal sem se celo — svojih varuhov; bal sem se, da me okradejo uradniki; bal sem se, da mi stečeta psa. O — strašno, strašno je biti milijardar!
Naposled sem ukrenil takole; ker ne morem uživati življenja s pravim veseljem, piši me v uho vražja milijarda! Zakaj se ne bi iznebil mučnih skrbi in večne bojazni? Zakaj ne bi bil zopet prost, prost in vesel?
Podaril sem zatorej sto milijonov goldinarjev za slovensko vseučilišče v ljubljani. Po petdeset milijonov (goldinarjev, ne kron) pa: sokolski zvezi, da jih razdeli med sokolska društva; družbi sv. Cirila in Metoda; sokolske-mu tekmovalnemu skladu; podpornemu društvu slovenskih književnikov in časnikarjev; ljubljanskim revežem; slov. visokošolcem v Pragi; na Dunaju in v Gradcu; Slov. Matici in tako dalje pa tako dalje...
Takoj sem se čutil prijetno olajšanega. Najete uradnike sem odpustil 1 velikimi nagradami.
Ostalo mi je le še sto milijonov kron. S to svotico, sem si mislil, u-tegne pošten kristjan izhajati do hladnega groba.
Časniki so me kovali v zvezde. Vse me je hvalilo, jaz pa sem se obril in preoblekel, da bi se odpeljat v Pariz ali na Himalajo ali kam drugam, koder me ne poznajo.
Zakaj še vedno sem se bal strupa ali zavratnega bodala! In moj strah ni bil prazen! Ko sem pregledoval svoje vrednostne papirje, stopi poslednji trenotek predme neznan možak s cekarjem. Takoj sem slutil, da ne bo nič dobrega. Sluge so odšli na kolodvor. Bil sem sam.
"Kajneda ste anarhist?" sem vprašal sumnega tujca kar najmirneje.
"Uganili ste," se mi je nasmehnil mož vljudno.
"In v cekarju imate bombo?"
"Vi pa tudi vse uganete, gospod milijardar!" je odvrnil s čudno prijaznim nasmehom; mene pa so izprehajali skrajno neprijetni občutki...
"Nisem več milijardar, nič več. hvala Bogu! Razdal sem milijardo; pri-držal sem le sto milijonov kron."
"Ali ne bi hoteli dati teh sto milijonov za anarhistično propagando? Storite dobro delo! Sicer—"
Vzdignil je cekar. O presneto!
"Pustite mi vsaj pet milijonov!" sem ga prosil prav pohlevno.
"Nič!"
"Vsaj en milijon."
"Nobenega počenega groša ne!"
Zabolelo me je v srcu. Tedaj sem se zbudil. Bil je skrajni čas. Ako bi bil anarhist spustil cekar z bombo, pa bi bil jaz prejkone umrl od strahu. Brrr. — Rado Murnik.
a a® n an s s® as® asa®®®® m ,--, ®
al SREČA PRIDE... |a
a 1--1 ®
iliiiliiilililSiiil
Mnogo skrbi je imela in malo veselja. Rano je izgubila dobrega in zvestega svojega moža in ostala je sama z malo hčerko; brez moške opore je morala biti boj z neizprosnim življenjem.
Beda in pomanjkanje sta postala njena gosta in žalostno je izgledalo povsod, kamor se je ozrla. In vendar, če tudi jo je pritiskalo gorje k tlom, ni obupala in niti trenutek ni dvomila, da pride prav gotovo kedaj sreča trkat na njena vrata.
Tako je minul čas.
Leta in skrbi so zarisale prerane črte v nekdaj lepi njen obraz, a sreče le še od nikoder ni bilo. Ona pa ni obujala, mislila je neprestano, da sreča, mora prit. Ta misel jo je oživljala, udano je nosila breme življenja in potrpežljivo delala.
Mala njena hčerka Anica je rasla pod pritiskom izkustva, kaj pomenja revščina.
Mati jo je dala v dobro šolo in tam je bila ta mlada sirota premnogokrat cilj rogajočih in zaničujočih opazk svojih součenk. Njeno krilce je bilo sicer čisto, vendar tu pa tam zakrpano in kosilce njeno je bilo vedno, če tudi zadostno, vendarle siromašno. Večkrat je hotela odgovoriti, ko so jo zasmehovale tovarišice, a vsakokrat je vstala v njeni duši slika dobre, bolne matere in molčala je.
Anica je dokončala šolo in zdaj je veljalo v boj za obstanek svoj in materin.
Naučila se je mnogo in vsled izvrstnih svojih spričeval se jej je kmalu posrečilo najti službo vzgojiteljice. A tudi tu je morala požreti marsikatero grenko. Iz vseh njenih pisem na mater je virila otožnost, akopram se je •silila pisati veselo in brezbrižno.
Njena mati pa se je čvrsto držala upanja na bodočnost.
"Veruj mi, Anica, sreča pride, pride gotovo za naju obe. Ne izgubi volje!"
Tako je pisala mati svoji hčerki.
Tekom let pa je stara in marljiva žena oslabela in končno tudi nevarno obolela.
Anica se je takoj vrnila domov k o-hromeli materi, da jo neguje in dvori.
Padla je k postelji in gorko zajokala.
Mati pa se ji milo nasmeji, pogled njen je plaval daleč nad hčerko in šepetala je:
"Ne obupaj, dete moje, sreča utegne ipak le še priti!"
"Sreča?" Anica se nasmehlja otožno. "Pride li sploh kdaj?"
Anici se je po-rečilo, dobiti več u-čenk in podučevala jih je v svojem stanovanju. Njeni dohodki sicer niso bili veliki, a streho je imela nad glavo in za hrano in zdravila materina jej tudi ni primanjkovalo. V svojem prostem času je sedela ob postelji in brala materi to in ono. Okrasila je sobo s cvetjem in skušala je v enomer, da 0-lajša stanje svoje bolne matere. Sama sebi je odrekla vsako veselje. i11 vendar iz njenih ust ni bilo čuti tožbe.
Tako je dosegla dvajseto leto.
Doktor Gilbert, mlad in prikupljiv zdravnik, je prihajal dan za dnevom k bolnici. Ko je odhajal, je postal vsakokrat še za trenutek v predsobi, kamor ga je Anica spremljala. Stiskal jej je roke in gledal sočutno v velike in otožne njene oči.
"Gotovo ste že trudna, sirota," je rekel prijazno. "Vsled tega večnega bdenja ste pobledela in tako suha ste. Pojdite na zrak, v naravo, jaz pa ostanem med tem j)ri materi!"
Zmajala je s trudno svojo glavo in fina rudečica se je razlila isti hip po bledih njenih licih.
"Hvala vam, gospod doktor, predober ste, toda jaz vendar od mame ne morem, ne smem."
Stisnil jej je še enkrat roko in šel.
Mater so zapuščale moči in nekega dne pokliče zdravnik Anico v predsobo, čim je bolnico preiskal. Ze celo leto je ležala bolna in dan za dnevom, noč za nočjo, je bdela Anica ob postelji materini, — spala je le sem pa tja kako uro.
In ko je hotel zdravnik z njo govoriti, je razumela takoj, kaj to pomenja
irf zazibala so se tla pod njenimi nogami. Stati ni mogla, zgrudila se je kar v bližnji stol in pokrila lice k rokami.
Zdravnik istopi k njej, vzame njene roke v svoje in spregovori sočutno in milo:
"Moram ljubo, ljubo dete, vi menda že veste, kaj vam ntoram reči, slutite pa gotovo. Vaša mati bo le še par ur trpela. Ne plakajte, dete, tako mora biti, tako je najbolje. A povedati vam moram še nekaj — česar gotovo še ne veste: Ljubim vas, Anica, ljubim zlato vaše srče, ki je s tolikim požrtvova-njem nosilo težki križ, in hrepenim le po tem, da vam preskrbim mirno in svetlo bodočnost. Reči — Anica — li smem?"
In vzdignil jo je iz stola, pritisnil na svoje srce, kajti nem njen odgovor je bral v velikih, s solzami napolnjenih očeh.
Roko v roki — tako sta šla k bolni materi in padla sta pred njo na kolena.
Stara žena je ležala tiha in mirna v belih blazinah. Jasen solnčni žarek se je poigraval po beli odeji in svež šopek gozdnih rož je razširjal sladek, o-pojen vonj po sobi.
"Blagoslovi naju, ljuba mati!" je prosil mladi zdravnik.
"Da, da," zašepeče bolnica.
Takrat pa so za hip zardela bleda njena lica, oči bolnice so se smehljale in tiho, komaj slišno, je šepetala:
"Vidiš, Anica, vidiš, ti ljubljeni o-trok moj, — sreča je končno vendar le prišla, prišla k nama — obema:.."
Nobenega izgovora.
Nobenega izgovora nimate za želodčno trpljenje. Vi lahko dobite. Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino po vseh lekarnah,' in to zdravilo, ki napade pravi vzrok bolečine, pomaga da se odvajalni organi pravilno gibljejo. Če uživate Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, nimate nadleg z neprebavnostjo, zaprtjem, glavobolom, nespečnostjo, nervoznostjo, itd. Zdravilo izčisti vaš želodec, pomaga prebavi in vam vrne vaš apetit,- Cena $1.00. Triner's Liniment in Triner's Cough Sedative bi morala biti vedno na domu za vse neprilike sedanje sezone. Triner's Liniment je izvrstno zdravilo za razpoke, nevralgične in revmatične bolečine. Triner's Cough Sedative daje gotovo odpomoč pri prehladu in kašlju, vnetju sapnika in dr. Cena linimentu je 35 in 65c po lekarnah, po pošti 45 in 75c. Sedative velja 25 in 50c po lekarnah, po pošti 35 in 60c. Jos. Triner Co.. Mfg. Chemists, 1333-1343 So. Ashland ave., Chicago, III. — Adv.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 21, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Palestinska fronta.
London, 20. feb. — Včeraj zjutraj smo prodirali k napadu na fronti petnajstih milj vzhodno od Jeruzalema. Do večera smo dosegli vse cilje, oddaljene povprečno dve milji.
ATLAS — ZASTONJ.
še imamo nekoliko ročnih atlašo> celega sveta, katere damo zastonj onim naročnikom, ki pošljejo $2.00 naročnine,. če za atlas vprašajo.
Posebno v sedanjem času je jako priročno imeti tak atlas, ko se pojavljajo velezanimivosti po celem svetu.
Pošljite $2 za naročnino takoj, da dobite atlas Zastonj predno zaloga po-ide.
UPRAVA AMER. SLOVENCA
Dolžni st©
zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu
Društvo Sv. Družine
(The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinoia.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1918.
Predsednik........... George Stonicb.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec
1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik.........Anton Nemanich st.
Bolniški načelnik.....Nick Jurjevich.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John štublar.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. Tudi člani-vojaki so deležni v bolezni cele podpore in cele smrtnine.
To društvo ima že nad $3,000.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 3502.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore ▼ (lučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši viako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. ▼ stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naie veliko in
napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku.
POZOR ROJAKINJE!
Ali veite, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
JESENSKE IU ZIMSKE OBLEKE.
čedne in moderne obleke za odrasl< in mladino se dobe pri nas, kakor tud delamo v popolno zadovoljstvo oblek' po meri.
Velika zaloga najmodernejih klobu kov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih it-ljev visokih in nizkih za moške, žet <ke in mladino
Mi imamo najlepše srajce, kravati kolare itd. Vse naše blago jamčim' ter povrnemo denar, ako ni v popolne cadovoljnost.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odst> vredne znamke ali pa register tiket< izvzemši na oblekah delanih po meri
Vaši naklonjenosti le priporoči "Prva Slovanska Trgovina" na sever«' strani mesta.
Frank Juričič
IMI M.
»t JOLIET, IL
,. -iSn . • 41'
Ne pozabite torej obiskati nas ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113
— Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nemanich, Joliet.	Adv.
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
meso, grocerije
IN KRANJSKE KLOBASE
istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso *** vse druge pedmete ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem
John U. Pasderts
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, lil
"V I lahko zaslužite
poleg sroje redne službe
$5Q0 Dnevno
na jednostaven in lahek način delujoč ob večerih
Za zajamčeno in pošteno podvzetje
Propozicija za vas koristna a za narod sila potreba
Vsa pojasnila dobite, ako poiljete svoje ime in naslov na.
SLAVIC PUBL. CO. cw«®"«?5
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A lexander l\ms
iTm C hi. Phone 37« &/ N. W.
120 Jefferson St.
Večina zobozdravnikov zahteva previsoke svote za popravo zob, toda naše geslo je:
Bolje zobovje za manje stroške.
Zobe Vam pregledamo zastonj.
22 Karat slata krona in bridge work vsak zob
$5.00

i
»»p f tf
Plates najbolj!* vrsto* C fl A iz gumija in koviiitAj^lJ in viije
Zobe izdereme brei bolečin t "Vitalized Air". Ženska strežnica vedno prisotna. Yse delo jamčeno.
BURROWS
ZO B OZDRAVN 1K D'Arcy Bldg. 2 nadstropje Vogel Chicago in VanBuren ceste.	Joliet, 111.
. Odprto vlaki daa zvečer in ob a .daljah do poldne.
T
JOUET.IU.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sta.....Both Telephones 26:....JOLIET. ILLINOft
r- ■
Naročite zaboj steklenic
ft&vega piva, k) se Imenuje
EAGLE EXPORT
_U ...l UJijl.pi>.
*
3)
ter Je najboljša pijač«
L Porter Brewing Company
S. Urit St.. MM. m.