Letnik &CJCIV. CERKVENI GLASBENIK. Glasilo Cecilijinega društva v Ljubljani. Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z glasbeno prilogo vred 5 kron, za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 4 krone. Uredništvo in upravništvo: Pred Škofijo št. 12, !. nadstr. Predzgodovina tradicionalnega korala. (P. II. Sattner.) liano je, da je bil zamrli Dr. Haberl strasten zagovornik medicejske koralne izdaje. Ko so se jeli gibati tradicijonalei, t. j. učenjaki, ki so dokazali iz starih rokopisov in izročila (tradicije) cerkvenih redov, da medicej-ska izdaja ni pristen koral, so letele brošure sem in tja, in je bila ta vojska jako neprijetna. Papež Pij X.je naredil temu konec, ker je v znanem Motu proprio izjavil, da cerkev smatra edinole tradicijonalni koral za svoje ofic.jjelno petje. Malo pred svojo smrtjo je rekel Haberl: „Sedaj je dovolj pisarenja, uklonimo se sveti stolici." Ta izjava mu je v veliko čast. Po smrti Dr. llaberla sta prišla njegova glasbena lista „Fliegendc Blatter" in „Musica sacra" v roke Dr. Weimanna. Leta ju je preosnovil, zbral krog sebe glasbene učenjake, in ti pišejo sedaj marsikaj, kar si prej radi ljubega miru niso upali. Zapustili so ozkosrčuo stezo nemških cecilijancev in nam odkrili marsikaj, česar prej nismo mogli izvedeti. Dr. Haberl je bil velik učenjak in je mnogo storil v prospeh cerkvene glasbe, a bil je odrevenel v svojih cerkveno-glasbenih nazorih in ni trpel druzega prepričanja. Profesor Dr. Mar k ser je napisal v 11. zvezku društvenega lista pred-zgodovino koralne reforme po papežu Piju X., iz katerega zanimivega spisa hočemo povzeti glavne točke. V prvi polovici lil. stoletja je koral popolnoma propadel, orkestralna in operna glasba ga je potisnila v kot, in le nekateri naturalistični pevci so ga prepevali veliki teden, pri črnih mašah in pogrebih. Pač se je ohranil v romanskih deželah (Italiji, Španiji i. t. d.), pri nas pa ga je odrinil jožetinizem, ki je zatrl mnogo ustanov in samostanov, kateri so gojili koralno petje, in po vzoru protestantovske cerkve nadomestil liturgično petje s pesmijo v domačem jeziku. Kljub tenui je cerkev vedno priporočala in visoko cenila koral, in našli so se možje, ki so stikali v knjižnicah med starimi koralnimi rokopisi in našli sled pristnega korala, do Si m so se vse reformirane koralne izdaje izkazale za prave potvare gregorijanskega korala. Dasi se je čul v 17. stoletju tu-patam glas po reformi, cerkev temu ni bila nikdar prijazna, marveč se je, kakor v drugih rečeh, tudi v koralu držala izročila in ni hotela odjenjati labilnemu Časovnemu duhu. Čemu in odkod tedaj želja po reformi? — Svet je jel enostransko gojiti večglasno, harmonično glasbo, pri tem pa izgubil smisel za koral, ki se more ponašati le z melodičnim elementom. Melodični element se je moral umakniti harmoničnemu, solospev zborovemu spevu; zato so jeli nepoklicani reformatorji prikrajševati in striči koralne melizmatične solospeve (n. pr. bogate graduale), v katere je koralist lahko položil ves svoj religijozen čut. Gnani od humanističnega gibanja so gledali glasbeniki na kvantitativno vrednost (naglas) zlogov, torej so le glavnim zlogom prisojali melodično usposobljenost, nena-glašenim pa odrekali vsako zmožnost glasovnega razvoja. Tej novotariji na ljubo so padle kot žrtve najkrasnejše melodije. Starejši glasbeniki se bodo spominjali, da so redovniki imeli za epi-stolo in evangelij bogatejše speve. Tedaj je izšel Haberlov „Magister choralis" s svojo recitativno epistolo in suhoparnim evanglijem, in enotnosti na ljubo so redovniki opustili svoj tradicij o na In i koral. Komaj so izšle vatikanske knjige, pa smo našli vse te speve notri. Po samostanskih knjižnicah imamo stare z roko pisane koralne knjige, ki se čudovito zlagajo z vatikansko izdajo. Ergo .... L. 1614—15 je izšla v Rimu reformirana koralna knjiga, ki sta jo uredila Soriano in Anerio, izdala jo jc medicejska tiskarna. Posrečilo se ji je zase pridobiti cerkveno oblast, zategadelj ima na čelu pristavek: C um cantu Pauli V. j us s n re format o, t. j. koralni spevi reformirani vsled ukaza Pavla V. — Pavel V. pa je v zadnjem trenotku preklical svojo besedo, ker se je bil prepričal, da so koralni spevi v medieejski izdaji zelo pokvarjeni. Tiskarna pa jc bila toliko predrzna, da je vkljub prepovedi natisnila zgoraj omenjeni pristavek. Ko so tedaj krog leta 1870. Witt, Haberl in drugi jeli premišljevati, kako bi se zapostavljenemu koralu zopet pomoglo do veljave, padli so v dvojno zmoto: prvič so medicejsko izdajo smatrali za pristni koral rimske cerkve, dasi nikdar ni bil oficijelno vpeljan; drugič so pomotoma imeli Pa-lestrino za urednika medicejske izdaje. Koralna reforma nemških cecilijancev je tedaj izgubila tradicijo izpred oči, in ker so bila znanstvena preiskavanja glede korala še v povojih, prejela je Pustetova izdaja cerkveno aprobacijo, Pustet pa privilegij za trideset let, da sme izključno le on tiskati koralne knjige. Tradicijonalisti pa so študirali in preiskavah nepretrgoma, sklicali celo v Arezzo "znanstven shod koralistov in dognali, da se je pretrgala vez med srednjeveškim in današnjim koralom, in da Mediceja nikakor ni pristen cer- k veni koral. V tej borbi so se odlikovali zlasti Don Gueranger, Don Pothier, Mocquerean, E. Schlecht, P. Anzelm, Schubiger, Hermesdorff, Peter Wagner, P. Kienle, P. Molitor. Ko je potekla doba Pnstetovega privilegija, dovolil je papež Leon XIII. da se vpelje tradicijonalni koral. Papež Pij X. pa je preklical vse privilegije, ki jih je dosedaj vživala Mediceja, in z Motu proprio z dne 22. novembra 1903 proglasil tradicijonalni koral za oficijelni koral vesoljne cerkve. Vsak pameten človek ve, da koralno vprašanje ne zadeva ne verskih resnic, ne nrav-stvenosti; tu gre samo za glasbeno umetnost, katera lahko propade, pa zopet vstane. Tudi se mora priznati, da sta Witt in Haberl močno zbudila zanimanje za koral in pripomogla, da se je jel zopet gojiti po cerkvah, dasi ga še nista poznala v njegovi neskaljeni podobi. Papež Pij X., ki je silno energičen v vsaki svoji potezi, je zaukazal, da vatikanska tiskarna izda tipičen proizvod tradicionalnega korala, kateri se sme sicer ponatisniti, toda do pičice natančno po izvirniku. Dosedaj smo dobili v roke Kyriale in Graduale, za letos se nam obljubuje Vesperale, katerega zelo potrebujemo radi korektne psalmodije. Tako smo po mnogih bojih prišli do pravega gregorijanskega korala, čigar tradicija je bila v novejšem času pretrgana, in upamo, da bo imel ta koral v sebi trajno življen-sko moč. oga hvalimo, če moremo stare dobre orgle— kar jih je še— ohraniti po njih dobrih, zglednih glasovnih kakovostih, po njih lepi, mehki, a kljub temu živi, polni, v plenu ne težki, toda slovesni, mogočni intonaciji, ki je pri marsikakih hvaljenih modernih orglah kaj neradi pogrešamo. Z.ato je v takem slučaju popolnoma napačno iz stare mehke garnbe delati moderno ostro, staro ljubko violieo narediti moderno režočo, ah iz starega voljnega principala, ki se kar ovija krog človeka, napravljati moderno rezkega itd. Seveda je to pogosto lažje, nego iskati staro intonacijo m jo zopet upostavlja ti lJ. Drugače se stvar kaže, če je bila stara in t o n a c i j a slaba. Tedaj naj pa mojster le stori, kar more, da napravi iz slabih orgel dobre, čeprav ') Marsikateri popravljalci orgel — celo hvaljeni mojstri — tako delajo z orglami, kakor je napravil neki slovenski akademični slikar — sedaj v Ljubljani v javni službi — s štirimi starimi Layerjevimi originali, (zlasti dva izmed njih sta bila lepa, napravljena z izredno skrbjo, kakršne pri Layerju ne vidiš prepogosto, zato je posebno škoda): Dal sem mu jih, naj jih izmije in okrušene dele zopet pokrije z barvami, ki se bodo popolnoma krile z originalnimi. Toda mož je šel in je z nedoumno lahkomišljenostjo prevleke! slike z barvami, kakršne je ravno na paleti imel, o kakršnih Layer še sanjal ni. Kot vzrok tega barbarskega čina mi je dejal: „Seni mislil, da nič ne razumete". Seveda je lažje nametati barve tjavendan na sliko nego stare s skrbjo iskati in poškodovane dele nadomestiti. Kako naj se stare orgle popravljajo? (Fr. Kimovec.) (Dalje.) v modernem zmislu. V tem slučaju se orgle tudi ne morejo umetnina imenovati, in torej pravila glede poprave umetnin nimajo ?iobene veljave za tak rokodelski izdelek. Seveda je gledati na to, da bodo orgle tudi v celoti dobre, ne le v posameznih registrih, dobro porabne za cerkvene namene, zlasti za spremljevanje petja, saj to je bil prvotni namen Cerkve, da je orgle v svojo službo sprejela, zato mora tudi prvi namen -mojstra biti, orgle tako urediti, da ta prvotni namen dobro dosezajo. Se en slučaj je, ki naj ga poiskušamo rešiti in razjasniti; kaj takrat storiti, če je treba starim dobrim orglamnovih registrov pridejati. Ta slučaj lahko tako nastopi, da so nekateri stari izpremeneni n. pr. leseni uničeni, nerabni, piščali od črva razjedene (mušičašte) ali preperele ali vse razklane. Tu se zdi jasno, naj se novi registri — ako je bila stara dispozicija dobra — po starih ravnajo v menzuri, splošnem značaju, in če je moč staro intonacijo dognati, tudi v intonaciji. Če je seveda dispozicija slaba ali vsaj deloma pomanjkljiva bila (kakršnih je starih dispozicij mnogo), se pa novo nadomeščeni registri že smejo tako uravnali, da nedostatke izpolnijo, vendar pa ni treba orglam modernega značaja vsiljevali, naj se poizkuša tudi v tem slučaju dati orglam dober, kar moč popoln značaj, kakršnega imajo dobre stare orgle in kakršnega bi bile tudi' te orgle imeti morale, da niso imele teh pomanjkljivosti. Le nc vseh orgel po modernem kopitu! Kako človeka kake stare dobre orgle razvesele s svojim mirno-resnim, preprosto slovesnim značajem! Kakor tiste stare, prekrasne palače iz najboljše klasične dobe so, ki v svojih skoro bi rekel- preprostih, umerjenih, malo bogatih in še manj bahatih pa vendar tako izbranih oblikah nedopovedljivo slovesno, mogočno učinkujejo na gledavca. (Konec prih.) Nove orgle za Rmbrus. Silno marljivi g. Milavec je zopet postavil na ogled nove orgle za župno cerkev Ambrus. Dispozicija slove: I. Man.: 1. Princip. S', Samba S', 3. Tibija S', 4. Praestant 4', 5. Dnbleta s'. — II. Manual: 6. Salicional 8', 7. Bordnnček 8', 8. Vox coel. 8', 9. Flauto trav. 4'. — Pedal: 10. Subbas 16', 11. Pianobas l(j'. Zveze: Superoktava 1, II, 11—I, Suboktava II—I, Manualni sklep, Pedalui sklep ad 1 in II. Štirje zbiralniki. Cena 4,.(30o K. Orgle so mojstrsko delo, plod dolgotrajnih študij in poizkusov. Zato je pa tudi funkcija brez graje, značaj izfremenov idealen, zunanja oblika priknpljiva. st' Premrl. p. H. Sattner. Dopisi. Iz Idrije. — Veliki teden so naši pevci hudo vpreženi. Osobito moški zbor trpi, ko poje jutrajnice in hvalnice zadnje tri dni. Pojo se vsi psalini čveteroglasno in lainentacije enako. Miserere se je pel dvakrat Foersterjev, enkrat Palestrinov. Veliko sredo je trajal matutin eno uro in tričetrt. Pred oltarjem pa nas je bilo 32. Na eni strani le sedem, na o 7 drugi in sicer so tu peli 2 tonov I., 5 tenor II., 6 bas 1. in 12 bas 11. Ker večina starih pevcev pojo že tako nekaj let, se tudi naraščaj kmalu vdomači. Letos se lahko to povdarja, da se je latinsko pravilno in precej naglo izgovarjalo, tudi zbor ni bil še nikoli tako močan. Ko je v zboru kar 14 basov II. grmelo, je napolnilo vso cerkev, in marsikateri je ostal v svetišču celi čas dolgega matutina. Veliki petek se je od 7—8 ure zvečer pelo 12 raznih pesem na koru. K 30 pevcem je pristopilo še 15 naših pevk, tako da nas je bilo 45. Tilio, mirno brez šundra se je vse vršilo, kakor se za tak dan spodobi. Nič popraševanja, nič šepetanja. Vsak glas je bil na svojem mestu, vsak imel tudi spisan vspored. Menjavali so se ženski zbor z moškim in mešanim, pelo slovenske in latinske raznih skladateljev,, in pelo res z občutkom brez vsake hibe, ljudstva je bila polna cerkev. Vkljub temu nismo imeli za veliki teden več kakor kake 4 izkušnje. Marsikateri bode zmajeval z glavo, češ saj še ni mogoče, da bi se težke dolge skladbe kar pri 4 izkušnjah temeljito priučile. Odgovorim le to, da so pri nas za cerkveni zbor redne izkušnje vsaki teden po dve in te skozi celo leto. Ker se vstrajno deluje in je nekako glas vedno v vaji, tam se nehote pokaže tudi uspeh. Ravno velikonočna doba pa zahteva velike moči truda in požrtvovalnosti posebno še v Idriji, a premagali smo vse lahkotno in celo pevci so spoznali, da bi bilo nemogoče tako izvršiti, ko bi ne bilo celo leto rednih pevskih vaj. Iz odbora Cec. društva v Ljubljani. Redni seji sta se vršili 31. aprila in 7. maja in so bili pri obeh poleg g. namestnega predsednika P. Hug. Sattaerja navzoči gg. odborniki: Ferjančič, Gerbič, Jane, Premrl in Steska- Pri seji 31. aprila je poročal g. nam. predsednik Sattner. da je slavna Kranjska hranilnica darovala Cee. društvu 200 K, za kar se jej je v imenu društva tudi že zahvalil. Za podučevanje knjigovodstva v orglarski šoli se je g. nam. predsedniku posrečilo pridobiti izvrstno moč. č. g. Iv. Travna, ravnatelja Zadružne zveze. - Glede nakupa novega klavirja za orglarsko šolo poroča vodja šole Premrl, da je izvedel za zelo dober, komaj eno leto rabljen klavir, ki ga je tukajšnja tvrdka Breznik imela d o sedaj izposojenega v „G1. Matici", in ga proda za primerno nizko ceno 580 K. Odbor je pretresal tudi druge ponudbe od Petrotta iz Kraljevega Gradca (Češko) in od Dona na Dunaju ter končno pooblastil gg. Gerbiča, Premrla in Sattnerja, da si ogledajo v „GI. Matici" Breznikov klavir ter se odločijo ali za nabavo tega klavirja ali pa, če bi jim ta ne ugajal, naroče nov klavir od ene izmed prej imenovanih tvrdk'). — Ker se zadnje čase semtertje pojavi kak organistovski kandidat, ki bi rad napravil zrelostni izpit v naši orglarski šoli, izjavi odbor, da so taki kftndidatje, ki tukajšnje orglarske šole niso obiskovali, smejo pač pripuščati k izpitom, in se jim sme po dobro napravljeni preizkušnji dati zrelostno spričevalo; obenem pa cel odbor naglasa, da mora v takih slučajih izpit biti kar mogoče strog. — Glede „Cerkv. Glasbenika" je sklenil odbor, da se bodo poslej sprejemali v list tudi inserati, tikajoči se cerkvene glasbe. — Zaostale dolgove na naročnini nCerkv. Glasbenika" sklene odbor privatnim pismenim potom izterjati v najkrajšem času. — Končno se je pri seji razpravljalo tudi nekoliko o letošnjem cerkv glasbenem tečaju. Ker je pa čas potekel, se je nadaljni in podrobni razgovor o tečaju preložil na sejo dne 7. maja. Pri tej seji se je sestavil podrobni načrt za tečaj. Določilo seje, da se tečaj priredi v Aloj zij evišču od pondeljka 7. avgusta popoldne do petkka 11. avgusta dopoldne. Poučevalo se bo koralno in figuralno petje, metodika pevskega poduka, dirigiranje, harmonija in kontrapunkt, liturgika in orglanje (registriranje). Razun tega se bo predavalo o ljudskem cerkvenem petju in o eerkvenoglasbeni literaturi. Za udeležnike tečaja se bo o tej priliki napravila mala razstava cerkvenih domačih in tujih muzikalij in glasbenih knjig. V četrtek dne 10. avgusta (torej en dan pred sklepom tečaja) se bo vršil občni zbor Cec. društva, in bo na sporedu občnega zbora ined drugimi točkami tudi govor o cerkveni in nabožni pesmi. Udeleženci tečaja bodo lahko prisostovali trem petim sv. mašam, izmed katerih se bo pri eni pelo v slovenskem, pri dveh v latinskem jeziku. Nameravani so tudi večerni prijateljski sestanki, zlasti sestanek pred sklepom tečaja. Natančni spored tečaja in občnega zbora se objavi v junijevi številki „Cerkv. Glasbenika", Razne reči. A Nove ljubljanske stolne orgle bodo — če Bog da — popolnoma dovršene do patrocinija sv. Nikolaja, t. j. do nedelje 10. decembra t. 1. Orgle izdeluje g. Ivan Milavee; prenovitev treh orgelskih omar pa je č. predstojništvo stolne cerkve poverilo tukajšnjemu podobarskemu mojstru, g. Ivanu Peiigovu. A Izdelovatelj orgel, g. Ivan Milavec seje s početkom maja preselil v Linhartovo ulico štev. 14. (Za starim ljubljanskim pokopališčem sv. Krištofa.) Najprimernejši dohod je z Dunajske eeste. A Na glasbeuopedagoškem kongresu, ki se je vršil na Dunaju od 20. do 23. aprila 1.1., sta bila tudi dva govora o cerkveni glasbi, in sicer je govoril litmeriški škof, dr. Jos. Grofi o duhovniški izobrazbi in cerkveni glasbi, profesor Dobroslav Orel, urednik eerkvenoglasbe-nega lista „Cyrill" iz Prage pa o pevskem poduku v bogoslovnicah in bogoslovnih zavodih. A Eden izmed najboljših in najpopularnejših sedaj živečih cerkvenih skladateljev. Peter Griesbaeher, doslej beneficiat v Osterhofenu pri Pasavi na Bavarskem, je bil 20. febr. t. 1. poklican kot docent za kontrapunkt na regensbtirško cerkveno glasbeno šolo. Prvič je predaval v imenovani šoli 13. marcija. Slavni in zaslužni šoli je treba k pridobitvi tako odlične učne moči le čestitati. A Gosp. Julij Boh m, c. kr. dvorni kapelnik na Dunaju, je bil od cesarja odlikovan z viteškim križcem Fran Josipovega reda. Ad multos aunos! (Ur. „C. Gl."-a.) A C erk v en oglasb enega tečaja na Dunaju letos ne bo. Toliko na znanje vsem tistim, ki so se za nameravani tečaj zanimali oz. bi se ga morda radi udeležili. A Letošnji občni zbor splošnega (nemškega) cecilijinega društva se bo vršil od 24. do 27. julija v Inomostu. Oglasnik. A P. Angeli k Hribar — Stanko Premrl: 5'ava Brezmadežni. Zbirka mešanih, moških in ženskih zborov (Marijine, evharistične in druge pesmi.) Druga, izboljšana izdaja. — Cena K 1-20; v platno vezan izvod K 1-80. V Ljubljani 1011. Založila Katoliška Bukvama. Tiskala Katoliška Tiskarna. — Kot ureditelj druge izdaje zbirke „Slava Brezmadežni" si dovoljujem na tem mestu omenjati sledeče. Uredil sem zbirko ne iz lastnega nagiba, temveč naprošen od več inerodajnih strani. Nedostatke prve izdaje sem poizkusil kolikor mogoče izločiti in sem zato mnogo mest v harmoničnem oziru izpilil, nekaj pesmi transponiral, nekatere spravil v prikladnejši takt oz. jih primernejše pisal (mesto v 3/4 — v 6/s taktu), osemnajst napevov prve izdaje pa sploh izpustil ter jih nadomestil z boljšimi in za cerkev prikladnejšimi, deloma starejšimi, deloma novejšimi skladbami. Glede p. Angelikovega mešanega zbora „Jezusa ljubim" pa moram še posebej omeniti, da je v tej zbirki izpuščen, ker se nahaja v pred kratkim izšli zbirki njegovih obhajilnih pesmi. — Kar se izboljšanje harmonizacije Riharjevih pesmi tiče, dostavljam, da sem sprejel v dosedanjo zbirko devet napevov: št. 1., 11., 16., 17., 20., 22., 23., 24. in 26. v obliki, kot jih je svoj čas g. Foerster uredil za porabo na ljubljanskem stolnem koru. Zbirka ima največ mešanih zborov: 33 Marijinih in 10 evharističnih pesmi, in troje litanij: lavretanske, v čast presv. Srcu Jez. in presv. Imenu Jez. z mnogimi odpevavanji. Kot nekak dodatek se nahaja v zbirki tudi nekaj moških in ženskih zborov: Marijine in družbene pesmi za Marijine družbe. Skladbe so večinoma zelo preproste in lahke za izvajanje. A Alojzij Mihelčič: Rsperges me in Vidi aquam za mešani zbor. Op. 12. Založil skladatelj. Cena? — Dve vseskozi korektni in dostojni,- a skrajno preprosti liturgični skladbi. Pri Vidi aquam se je vrhtega g. skladatelj delo olajšal tudi še s tem, da se je od psalma Confitemini dalje poslužil korala. Šibkejšim zborom bosta skladbi dobrodošli. A J o s e p h S c h niz: 12 Pangue lingua (Tantum ergo — Genitori) za 4 glasni mešani zbor. Op. 0. II. izdaja. Založila Herderjeva knjigarna v Freiburgu (Breisgau.) Partitura K 1'5G, posamezni glasovi a 24 vin. V zbirki so zastopani Schulz s sedmimi, Piel z dvema, Witt, Burgenmaler in Palestrina s poedinimi skladbami. Stev. 10 je za 4 glasni moški zbor, štev. 12 (Witt) pa za (5 glasni mešani zbor. Vse te skladbe razun nekoliko umetnejše Wittove so složene v lahkem, gladko tekočem homofonnem slogu, vse preveva sveta resnoba. Mi Slovenci smo sicer navajeni na nekoliko živahnejše speve, a za h blagoslovu so skladbe, kakor nam jih podaja Schulzova zbirka, vendarle še nekako najbolj prikladne. Zbirko toplo priporočam. A D r. A n t. C h 1 o n d o w s k i: Oremus pro Pontifice. Za 4 glasni moški zbor. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena partitura: 50 vin., glasovi a 10 vin. — Prav lep, krepak zbor; le žal, da je malo takih prilik, ki bi bile primerne za njegovo izvajanje. Če bomo pa doživeli še kak jubilej sedanjega sv. Očeta Pija X., bo ta skladba za tozadevne slavnosti dobro služila. Bog daj! St. Premrl. Darovi za nove orgle v ljubljanski orglarski šoli. K (Prenos prejšnjih izkazov)........................................919-30 P. n. nadaijni darovalci: Tomaž Rožnik, župnik v Selcih....................................14-— Janez Gerčar, duhovni svetnik, župnik v Dob«........................ti'— Jos. Potokar, župnik v Tržiču....................................o-— dr. Josip Dolenec, profesor bogoslovja................................9-— Janez Miklavčič, župni upravitelj, Vrh................................o- — dr. Ivan Janežič, profesor bogoslovja................................10-— N. M. M. v Mengšu............................................30-— Župni urad Planina pri Rakeku....................................10-— Štefan Rihar, župnik v Planini....................................o'— Župni urad Šent Rupert..........................................10-— Župni urad Dobrova............................................S-— Ivan Lavrenčič, dekan v Kamniku..................................50'— Anton Jemec, župnik, Sv. Jakob ob Savi..............................5-— Martin Dodič, organist pri Sv. Kunigundi na Štajerskem..................5'— Neimenovan..................................................4-— Fran Sclnveiger, dekan v Leskovcu ................................15'— Avgust Šinkovec, župnik v Škotji Loki..............................10- — Janez Flis, generalni vikar v Ljubljani..............................20-— Janez Bizjan, dekan v Moravčah.........................10-— Prof. dr. Gregorij Pečjak v Ljubljani................................5'— Alojzij Mihelčič. organist v Metliki ..;..•........... Ivan Bezeg, e. kr. organist v. p., Kamnik............................3-_ Janez Sajovic, stolni prošt v Ljubljani..............................20-— Frančišek S. Hrovat, organist pri sv. Antonu Pad., Ely, Minnesota M. S. Amerika 5- — Sv, Antona Pad. pevski zbor v Ely, Minn. M. S. Amerika ................