Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise eprejema J. Krajec V Novem mestu. Edor želi kako osnanilo v „Dolenjske Kovice' natisniti dati, plača za dvostopno petit-rrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Gospodarske stvari. o trtnl uši se je izrazil gospod poslanec Pfeifer v deželnem zboru tako-Ie; Ko se je jela Siriti trsna uš I. 1865 po Evropi, izdalo Be je velikansko mnogo denarja za razne postušnje in komisije, da se ta nâ išče, najde in nniči; zlasti oa Francoskem so Bi mnogo prizadjali, uničiti trsne nši — seveda brez uspelia. Navzlic tem nepovoljnim uspehom smo tndi pri nas drage preiskovalne komisije nastavili dobro vedoč, da ž njimi ne preženemo trsne uši. Opomnim tnkaj na neko Bibniško burko ; seveda je samo burka ali Šaljivo nadvezanje. Zgubilo se je — pravijo — žrebe, katero je šel Eibničan iskat po dolini, v kateri je vedel, da ga ni: vem, da ga niv tej dolini, pa ga grem vender iskat, dejal je Kib-niřan, obhodil dolino za dolino ter tako dolgo tratil čas, da mu je mej tem volk požrl njegovo žrebe. Vem, da s temi dragimi poskušnjami uâi ne uničim, pa bom vender le poskuŠnje naredil, saj imam denarjev zadosti za vse Še tako prazne in še tako drage poskuânje. To je Uibničanom seveda samo nadvezano; kajti RibniSani in Ločani, katerim tadi marsikatero smešno posi^ujó, 90 duševno jako zbti' jeni kmetje ; zavedajo se svoje duševne zmožnosti, da sami uganjajo Ribniške burke, ker dobro vedo, da njih duševno zmožnost ml vsi pripoznamo. Tako se je pri nas za razne komisije zametalo muogo denarja brez vse koristi, brez vsakega vspeba: novce je požrl volk, uš pa vinograde. Ko bi bili koj s početka rabili denar za nasajanje in odgo-jenje trsni nSt zoperstavnih američanskih trt, ne pa zametavali za razne (filokseme) ušive komisije : ne bi bili sedaj v tako obupnem stanji v kaker-šnem smo: imeli bi nekaj dragocenih poskusov morebiti tudi povoljnih vspehov z ameriško trto in nje požlahnenjem vsaj v tem oziru, da bi znali, Yú\hUl Dražbe rokodelskih pomoiSnikov po Nemškem in še marsikaj drnzega; {lï popotne torbo sloTeiiskoga rokodelskega pomoćni k a,; (Daljo.) Kreneva jo dalje in prideva v Mils, kjer sva prenočila. Potlej sva došla v Zanis, kjer so najn zopet v kloštru pogostili. Potem jo mahneva proti Predarelskemu. Pri sv. Antonu, 6 ur od Landecka je bilo vse polno Lahov, ki so delali železnico in predor (tunel) skozi Arlberg. To je visoka gora, čez katero sva tri are hodila. Predor pa, ki so ga napravili za železnico, dolg je 1 uro hoda; železnica bode kacih 25 minut sikozi vozila. Pri av. Antonu je delalo železnico in predor kacih 2000 ljudi, največ Lahov, pa tudi Kraiycev (Slovencev). Kako veliko rokodelcev je povsodi po svetu, razvidi se iz tega, da sem 14 tednov hodil po Laškem, Tirolskem in Pred-arelskem, predno se mi je posrečilo delo dobiti in T službo stopiti, kar se je zgodilo Še le v vad balas, 3 nre od Arelberga na Predarelskem. Kaj mislite, kakošna je ta vas? Leži v dolini, kmetje imajo malo grunta, ali veliko lepe živine. Takrat se jim je dobro godilo, ko se je todi železnica gradila, V teh krajih so ljudje zeló pobožni; skoro vsaka hiša v hribih ima svojo kapelico. V tej vasi sem delal sedem tednov; ko pa so železniški delavci od tod odšli, zmanjkalo je tudi dragim rokodelcem dela in tudi jaz sem šel dalje po svetu s trebuhom za kruhom." Hodil sem tri ure daleč v Bludenz, malo mesto na Predarelskem, kjer se prične predarelska železnica, ki gre skozi Arlberg v luašprak. Iz Bludenca sem se peljal po železnici t Bregenc, kjer sem med potjo prvič zagledal Reno, veličastno reko. Bregenc leži ob Bodenskem jezera, je malo, čedno mesto, kamor veliko ljudi na sprehod hodi, zlasti ob nedeljah. Prihajajo čez jezero iz Nemčije in iz Švice. Opoludne sem se peljal Čez jezero v Linda? na Nemško. Ko sem bil v Bregencu, bil sem nav-zočen pri lepi veteranski veselici. Iz Lindav-a prepeljejo v ladijah po jezeru železniške vagone na nasprotno švicarsko stran. V Lindav-a, lepem malem mestu*) na Baverskem, je imenitna de- *) Pred mestom jo avetilnik, ftsber, na vrhu lev. katera vrstR ftjoaeriSkili trt se úbnesé v težki, lahki, jteŠSćili itd. zemlji, potem Če amerikanska trta T Dašem podnebji obdrži sToje prirojene lastnosti, to je, ee ne prevrŽe kakor sem jaz sam zapazil pri nekaterih domačih trtah: krhljikorec (Kracfagutedel) zgubil je prvotni fíni okuB, ni reč tako aromatičen ko pred 15 leti, slaa-kamenka pozneje zori, ko pred 10 leti; prijatelj mi je prayil, da laški aívíek (Wálschrie^ng) se priiSenja bližati naài beli zelenikî. Mogoče, da se amerikanska trta pri nas dmgače obnese, Èe jo dobimo s Francoskega, z Ogrskega, z Bizelskega ali pa — kar je po mojem mnenji neizogibno potrebno — direktno iz Amerike. V tem oziru poljedelskega ministerstva referent menda sam nema jasno določenega načrta, ker na primer državna trsnica v Kostanjevici dobivala je američanake trte z Ogerskega, Francoskega, namesto naravnost iz Amerike; žalibog dotični uradnik ni naklonjen vino-rejcem, sicer ne bi pri nakupu atneričanskih trt tako Ětedil, stiskal in skopoval ter se ne bi protivil brezplačnemu oddajanju američanskih trsnih ključev tem manj pa že požlabnenih trt, kar bi po njegovem mnenji provzročilo preveč troškov. Gospod pa ne pomisli, da — če propadajo vinogradniki — bode usahnil prav izdatni vir državnih dohodkov, vir, proti kateremu je oni troSek, ki bi naatal z brezplačnim delenjem požlahnjenih američanskih trt Btokrati manji od ogromne Ëkode po trsni uŠi, Tako postopanje mora hudo žaliti obupanega vinogradnika, ko vidi, da T nesreči ne najde tiate pomoči, tiste podpore, Id je kaj hitro pri roki, 6e na primer požár poškoduje kakSno majhno predmestje Jem-zalema ali če pohlevna reka Jord^ prestopi svoje bregove, pa Se bridkeje, grenkeje občuti krivico, ko more od uničenih vinogradov plačevati davke in in več let čakati, da se odpišejo davki, V tem oziru si priprosti ljudje navadno pač sami pomagati ne znajo, ker ne poznajo dotičnih postav, politični uradniki pa iz lastnega nagiba redkokrat priskočijo davkoplačevalcu na pomoč ; tukaj treba pouka o tistih postavnih določbah, ki po trsni uši uničenim vinogradom dovoljujejo prostost od zemljišuega daviia; takoj bi moral dež. odbor vmes poseči ter kratko napisati v jasni okrožnici,primeren pouk v približno taki podobi, kakor se nahaja v II. zvezku letos izdanem od društva za ohranitev avstrijske vinoreje ter razposlati okrožnico do predstojnikov obči inïrili, farnih in šolskih uradov. V zmislu teh ^ priporočam dež. odbom izdavanje omenjene T. jiice. Mnogo imam še na srcu glede vinstva, moja gospođa : kako težaven, rekel bi obupan je položaj vinorejca, ki se ima borit proti podzemsljski tilo-kseri in nadzemeljski peronospori, vrh tega pa Še proti brezvestnim vinskim trgovcem, ki hodijo v inozemstvo po tako imenovano brezdomovinsko vino, ki ga pripeljejo do Brežke ali Videmske postaje, tukaj par veder Bizelca oziroma Dolenjca dokupijo potem vae oddajo in odpošljejo pod novo firmo „Dolenjca" ali „Bizelca" na določeno mesto; poleg t^^a bi omenjal, kako se semtertja nareja nČviČek", kako si pri tem iščejo 100 in Še več odstotkov dobička kolikor poštena kapljica seveda kliška Šola. Od Lindav-a sem se prepeljfU ua Èvico v Rohrčah. Ko smo se prepeljevali po jezeru , BO popotniki kaj lepo prepevali. Od tod sein se peš podal proti St. Gallenu. Med potjo nagovorili bo me dobri gospodje, ki so me kaj prijazno t svojo sredo sprejeli, rekoč popotnim ljudem se mora na roke iti. Ob 9/ uri zvečer pridem t St. Gallen, kjer se pod«m t družbo rokodelskih pomočnikov. Tu so obhajah ravno god dmžbinega predsednika. Sprejeli so me kaj prijazno v BTojo sredo ter me pogostili b pivom. Đmgi dán eem šel k maŠi, ogledal si motto, ki ima lepe cerkve, kajti takaj je veliko katoličanov, med mašo je molil ves čas eden naprej rožni venec, kar je tadi pri nas v nekaterih krajih lepa navada. Od tod sem se podal čez Gossan in Plavil, kjer so me v prrič na mojem potovanji obdarovali s tako zvonim .Ortsgeschenkom" to je z običfýmm darilom, in to je bila klobtm s kruhom. V"Will-u, t. j. majhno mesto, dobil sem 70 rapnov (po bašem deiiaiji 35 kr.) od rokodelske družbe; pri kapncinih pa juhe. Od tod sem se peljal po železnici v Winterthnr, kamor sem dospel že po noči. Spal sem v priljubljenem rokodelskem prenočišči za 50 rapaov. Tu je lepo vseučilišče in krasni sprehodi. 1. julija sem došel v Zurichf imenitno Švičarsko mesto, ker sem dobil prijatelja, s katerim sva se po tujem svetu tolažila. Ogledal sim Bi mesto, obiskal ro' kodelsko društvo, ki pa ne razpolaga z obilnim imetjem, vendar me je podprlo s svoto 15 rapnov. Katoliška cerkev je nova, pa majhna, še ne popolnoma z vsem preskrbljena. Mesto je veliko in leži lepo ob slavnem, velikem jezeru, kjer sem svoje utrujene kosti.nekoliko okrepčal. 7. julija došel sem v Zug, lepo mesto ob enako imenovanem jezeru, kamor se je bilo lani nekaj hiš po-grezailo. Y okolici je lepa narava, katero sem si dobro ogledal. i-:- Ko Bempoflvetu po delu popraševal, r^o se mi je enkrat: Od tega rokodelstva jih je kot jelk v gozdu. 8> Julija sem jo mahnil preko gorovja Aar v Švic, kamor sem došel zvečer. Tukaj me je zopet katoliška rokodelska družba s 1& rapni . obdarovala. Švic je malo mesto. Keklo se mi je, da dobim tudi od mesta lel^ko darilo. Namesto darila hotelo mi je dati msato hrezplfičpo prenočišče, ne more dajati — ali čs^ danes ne dopuáča obâixr neje razprave, ker imamo rešiti še celo dolgo vrsto Tsžnih predmetov; tedaj xa danes z Bogom I DoleujBÏa železnica. (Eoneů.) Deželni odbor si je prizadeval poizvedeti, na kateri način bi obřine tiatih okrajev, katere bode nameravana železnica vezala z drugimi železnicami, hotele poBpeSevati železnico. Mislil je deželni odbor, da bi zastopi posameznih krajev in občin kakor tuđi posamezni posestniki to podjetje najložje in najizdatnejše pospeševali s tem, da brezplai'no odstopijo paânîke in druga zemljiška, kakor tndi s tem, da po ceni, ali vsaj ne dražje, kakor je prava vrednost, přepnete droga za zgradbo železnice potrebna zemljišča in pa da brezplačno odstopijo kamnje in pesek. Dalje se je mislilo, da bi občine to podjetje mogle pospeševati s tem, da bi v svoj letni proračun postavile po razmeri njihovega premoženja primerne zneske, kateri bi bili kot poroštvo obrestíj za primerno žtevilo delnic (akcij). Konečno je bil deželni odbor tndi mnenja, da naj bi se občinam, katere eo v stanu to storiti, priporočalo, da bi prevzele nekoliko delnic. Pri dotičnem posvetovanji, ki se je v tej zadevi vršilo do zdaj v sodnih okrajih Kovomesto, Kostanjevica, Žažemperk, Mokronog in Trebnje, potem Kočevje, Velike Lašče in Kibnica, so občinski zastopi izrazili, da so zadovoljni s tem, đa bodo na navedeni način pospeševali zgradbo dolenjskih lokalnih železnic in da si bodo prizadevali, da bodo posamezne občine v omenjenem smisla slUenite pravnoveljavne sklepe. Več veUkopoaestnikpv je tudi obljubilo, da bodo prevzeli delnice in mnogO Mmljiških posestnikov se je igavilo, da bodo vsa svoja zemljišča, kar se jih bode potrebovalo xa Zgradbo železnice, brezplačno odstopili. V jedněm okraji je več občinskih zastopnikov bilo za to, da bi ai vse občine tega okraja pridobile za zgradbo železnice potrebna zemljišj^ in bi jih potem brezplačno odstopile. Iz vseh dozdajnih obravnav se sme zanesljivo sklepati, da bodo prizadete občine, kakor tudi nekateri ndeleženci po vseh svojih močeh podpirali zgradbo in da se zlasti sme za gotovo pričakovati, da bodo znaten del za zgradbo Železnice potrebnih zemljišč brezplačno dali na razpolaganje in da bodo tudi za draga zemljišča zahtevali le pravi vrednosti primerne kupne cene. Deželni odbor dá z ozirom na imovinske razmere dežele znesek 500'000 gld., katerega pa bi bilo z obresti vred povrniti v večih letih. Deželnemu odboru se naroča, da stavi prihodnjemu deželnemu zbora primerne nasvete, kako bode poskrbeti skleneni donesek. Kaj jo novega po avstrijskem cesarstvu? V drivnem zboru so pokazali Slovani in Konservativci, da so jako miroljubni in da želć pravične sprave z liberalnimi Nemci, kajti volili so za prvega podpredsednika državnega zbora liberalnega Nemca Hlumecki-ja in za druzega podpredsednika še le Čeha Cajthamer-ja. Ta ki pa je slabo, preslabo, da bi mogel Človek z mimo vestjo v njem zaspati. Sel sem iskat druzega prenočišča za denar, in dobil sem pri mesarju za majlien denar dobro in lepo spalnico, kakorŠne nisem imel v petih mesecih na svojem potovanji, čez visok hrib Mitten sem prišel v neki klošter, kjer od 1. 1847, kakor so mi pravili, dve nnni le naprej na glas molite. Tukaj sem dobil prav dobro jnho. Jedno nro hoda od tukaj sem prišel v imenitni romarski kraj Einsiedeln. Tukaj je velikanska cerkev, katero opravljajo jezuiti. Sredi cerkve je kapelica iz samega mramorja ; v njej je v zlati obleki črn» mati božja, kakoršna je tudi v cerkvi sv. Šte&na na Dunaji. Tukaj imajo jezuviti srednje šole, pekarije, fabrike za perilo itd. Zanimivo je, kako so mohli jezuvitje v kapelici pred materjo božjo. Prišli so kar paroma, naprej mlajši, zadej starši, roke so vsi križem držali na prsih. Šli so v kapelico, kjer so dolgo časa molili in peli. V Ein-siedeUu spovedujejo v vseh jezikih, samo v slovenskem jeziku menda ne, tako nisem mogel iti k spovedi, kar bi bil rad storil, ker se še nikoli drugače spovedal nisem. Vsak menih ima napisano, v katerem jeziku spoveduje, kajti iz cele Evrope prihajajo ta sem po celi železniški vlaki. V mesta Einsiedeln so velikanske tiskarne, katere tiskajo največ svete podobice. Hiše so lepe in velike. Spal sem v gostilni; plačala je zame družba katoliških rokodelcev. Eo sem se Še drugi dan pri sv. maši oglasil, šel sem zopet naprej Čez hrib Etzel. Tukaj je kapelica, ki je bila od angeljev posvečena. Od tod sem doŠel v mesto Kaperschwiel na južni strani Zûrich-skega jezera, kjer sem prenočil za 40 rapnov. Dragi dan sem jo krenil ob deani strani ZOnch-skega jezera in zopet došel zvečer v Zflrich. S prijateljem sva ^a zvečer na sprehod in bila v zbirališči, Iger so z godbo in pesnijo in z mdečimi zastavami sprejtli Človeka, ki je bil zaprt zavoljo tega, ko se je za delavski stan malo preveč vroče potegoval. Prihodnji dan sem si zopet mesto ogledoval, poslušal godbo itd. (Kon» prid«.,) popustljivost otegne naši Blovanaki veČini prej škodovati kakor koristiti, ie so tadi s tem dokazali, da radi priznavajo Nemcem pravice, katere jim gredó. Predsednik g. Smolka je uže jako atar; kaj lahko se zgodi, da bode dalje časa predsedoval liberalni Nemec Hlumecki. — Isterski hrvatski poslanec Y i t e ž i č morM se je pa krepko potegniti za vrlega tržaškega duhovnika MandiSa, ki ureduje dobri hrvatski list „Naša sloga", katera se piitegiije la isterake Hrvate enako vrlo, kakor koroški „Mir" za koroške Slovence. Mandiča je namreč policija dolžila, da ni dober Avstrijec. Žalibog nismo Še Síovani prestali tiste dobe, v kateri se je mislilo, da dober Slovan ne more biti dober Avstrijan. Kdaj se bode odjenjalo od napatne misli, da le Nemci in nemško govoreži ljudje 80 dobri avstrijski domoljubi ? ! Državni zbor se bode pečal letos s prena-redbo vojaške postave. Po tej bodo vsako leto pobirali več novincev, kakor do zdaj io deželno brambo bodo premenili v redno vojsko. Utegnejo tudi triletno redno 5'ojaško službo spremeniti v štiriletno. Z 20. letom se pa mládenči ne bodo jerr.ali več v vojake, ampak še le z 21. letom. Pravijo, da bode prtmemba vojaSkega zakona zopet večjih davkov terjala. Hudo je res, ali vse se oborožaje — tudi mi ne smemo zastati. Ko bi se našel človek, da bi pobral orožje vsem državam, to bi bil dobrotnik. Nemški protivniki v državnem zboru BO bili razcepljeni do zdaj na tri stranke; dve stranki ste ae zopet združili v eden klub. Ta bode sedaj v državnem zboru najmočnejši, áteje uže 113 udov. Slovanski poslanci morajo biti odslej tem bolj oprezni; kajti porabili bodo ti nemški poslanci združeni vsako priliko, da vržejo sedanjo vlado, ki je vsaj deloma prijazna Slovanom. Obravnavala se bode v državnem zboru tudi postava, po katerej bode prepovedano razkosavati zemljišča med otroke. Ako umre kmetski posestnik brez oporoke, podeduje kmetijo vselej samo eden dedič. Dolgovi i vsi drugi 8tro.5ki se bodo odbili in kar ostane, to še le se bode smelo razdeliti med posamezne otroke. Kaj je novega po širokem svetu? Ruski car je bil s svojo družino v smrtni nevarnosti. Peljal se je po želexnici v južni del Bvoje velikanske države, v gorati Kavkaz, pa ae je železniški vlak prekucnil in veliko njegovih visokih gospodov spremljevalcev bilo je na enkrat ranjenih ali celó mrtvih. Car in carica sta bila le malo ranjena. Kdo je vzrok nesreči, ne ve se, ali hudobne roke ni hi listov, ali slaba železnica. Rusija še vedno obravnava s sv. Stolom — upati je, da slednjič vendar pride popolno sporaz-umljenje med Rimom in Kusijo. V Srbiji hočejo vpeljati novo ustavo. Ejalj bi si menda z njo rad pomagal iz zadrege, v katero ga je spravila ločitev njegovega zakona. Kraljica Natalija je bila bolj priljubljena kakor on — sedaj jo je pa kralj kar spodil — s pomočjo svojega razkolnega nadškofa! Angleži bodo vojskino brodovje jako pomnožili — napravili bodo kar naenkrat 28 ladij in še mnogo torpedovk. Rusija nam Avstrijcem nič kaj ne zaupa ; potniki iz Avstrije v Rusijo morajo prestajati na meji velike sitnosti pri preiskavanju potnih listov. To ni dobro znamenje. Piše se nam: Iz Stopič pri Rudolfovem. — Redko slovesnost smo obhajali pri nas 4. t. m. to je zahvalno nedeljo. Po dovoljenji mil. g, ktiezoškofa Ljubljanskega, so mil. g. prošt Novomeški blagoslovili našo povekSano in okmao prenovljeno farno cerkev; spremljevaai od mnogih preS. gg. dahiv-nikov pričeli so to opravilo ob 10. uri med lepo ubranim klenkanjem in močnim pokanjem možnar-jev. Po blagoalovljenji imeli so pridigo, v katerej so zanimivo razlagali obrede blagoslovi] enja novo napravljenih cerkvii, ter mladosti, kakor starosti priporočali vse cerkvene reči takó uporabljati, da bo njim v dušni prid. Naposled pohvalili so č. g. župnika, kateri se niao uitraiili truda in druzih težav pri delu, da se je napravil tako veličasten hram božji. Pohvalili so i oba jako marljiva cerkvena ključarja, kakor tudi vse firane, ki so pripomogU ter delali pri popravljanji cerkve. Potem je bila velika pontihialna sv. miša, s ko-nečno zahvalno pesmijo in darovanjem. Po dopoldanskem opravilo so blagoslovili m. g. prošt prekrasno sobo (podobo) T^urŠke Matere Božje (izdelane na Tirolskem), katero je nosilo 8 belo oblečenih in ovenčanih deklet, ob straneh, spredaj in zadaj so svetile dekleta in žene s svečami. Jako giuljiv prizor! — Ljnd^va je bilo, da se je kar trlo. Med procesijo bile so pete litanije Matere Božje. Po tem opravilu bilo je zopet darovanje. Naj mi bo dovoljeno, omeniti ob kratkem tudi kaj se je novega naredilo in popravilo. — Cerkev, katera je bila prej premajliua, se je zda^j-šala pri velikem oltarji, ker je bilo pa na pol okrog cerkve pokopališče, se je to nazaj prestavilo, ter obzidalo, da je sedaj cerkev sama zase. Postavila se je mrtvašnica, katere prej ni bilo. Veliki oltar se je prestavil. K jako lepo izrezla-nim delom prejšnjega oltarja napravila se je kamnita oltarna miza, na to kaj lep lesen tabernakelj, poleg teh zelo težki bronasti svečniki. Tlak okoli oltarja je kamenit isto tako obhajika miza. — Pravo mojstersko delo. Iz starega žagrada seii-dala se je prostrana kapela, v katerej atoji na oltarji prekrasna in umetno izrezana soha LurSke Matere Božje. V istej kapeli je nova prav lično narejena spovednica, in ravno taka pod korom, Na levi strani pri svetišči je novo sezidan žagrad, kapelične velikosti ; na ovo stran je prenesena tadi leca, nad katero je sedaj nova streha. Mnogo je še novega, mnogo pa tudi popravljenega, kakor: stranska oltarja, orgije itd. Pod umnim vodstvom preč. g. Žapnika, kateremu so gotovo vsi farani iz srca hvaležni, so delali različni rokodelci. Vseh pa ne morem naštevati. Zidarski mojster g. HoSevar, ki je lepo in srečno dovršil zdaljšanje in dozidanje cerkve in drn/^'^; kamnosek in rezbar g. Vurnik iz Uidov-Ui. ^ 1 je iz večvrstnegtt mramorja napravil oltar-obhajilno mizo, iz leaa pa jako čeden taw ikelj, lepo zrezljaui spavedniei, streho nad prlinico in drugo. Oba sta svoje prav dobro izvršeno delo napravila jako po ceni. Druga mizarska dela, kakor tuđi novo omaro za cerkveno opravo, je po ceni v splošno zadovoljnojt izvrâil g. Pelko, mizarski mojster v Kandiji poleg Novega Mesta. — To je ob kratkem nekoliko o naiej svečanosti in cerkvi. Kadar pa prideâ dragi čitatelj v Stopiče, oglej ai cerkev, in prepričal se bodeâ o njeni krasoti, katera d^la čast preč. g. župnika in vsem farauom. Kostanjevica 12, sept. — Včeraj popoldan BO prišli T Kostanjevico nori gospod župnik vis. čas. gosp. Damjan Pavlič, presrčno sprejeti od novih svojih faranov. Pri tej priliki se je zopet pokazalo da veje v naSi fari ves drug duh, ko že pred malo leti. Vsakemu mora srce igrati ko vidi lepo slogo med vis. Čaat. duhovščino, c. kr. uradniki in meščani. Ta sloga je mogoče storila, da se je novo osnovalo bralno društvo, katero smo jako teško pogrešali. SinoS je imelo bralno društvo svoj prvi občni zbor, kteri je izvolil g. Viktor Rozina c. kr. bilježnika pređsedaikom, g. Franc Gregoriča c. kr. davčnigi pristava blagajnikom. Drugi gg. odborniki so: Mih. Novak, Dom. Pavlič, A Straus, Jos. Rohrataun in Henrik Frankovič. Nadomeatnika gg. Otm. Sever, Lav. Abram. Iz Krškega. — [Korist posojilnic v malih krajih). Kmetu Ž. z V. pri 11, so ukradene hranilne bukvice tukajšnje posojilnica, glaseča se na 900 glđ. Ali tat si ne bo mogel s to knjižico pomagati; pri krški posojilnici je vložnik osebno poznan ; tudi je že objavil, kaj se mu je pripetilo. Ako bi bil mož imel pri tuji hranilnici denar vložen, utegnil bi bil tat poprej denar vdobiti. To zopet kaže, kako koristne so posojilnice v malih krajih za majhue okolice. Da bi se krška posojilnica Še bilje okrepčala in še bolje razširila na korist ljudstva samega, ukrenil» je ona imenitno olajšavo, ki se razvidi iz okrožnice te zadruge, katero je te dni med svet poslala. Iz Belokrajne lO. nov. — V „DoL Nov." z dne 1. nov. 1.1. smo braU o dolenjski železnici z jedne strani z veseljem z drage pa z otožnostjo, ker nismo nikjer ne Črke zamogli najti, da bi bilo v tem pogleda govora tadi o naši Bdlokrtyiai. Razni načrti so se uže naredili, posebno v nov^-Sim času, ali nijeden ne jemlje vpoŠtev obrazovalne, okrajne, deželne in strategijske razmere tako primerno, kakor ravno prvi, to je : blagega spomina dr, Thomanov uže pred dvadeset in več leti na^ rejeni načrt: počenši od Ljubljane čez Žužemberk, Sotesko, Verčice, Črnomelj, preČrtavši tako sredino dolenjske strani po vzgleda natornega zakona, da mora namreč srce iz sredme trupla oživljati skrajne ude, nikakor pa narobe. Ta proga prereže naj menj hribov, od taiste se z malimi stroški lahko zveže Novomesto, Kočevje itd, prekorači, in kar je od ravno znamenite vrednosti, zapustivši Kranjsko na Hrvatsko itd,, tedaj veže vasi trgove, mesta in dažele, kar vse se ne more reči o ravno najnovejšem načrtu. Zi ovo od nas zaželjeao in predloženo črto pa stroški tudi nikakor nebi bili večji k-ikor ktere druga novejše. Brali pa smo tudi sledeče: „Za dolenjske potrebe so se potegovali razni gg. poslanci, v prvi vrati Pfeifer in Řiiklje, vendar pa nismo našli, da bi se za želeanico čez Balokr^uo le z besedico potegQili ; —■ in to nas je najbolj osupnilo vprašali smo se: ali ne bo Belokrajino ravno tako bolelo v to svrho dovoljenega pol milijona, kakor druge Dolenjce? ali Balokranjci m plačujejo ravno tako deželnih přiklad, kakor dmgi Dolenjci, zakaj se mi torej tako lepo tiho preziramo? To se nam je vidlo potrebno zabilježiti; da se izvé, da Belo-krajna še Živi, in da hoče od omenjene železnica tuii nekoliko koristi imeti, bodisi tako ali tako; da se izvé, da ne delajo Gorjanci meje mej Kranjsko deželo ampak Kulpa. — Ne vemo ali je res, vender pa smo morali uže večkrat slišati, da imamo mož, ki dear na videz in pred ljudmi železnico glasno in odločno zahtevajo, na tihoma pa kolikor vzmožno taisti nasprotujejo in jo zatirajo I Vzmožno, da tudi te in enake nakane deljujejc»^ da o druzih molčimo ! Naj bo vže to ali ono, oe^ ima po mislih nekaterih železnica tudi marsikaj slabega v sebi, vender je resnično, da kjer ni prometa ni zaslužka, kjer ni zaslužka ni kruha, in kjer ni krnha je glad, revščina in vse hudo, kar je s tim združeno — o napredku pa tadi ne more biti govora. Žalostno 1 Iz Retja. [Fran Levstikova vas.] — Tukaj in v okolici po vsem gornje Dolenjskem, se je zlasti v tekočem desetletju, akoravno ne še popolnoma, vendar vaaj deloma začela razvyati hva- štev. leTredsa, braneđajaba in dobičkonosna sađjereja. Najbolj zanemarjeni gospodar Tzđramil se je iz BTojega Bpanja, ter je, čeravno ne po pravilih umne aadjcreje , pa vsaj po svojem modrovanju zaČel zasajati eadoa drevesca. Pri tem modrovanju pa je bil naš kmet posebno pozoren, da je eadil bolj sadike koščičastega sadja; ne toliko jabljane in hruSke, mnogo bolj čeSplje in slive ; to drevje, si je mislil, je bolj dobičkonosno, iz ujega sadjú se sknba slivovka, katera se prav lebko, pa drago proda. — Vpra&ajmo pa letos onega, ki je pred nekaj leti tako modroval I Kaj nam bo povedal ? Z žalostno jezo nam bo začel praviti, kako so kmetje po nekaterih krajih, letošnje čeŠplje in slive, katere nikakor niso bile sposobne za sušenje, dali žreti svinjam, ker si jih niso upali zaradi TÎBOcega davka napraviti za kuhanje žganja t Pra-Sam: ali ni to žalostno za vbozega kmeta? Koliko je gospodarjev, ki so v rodovitnih letinah po 20—50, celo do 100 gld. prejeli za domaČo sli-Tovko; kar so imeli lahko za vse davke in druge potrebe; zdaj jim je pa na mah vse odvzeto. — Poslanci naài! Potegnite se za vbozega kmeta! Pridobite mu postavo, po kateri bo smel brezdačno si napravljati iz sadja kuhano vino. Saj vendar ni to tisti prcneareČni žgeči „špirit", kateri ježe požgal cele rodove človeštva. Saj ni nobenega kmeta sedaj na svetu brez dolga I Upnikom pa kaj diši, kadar njih dolžnik žganje knha; počasi pricapajo s posodo in besedo: „Plačaj svoj dolgi èe ne z denarjem, pa z Žganjem". Dolžnik se res uda tej zahtevi ; se vdaja in plačuje svoj dolg s slivovko toliko časa, da je še sam nima v največji potrebi kapljice! Od nekod z Dolenjskega. ~ Zadnji čas sem imel priliko nekohko pogledat nekatere kraje naše ljube Dolenjske; nisem šel sicer samo radovednost past — marveč opravki so me silili, da sem zapustil domače ognjišče. Na tem potu sem zapazil marsikaj, kar mi j|e delalo kot rodoljubu veselje, pa tudi videl to ali uno napačnost. Posebno mi je bilo še drago kot podporniku „Dol, Novic", da sem ta Uatič ▼idel v mnogih kmečkih hišah ter se prepričal, đa ga naš Dolenjec res, hvala Bogu, rad prebira. Govoril sem o tem z nekaterimi gorečimi rodoljubi; čul sem sploh YaŠ list hvaliti — a tndi brez opomb, da bi bilo to ali uno lahko drugače — ni bilo. Nekatere Vara sporočim ust-meno, ali ene pa nikakor ne morem zamolčati, pošljem Vam jo pismeno upam, da v korist Vam in Novicam. List je dober, se je govorilo, ne v euem kraju, aH premalo odločno se poteguje za katoliška naitla. Pač jih nikdar ne pobija, ali zdi se, kakor bi hotel pisati tako, da se ne zameri ne liberalcem ne katolikom. Kako Čudno bo se vedle „Dol. Novice" ko se je drugod toliko govorilo o verski Šoli t Odločnosti je treba dandanes, gospod vreduik 1 Odgovor vredništva. Za to opombo smo Vam jako hvaležni, jasna beseda, dober prijatelj! Vendar pa mislimo, da smo tudi doslej vselej kazali skozi ÍD skozi katollĚko prepričanje — in če prejšnje liste pogledate, tudi za versko šolo smo izrekh nekterekrati prav ostre besede. — Zgubili smo zarad tega celo par naročnikov, iz česar si pa nič ne storimo. Verjemite nam, da bodemo častno stali ali pa častno pali. Kar se pa tiče verske šole, bode brez dvoma letos ali bolj prav prihodnje leto še prihka govoriti, in ako doslej nismo o tem pisali posebnih člankov — zgodilo se bode v bodoče. Iz Cerkelj pri Krškem. — Meseca oktobra nastopil je v. č. g. Martin Končnik, prej župnik v Javorji pri Litiji, svojo novo Županijo Cerklje. Tadi Dolenjec zna pokazat kako spoštuje svoje duhovne, to je kazal krasni sprejem. Bil je navzoč ves občinski odbor s svojim županom. Šolarji zapeli so slovesnosti dostojno pesem, pod vodstvom vriega nčenika gosp. Simona Lomšeka. Jedna Šolaric podala je g. župniku po lepem nagovoru šopek cvetlic. Navzočega je bilo mnogo ljudstva. Postavljeni so bili štirje slavoloki, z primernimi napisi. Strel topičev naznanjal je v tri dežele veselje celih 13 mesecev osirotele župnije. Sme se trditi, da še nikdar kaj tacega v Cerkljah ni bilo. V nedeljo potem predstavil je novega g. župnika č. g. dr. J. Sterbenec, dekan v Leskovci; prišlo je tudi precej sosednih duhovnov. Novega g. župnika Čaka mnogo dela, ker župnija Šteje do 3000 duš a zdaj je brez duliovnega pomočnika, Kazen tega pa še vse stanovanje a cerkvijo popravila čaka. Treba bo pridnosti in vstrajnoati. — Dosedanji upravitelj naše fare, prež. g. Janez Zupančič, vri duhovnik, šel je za kaplana v Spodnjo Idrijo. < Iz Lahovič pri Cerkljaii na Gorenjskem. — Letos imamo lepo jesen, da smo si lahko navozili drv in stelje (resja). Lepo se zahvalimo Boga za vse prejete dobrote v letu 1888. Pšenica, deteJja, mrva so se dobro obnesle, srednje, proso, ječmen, koruza, lan, oves, buče; rž slabeje; boljše krompir. Sadja je obilo povsod, posebno po Tn-jenških hribih se zelo mošt kuha, ali v suho sadje ga je boljše porabiti, kot v slab mošt. Saj veste, slab mošt ni toliko vreden; zdravju prija bolje bistra voda kot slab moŠt. Posojihiice nam manjka še v našem kraju ; ta bi mnogim kupcem ugajala. Žganje (divja voda) se zdaj zeI(S zeKi opušča. Vestni krčmarji naj ceneje vino točijo, kruh naj ne prodajajo več po 20 kr. hlebec, temaČ po 16 kr., potem je divja voda čisto proč, in naj Mohamedaui pijó sami žganje. Družba treznosti more premagati vse z bo^o pomoijo. — Lansko leto je t 2!alogu na Mali Šmaren gorelo in sedaj se ve, zažgal je otrolt, ko je za zajd Bvetii pod pdd in potem toliko škode napravil ; zatorej bi imeli atarSi, takih otrok, ki so ognja krivi, kaznovani biti, potem bi bilo polovico manj požarov. Domaôe'vesti. (Premembe.) PreČ. gosp. Župnika: Vovk v št. Jarněji iu Bartol v Hinjah, gresta v pokoj. Or. dr. Homan je prišel za zdravnika v Trebnje. V KrSkem je pri davkariji vatopil kot vajenec g. èkof. G. dr. Igo, Klemenčič (doma iz Trebnjega) postal je profesor na visoki šoli v Gradci. V Ljubljani je umrl preč. gosp. IgU. TavÈar, bivši župnik pri sv. Križu pri Ko-Btanjevici. (Velik dar.) Slavni n&š rođoljab Josip Gorjnp v Reki zagotovil je trideset ti3oS goldinarjev za zidanje posebne sokolske telovadnice v Ljubljani. (Šolske novice.) Za St. Jaraej in Ra-deie, kjer se odpre 4 razred ljudske šole, in za Kostanjevico, kjer se bode 3. razred otvoril, iščejo se učitelji. Pla2a je povaodi po 450 gld. na leto. Gosp. učiteljica Âmal. Klančar v Novem mestu se je omožila z g. V. Rozino, c. kr. notarjem v Kostanjevici. (Cesarska 401etnica) se bode praznovala v Kandiji 16. in 17. novembra. (Osemdesetletnico) rojstva svojega praznoval je gosp. Andrej Turk, bivši dolgoletni vzgledni uŠitelj in neupogljiv narodnjak, sedaj že več let v Šent Vidu pri Zatifiini. (Na državni sadni razstavi na Da-naji) so z Dolenjskega razstavili bili ti-le: Kmetijska šola v Grma, Matija Hudovernik iz Dobro-polja, Ivan Koncilja iz Žužemberka, vitez pl. Langer in Jnlija Rudéž s Tolstega vrha, Ivan Laknier iz Mozelja, grofa KotulHnskega graščinsko oskrb-ništvo v BoStanji, Anton Pianinec iz Boštanja, vitez pl. Savinschegg iz Metlike. Vsi so bili na raznË načine tudi odlikovani. (Obrtne strokovne šole v Ljubljani) ee prično 3. decembra, vpisovanje pa 26. novemb, UiSenci (učenke) morajo se oglasiti s svojimi roditelji ali z njihovimi namestniki v pisarni strokov-mh šol (Virantova hiša, zvezđarske ulice, I. nadstropje) ter dokazati, da dovršili ljudsko šolo in izpolnili 14. leto. — dvorjenje se bode vršilo v družbi s alavnostjo, ki jo priredi ljubljansko inesto v spomin 401etnega vladanja Nj. Veličanstva, t (Pri razstavi v Ljubljani) so bila vina na pokušnjo sledeŽih dolenjskih vinorejcev : gOBpe Hočevar in g. Pfeiférja iz Krškega, Mokri-ška graščina, Boštanjska, UaSka, Metliška, šola v Grma, g. Langer, g. Bojane, graščina Bajnofska in Krupska. (Vinska letina) po Dolenjskem jë poleg tlim bolje izpadla, kakor smo pričakovali; v obde jo smemo dobro imenovati, kar se tiče kakovosti, a srednjo, kar se tiče množine, Z ozirom na to je letina slabSa od lanske; toda kar se tiče dobrote, presega lansko precej, kajti vino je močno in se prijetno pije. (Veliko starost) učakal je Franc Nagi, ki še živi v mestu Steinamaj^er in je sedaj 132 let star. Kot vojak udeležil se je pogreba slavne cesarice Marije Terezije. (Nagla smrt.) Prišel je 7, t. m. čevljar Anton Borse, mladenič kakih štiri ali pet in dvajset let star iz Sent Jerneja, v âlialno prodajal-nico Gačsvo v Št. Jerneji po lesene klince, da bo Čevlje zbijal. Ko omenjeno reč zaprosi, ao zaverti, in v prodajalnici skupaj pade. Skašali 80 na vse načine, da bi ga oživili, pa bilo je vse prizadevanje zaman. Pokopali so ga 9. t. m. Treba je biti tudi mladini zmiraj pripravljeni. (Pri porotnih sodbah) 19. t. m. se bodo imele zagovarjati nasledne osebe: Dne 19. Valentin Zupan, zaradi zločinstva težke telesne poškodbe; 20. Jure Krašovc, zaradi aloČinstva ropa ia poskušene pofiilne nečistosti; 21. Rupert Milač, zaradi zločinstva uradne nezvestobe; 22. in 23. Jože Seljak, zaradi zločinstva zažiga; 24. Janez Vauk, zaradi tatvine; 26. in 27. Anton Bizjak in sodrugi. zaradi hudodelstva goljufije; 28. Martin RadenSek, zaradi zlorabe uradne oblasti. („Zlati orehi" s podobami.) S tem naslovom izišla je kaj mična knjižica za otroke, ktero prav toplo priporočamo, in je za Miklavževo darilo kaj primerna. — Cena iztisu 35 kr., po poŠti 40 kr., trdo in in lepo vezan, za darilce 50 kr., po pošti 55 kr. ,Zlati orehi" dobivajo se pri založuiku Rudolf Milic-u v Ljubljani ia tudi v vseh knjigariiah. (Kranjski deželni odbor) je razpisal službe enega inšpektorja, enega revidenta in 60 dftcarskih služeb; Dac&rji dobijo po 32, 36 in po 40 for. na mesec, zmožni morajo biti vsaj jSlov^n-skega jezika v govoru in pisanja, oziroma tudi nemSkega; — ProŠnjiki za vsakotero teh služb morajo biti avstrijski državljani, neomaieževanega in neoporiičenega Življenja, trdnega zdravja in krepkega telesa ; razun tega pa je treba za dacarako službo dokazati prosnjikam starost, so-li oženjeni in koliko imajo družine, koliko so v Šolo hodili, kje so dozdaj in v kteri lastnosti služili, imajo-li kje stanovitno stališče, kteri kraji dežele so jim najbolje znáni In morejo li in koliko jamčarine dati. Vsè pro5njís morajo biti lastnoročno in na 50 kr. kolek pisane, pridjana morajo biti dotična spričevala in pisma, ter vložene do 26. uovembi 186S. (Za IV. letno zasedanje porotnih razprav v Novem mestn), ki ae 19. nov. priine, izžrebani ao naslednji gg. glavni porotniki : Zevnik Jan., pos. iz Dol. Skopic; Boje Ant., trg. iz Dol. vasi; Gril Fr,, pos. iz Poljanšice; Trarapuš Fr., pos. iz Metlike; Oberster Jož., mlinar iz Jurjovce; Brinskelle Andr., pos. iz Poljaniice ; Fink Andr., pos. iz Tople rebri; Udoví Jan., pos. iz Kala; Dolirar Jož., pos. iz Povhovce; Kofevar Jan., pos. IZ Nestoplje vasi ; Strauss Ant, pos. iz Ko-Btanjevice; Mam Avg., pos. iz Dal; Schnss Mat., pos. iz Mihele vasi; Stalzer Tom., pos. iz Mozla; Sila Mat., pos. iz Pristave; Fabjan Fr., pos. iz Dol. Giadiè; Terce Jož., pos. iz Korita; Fink Mat., pos. iz Planin, Colarii Mart., pos. in mlin. iz SlicoTce; Vesel Jož., pes. in trg. izZamosteca: Ranzingtr Fr., vinotržec iz Koievja; Schener Ka-rol, pes. iz KrÈkega; Perg Jož., gostiln, iz Slov. vaei; Režek Ive, pos. iz Kraèin vrha ; Zevnik Fr., pos. iz Čateža; Plut Jak., pos. iz Kloštra; Kra-kar Mlha, pos. iz Jemejevasi ; Walland Fr., pos. iz Žužemperka; Vaoič Jan., posest, iz Krškega; HrelJa Jož., pos. iz JelSevnika; VoIřiÉ Fr., pos. iz Dol. vasi; Sterbenc Peter, pos. iz Star. trga; Matzele Jan,, pos. iz Nov. tabora; Znpaniič Jož,, iz Belečivrba ; Bajuk Jan., pos. in gostiln, iz Metlike; Pezdirc Ive, pce. iz DražiČ. — Gg. nadomestni porotniki: Peružek Rejko, c. kr. gimnaz. profesor, Sure Jan., pes. in trg., Zobec Jan., pos., Kecelj Jan., pos., Donemůller Nikod., c. kr. gimn. profesor, Fischer Karol, pos.. Božič Fr., pos. in trg., Kalčič Aut., pos. in trg, iz Novega mesta; Kohrmann Fr., pos. iz Mal. Slatnika. Za zastavo „Dol. Sokola" so da sedaj darovali: Prenos k III. izkaia: 1S5 gl. 60 kr. IV. iikai; Og.: N. N., domoljub in rodoljnb Metliâaii, Tover Amerika gL 5-1SQ lT«n Qaberâek, podstaroeta Bavinjskofta Sokola, Vrangko 3 gl., NeimenoTBEO goBpodiíiiio S gL, Tarokisti pri .Solnon" Noto-meeto 1 gl. 16 kr,, Ivon Mflller in Lnka Habat, Zagorje, TSàk 1 gl., Lotto VerblS, NoTomeeto I gl., Anton Čok, Trst 1 gl., Joeet V«loTĚek, Celje i gl., Ivan Mrak et, Joaip MiUù st, iTan Stritar st., Jalij Tvanetiî, Karol Zopaníií, vsak po 50 kr., Ivan Janeîii 20 tr,, Franco Majzelj l gî-, vsi iz Zagorja; Vo-sela dmibn prí „Salncn" Kovomofiato 30 kr. Skopaj 20li gld. 89 kr. Yacm gspdS. in gg, darovalocm iisroka tem potom srOjů toplo zalivalo odbor „Dolenjakeaa Sokola". Ï IJab^ani, Barijin trg St. 3, Koucesioniraui glavni agent za pútoike V Ameriko. V mesecu oktobru v Novomosto vra(u]oča se pisma: Johann Krasovec, Rosalnie — Gospod Škof, Sekoviska — Jakob Královic, Agrsm — Agnes Si-inoncic, Drasič — Ignae Snstereić, Joliet — Frano MiheJak, Cilli — Josefin Lůžka, Lemberg — Franc Gorsin, Colorado (dva) — Josef Miller, Deniror — Jean Zarc, Anokee — Jakob Kulane, Chicago — Johann Šclko, Zagrab — Franc Brnle, Dnllab — Maria Gradcnilz, Triest — Josef Brnie, Klagenfurt — Daniel Vranilovic, Šitee — Maria KlemenčíĎ, Milz-berg — Knnstverein, Graz — Johan Kolar, St Ptíl-tén — Franc Hribar, Finnoe — Fr&ne Pauaclio, Mino-BOtta — Pran Vintar, Blan — Agues Kolene, Vien — Niko Popovic, Mottling — Anton Katovan, Laibach — Eduard Markete, Krízinac. Žitna cena v Novem mestu 12. novembra 1888. DomaSo páonico mernik 2 gld. — kr., DebclaĆe řoniiie) 1 gid. 40 kr., Sorlice 1 gld. 60 kr., Rži gld. 50 kr., Jeřraena 1 gld. 40 kr., Ajde 1 gld. 10 kr., Ovaa 70 kr., Krompirja 75 kr. Loterijske srečke. Bradée 27, oktobra 57 2 30 60 70 Trst 3. novembra 39 41 î)6 26 20 Gradec 10. „ 63 63 22 25 53 Prodaja voinjo tarto s polno garancijo od I