|  1  |  2018  |  RAZREDNI POUK   | 39  
ideje iz razreda  
 
Mag. igorcho angelov 
Osnovna šola Hinka 
Smrekarja Ljubljana
 
andreja Jevšnik
Osnovna šola Hinka 
Smrekarja Ljubljana
 
Lilijana arh
Osnovna šola Hinka 
Smrekarja Ljubljana
Medkulturni projekt
iZvleČek: Kolektiv in učenci na naši šoli se trudimo priseljene 
učence in njihove starše vključiti v vzgojno-izobraževalni in 
socialno-družbeni proces. Vsi med seboj sodelujemo in izmenjujemo 
tako znanja kot tudi izkušnje. Vsi se trudimo, da se počutimo 
priljubljeno in uspešno. Zato je tudi naša šola, tako kot številne 
druge, vključena v sistem dodatnega izobraževanja za učence 
priseljence. Poleg tega za učence in njihove starše izvajamo, 
organiziramo in prirejamo različne projekte in prireditve. Tako 
jim prikažemo, da so v našo družbo vključeni ne glede na njihovo 
drugačnost ali različnost. Pravzaprav jim pokažemo, da jih imamo 
radi in da jih z veseljem vključujemo v svoj šolski in obšolski sistem. 
S tem namenom smo tudi na šoli organizirali in izvedli medkulturni 
projekt in medkulturni sejem. 
Medkulturni projekt in medkulturni sejem, ki smo ju načrtovali, 
organizirali in izvedli, zahteva od učitelja veliko mero 


|  RAZREDNI POUK  |  2018  |  1  | 40  
poznavanja teme, osebno naravnanost, 
senzibilnost in sposobnost izvedbe 
od ideje do končnega cilja, ki pomeni 
ustvariti most za sklepanje znanstev 
med državami, različnih in enakih 
narodnosti ter kultur. Učenci in njihovi 
starši so s sodelovanjem pokazatelj tega, 
da se v današnjem času moramo med 
seboj razumeti, spoštovati in pravzaprav 
sodelovati. S skupnimi močmi dosežemo, 
da ljudi iz drugih držav vključimo v 
svoj gospodarski, družbeno-socialni in 
vzgojno-izobraževalni sistem.
ključne besede: medkulturnost, medkulturni projekt, 
medkulturni sejem
an intercultural project
abstract: Teachers and students at our school make 
an effort to include immigrant students and their 
parents in the educational and social process. We 
all cooperate with one another and exchange both 
knowledge and experience. Each one of us strives 
to be popular and successful, which is why our 
school is also among those taking part in the system 
of additional education for immigrant students. 
Moreover, we carry out various projects and events for 
students and their parents. That is how we show them 
that we consider them a part of our society, regardless 
of the fact they are different from us. We show them 
that we love them and that we are very pleased to 
include them in our school and other social activities. 
With that in mind, we held an intercultural project and 
an intercultural fair at our school.
The intercultural project and fair, which were planned, 
organized and carried out by our school, should be 
run by a teacher who is highly familiar with the topic, 
is personally inclined to it, is sensible and able to 
implement the idea in the form of an event which 
serves as a bridge for forming new acquaintances 
between countries, as well as different or equal 
nationalities and cultures. The students and their 
parents who took part in the event are, thanks to 
their willingness to cooperate, a symbol of how in 
today’s world people should be able to understand and 
respect each other and cooperate with one another. 
By joining forces we will be able to achieve the 
inclusion of immigrants into our economic, social and 
educational system.
keywords: intercultural, intercultural project, 
intercultural fair
Uvod
Dandanes se ljudje iz dneva v dan borimo z globalnimi 
izzivi, sožitjem različnih kultur, religij in medsebojnega 
sodelovanja ter vključevanja v malo drugačno družbo, 
kakršno smo navajeni. vsi se soočamo s tem, kako  
ohraniti svoje navade in z njimi nadaljevati. veliko  
ljudi se bori s tem, kako zaživeti in začutiti drugačno 
kulturo, običaje, jezik, spoznati novo družbo in se vključiti 
vanjo.
Slovenija je ena od evropskih držav, v katero se priseljujejo 
ljudje iz celega sveta. vsi ti ljudje so drugačni in različni, 
vsi se morajo vključiti v naš gospodarski in vzgojno-
izobraževalni ter socialni sistem, vendar kako, če jim ne 
bomo pri tem pomagali mi. Pedagoški delavci smo del tega 
in zato jim moramo pomagati. Pokazati jim moramo pravo 
pot do spoznavanja načinov izboljšanja bivanja, predvsem 
pa pomagati pri tem, da bodo to začutili tako v šoli kot tudi 
v svojem življenjskem okolju.
Slovenija in priseljevanje
Slovenija je v 20. stoletju postala država priseljevanja 
za veliko ljudi iz nekdanje Socialistične federativne 
republike Jugoslavije, ki so iskali boljše zaposlitvene 
možnosti, kjer bi znanje in veščine pokazali na najboljši 
možni način. v tem času je bila Slovenija zelo odprta  
za priseljence iz drugih držav. Priseljencem je 
ponudila in pomagala do boljše zaposlitve in ugodnih 
stanovanjskih možnosti (vižintin, lamberger, 2015, str. 
199–200). v istem času se je veliko Slovencev izselilo 
iz naše države v Severno in Južno ameriko, a vstralijo 
ter druge evropske države (vižintin, lamberger, 2015, 
str. 199–200). t ako je Slovenija z gospodarskimi in 
družbenimi spremembami postala država priseljevanja 
in izseljevanja, ki je vsem priseljencem ustvarila 
kakovostnejše življenje in boljšo prihodnost njihovim 
otrokom ter jim ponudila boljše poti do socialne 
vključenosti v novo družbo in spoštovanje etničnega 
porekla (vižintin, lamberger, 2015, str. 199–200, po 
Milharčič Hladnik, 2012, str. 12).
Slovenija je torej na začetku 20. stoletja začela postajati 
multikulturna država, v kateri se prepletajo različne 
heterogene realnosti, in sicer soobstajanje različnih 
kulturnih, etničnih, jezikovnih, verskih in drugih 
možnostih, kjer se ohranja tudi njihova posebnost 
(vižintin, 2013).
v današnjem času veliko avtorjev in organizacij  
dela na tem, da bi v Slovenijo vpeljali medkulturno 
vzgojo, kjer bi se vse zgoraj navedene zadeve  
uresničile v praksi, saj se tudi sami zavedamo, da je 
Slovenija že postala medkulturna družba, v kateri se 
organizirajo in združujejo skupine ljudi z različnih 
koncev sveta ter izvajajo različni projekti, prireditve  
in shodi. 
  ideje iz razreda

|  1  |  2018  |  RAZREDNI POUK   | 41  
Medkulturnost
kaj predstavlja medkulturnost, lahko razberemo 
iz članka Medkulturna vzgoja v šoli, ki pravi, »da 
o medkulturnosti govorimo takrat, ko govorimo o 
etično-političnem projektu, ki stremi k temu, da bi 
v večetničnih družbah rešil težave sobivanja med 
skupinami različnih kultur tako, da bi promovirali 
aktivna srečanja in neprekinjeno komunikacijo med 
njimi« (vižintin, 2015, po Medkulturna vzgoja v šoli, 2013).
avtorji (Rey-von allmen, ermenc, vižintin idr.) pravijo, 
da je pri razumevanju in uvajanju termina medkulturen 
ter medkulturna vzgoja in izobraževanje treba delati več 
na pedagoško-didaktičnem, socialnem in družbenem 
področju. Potrebno je izobraževanje učiteljev, ki bodo 
termin vključili v izobraževalni sistem kot eno od 
sedmih dejavnosti za učinkovito ter uspešno delovanje 
medkulturne vzgoje v izobraževalnem procesu in tudi 
tako lažje vključili otroke priseljencev v našo družbo 
(vižintin, 2015).
Uresničevanje medkulturnosti na naši 
šoli
n a podlagi napisanega razumemo besedo 
medkulturnost kot razvijanje strpnosti do drugačnosti 
in sprejemanje drugačnosti kot sožitje učencev. 
Medkulturnost pomeni zavedati se in sprejeti ljudi iz 
različnih kultur, etničnosti, ver in različnih jezikov, ki 
jih vključimo v svoje okolje. Glede na to, da na našo šolo 
prihajajo učenci iz različnih držav, to so Srbija, Bosna 
in Hercegovina, Makedonija, k osovo, Rusija, Ukrajina, 
t určija, Sirija idr., smo z veseljem sprejeli učence v 
naš vzgojno-izobraževalni sistem ter jim omogočili 
vključevanje v našo družbo in spoznavanje slovenščine 
preko različnih dodatnih ur pouka. 
Učitelji podaljšanega bivanja smo čutili potrebo, 
da spoznamo naše učence priseljence, njihov jezik, 
kulturo, mesta, vero itd. Zato smo v šolskem letu 
2016/2017 na Oš Hinka Smrekarja prvič organizirali 
medkulturni projekt, ki se je začel 1. marca in zaključil z 
medkulturnim sejmom 19. aprila. 
Načrtovanje medkulturnega  
projekta
Medkulturni projekt predstavlja za našo šolo eno izmed 
možnosti spoznavanja drugih držav, njihove kulture, 
jezika, običajev, kulinarike, vzgojno-izobraževalnega 
procesa in socializacije ter lažje vključevanje priseljenih 
učencev v naš šolski sistem in družbo. Predstavlja 
tudi vir znanja o drugih državah in razumevanje 
načel ravnanja posameznika. Zato v nadaljevanju 
predstavljamo namene in cilje ter izvedbo in zaključek 
medkulturnega projekta z medkulturnim sejmom.
naMen pRoJekta
ideje iz razreda  

v načrt medkulturnega projekta smo zapisali 
naslednje namene:
 krepiti vrednote medkulturnosti, strpnosti.
 Med zaposlenimi in učenci dvigniti zavest o 
različnosti kultur.
 izboljšati medsebojne odnose in 
medkulturno sobivanje na šoli in v državi.
 Spoznati druge kulture, narodnosti, jezike, 
kulinariko in socialne vrednote. 
 Spoznati njihov vzgojno-izobraževalni 
sistem.
 vključiti starše v skupno delo. 
Za posamezne vsebine projekta smo opredelili 
naslednje cilje:
 Spodbujanje sodelovanja med učenci, starši 
in učitelji šole.
 Povezovanje vseh vključenih pri izvedbi 
dejavnosti.
 vključevanje staršev v likovno-ustvarjalne 
delavnice, popoldanske dejavnosti in tako 
krepiti medgeneracijsko sodelovanje.
 Razvijanje pozitivne samopodobe vseh 
učencev.
 Razvijanje strpnosti do drugačnosti 
(narodnost, običaji, jezik, kultura, bonton).
 Razumevanje težav, ki jih imajo priseljeni 
učenci pri vključevanju v življenje in delo pri 
nas oziroma v vzgojno-izobraževalni proces, 
ter najti uspešnejše rešitve za izboljšanje le-
teh. 
 Sprejemanje in razumevanje drugačnosti 
učencev, vključenih v vzgojno-izobraževalni 
proces.
 Spoznavanje in razumevanje različnosti v 
kulinariki, običajih, kulturi, religiji idr.
 Ustvarjanje mostov za sklepanje znanstev 
med družinami različnih in enakih 
narodnosti ter kultur. 
CiLJi pRoJekta 

|  RAZREDNI POUK  |  2018  |  1  | 42  
deJ avnoS ti za MedkuL tuRni pRoJekt
Izvedba medkulturnega projekta 
Za izvedbo medkulturnega projekta smo naredili načrt, 
ki nas je vodil od ideje do izvedbe vseh dejavnosti. 
Celotni projekt so organizirali vodje projekta, ki so svoje 
ideje predstavili strokovnim sodelavcem, staršem in 
učencem ter jih povabili k sodelovanju. 
v izvedbo projekta so bili vključeni tudi sodelavci 
iz oddelkov podaljšanega bivanja na naši šoli. S 
strokovnimi pedagoškimi znanji in kompetencami smo 
uspešno načrtovali in izvedli dejavnosti. Za projekt je 
naša šola priskrbela potreben material in pripomočke 
za likovno ustvarjalno delo na delavnicah.
Od samega začetka medkulturnega projekta smo se v 
podaljšanem bivanju pogovarjali in ustvarjali na temo 
medkulturnost. Učencem smo prebrali različne zgodbice 
o prijateljstvu in si ogledali knjige iz različnih delov 
sveta.
Učitelji smo na začetku za učence in njihove starše 
pripravili učni list.
S tem učnim listom smo želeli pridobiti podatke o 
njihovih koreninah, jezikih, narodnostih, običajih, šegah 
in kulinarikah. Učenci so doma skupaj s starši izpolnili 
učni list in čez nekaj časa izpolnjenega vrnili. Podatki 
z učnega lista so bil vodilo k boljšemu spoznavanju 
učencev naše šole, njihovih korenin, jezika, narodnosti, 
kulinarike idr. t ako smo si pomagali pri usmeritvah za 
nadaljnji potek dela našega projekta. 
vsak razred je naredil plakat (Priloga 2. Plakat) o državi, 
iz katere prihajajo posamezni učenci. 
Plakate smo razstavili v šolski avli. 
  ideje iz razreda
Slika 1: Razstava plakatov. 
Za medkulturni projekt smo načrtovali nekaj 
dejavnosti, ki smo jih tudi izpeljali do konca, in 
sicer:
 Priprava obvestila za starše, s katerim smo jih 
seznanili z vsebino medkulturnega projekta.
 Ustvarjanje na temo medkulturnosti in 
razstava izdelkov.
 izdelovanje plakatov o različnih državah, na 
katere bomo zapisali osnovne podatke teh. 
 Priprava učnih listov.
 Spoznavanje različnosti jezikov preko 
pogovora in zapisa.
 Spoznavanje cirilice.
 izdelovanje mavrice iz barvnega papirja.
 n atis in plastificiranje zastav različnih držav.
 izdelovanje drevesa medkulturnosti, 
medkulturne hiše, sonca z žarki, hiacint, 
ribnika z žabicami, račkami in kalužnicami.
 izdelovanje različnih spomladanskih cvetlic 
za okrasitev stebrov v avli. 
 Priprava in izpeljava medkulturnega sejma.
načR tovane deJ avnoS ti za  
MedkuL tuRni SeJeM
n a podlagi medkulturnih dejavnosti v 
medkulturnem projektu, ki smo jih izvedeli 
v podaljšanem bivanju, smo ob zaključku 
organizirali medkulturni sejem. Zastavili smo 
nekaj ciljev in dejavnosti.
 Starše smo obvestili o datumu izvedbe 
medkulturnega sejma in jih povabili k 
aktivni udeležbi in sodelovanju.
 Spodbujali smo starše, da s svojimi otroki 
pripravijo najbolj prepoznavno jed njihove 
države in jed predstavijo na stojnicah v avli 
šole.
 Starše smo obvestili, da bodo sodelovali 
tudi na likovno-ustvarjalnih delavnicah, 
na katerih bodo skupaj s svojim otrokom 
ustvarjali in naredili izdelke za pomladno 
krasitev šolske avle.
 Po končanih delavnicah smo za sodelujoče 
organizirali ples ob glasbi različnih držav in 
vse izdelke razstavili v avli. Učenci so naredili veliko papirnato mavrico, ki smo jo 
pritrdili na okensko steno v avli. 

|  1  |  2018  |  RAZREDNI POUK   | 43  
Slika 2: Mavrica v avli šole.
ideje iz razreda  
Slika 3: Medkulturna hiša.
S pomočjo barv mavrice smo želeli prikazati njihovo 
povezanost. t ako smo učencem za lažjo predstavo 
pokazali, da smo si ljudje zelo podobni in da za skupno 
življenje potrebujemo sožitje.
Učenci so iz lesa in kartona izdelali medkulturno hišo.
Z medkulturno hišo smo želeli predstaviti šolo 
predvsem kot okolje, kamor prihajajo in v njej sobivajo 
otroci različnih držav, narodnosti in ver ter govorijo 
različne jezike. Hišo so gradili učenci iz različnih držav, 
s čimer so sklepali medsebojna prijateljstva in izboljšali 
medsebojne odnose. Prišli smo do zaključka, da imamo 
vsi nekaj skupnega, in sicer to, da se trenutno vsi 
učimo slovensko, da vsi živimo v Sloveniji in se tako 
spoznavamo, vključujemo v vzgojno-izobraževalni in 
socialno-družbeni sistem naše šole in države. 
Slika 4: Drevo povezovanja.
v času projekta so učenci pripravili drevo 
medkulturnosti, ki je povezovalo plakate in celotni 
okrašeni prostor. 
Prvošolci so pripravili čudovit ribnik z žabicami, 
račkami in kalužnicami.
Slika 5: Ribnik.
izdelali smo tudi sonce povezovanja vseh ostalih 
izdelkov, ki so viseli s stropa šolske avle. 
Slika 6: Sonce povezovanja.
vse skupaj je bilo zelo lepo, saj smo tako učitelji 
spodbudili učence k izboljšanju ustvarjalnih 

|  RAZREDNI POUK  |  2018  |  1  | 44  
  ideje iz razreda
Jaz sem 
Prihajam iz  oz. moje korenine so iz 
 
Govorim  in se učim (kateri jezik) 
Moji prijatelji prihajajo iz . Z njimi se zelo dobro razumem, ker 
V moji državi živijo ljudje različnih narodnosti, in sicer:
Govorijo različne jezike (naštej):
Rad/a se z njimi družim, ker 
Vsaka družina ima svoje običaje, religijo itd. Naša družina spoštuje običaje iz (katerega kraja) 
Naštej nekaj običajev, šeg in navad iz države, iz katere prihajaš:
Po čem se razlikuje življenje v Sloveniji od življenja iz države (kraja), iz katere prihajaš?
Katera jed je najbolj značilna za vašo državo (kraj)?
Kateri kulinarični izdelek bodo lahko tvoji starši v sodelovanju z drugimi starši pripravili za naš medkulturni 
sejem, da bi s tem lahko predstavili dobrote vaše države (kraja)?
Kaj lahko še poveš o državi, iz katere prihajaš?
Napiši nekaj pozdravov iz vašega kraja v maternem jeziku?
Priloga 1. Učni list

|  1  |  2018  |  RAZREDNI POUK   | 45  
Priloga 2. Plakat
možnosti, videnja, opažanja in mnenja v povezavi z 
medkulturnostjo ter spodbujanja k razmišljanju o tem, 
kako prispevati h krepitvi socialnih odnosov in boljšega 
medsebojnega sobivanja.
v jutranjem varstvu so učenci pripravili cvetove 
različnih barv, s katerimi smo okrasili stebre v šolski avli. 
Učenci so s spleta natisnili veliko zastav različnih držav. 
Plastificirane zastave smo prilepili pod mavrico. 
Za zaključek smo pripravili medkulturni sejem z 
likovno-ustvarjalno delavnico in pokušino številnih 
kulinaričnih izdelkov, dobrot iz različnih držav, za katere 
so poskrbeli starši.
n a sejmu smo spoznavali različnosti, drugačnosti, se 
družili, povezovali in obogatili znanje o značilnostih 
držav in pestrosti njihovih kulinaričnih dobrot. 
Sodelujoči učitelji so poskrbeli, da smo spoznali tudi 
drugačnost v glasbi in plesu.
Izvedba medkulturnega sejma
Medkulturni sejem je potekel 19. 4. 2017 v avli Oš Hinka 
Smrekarja. vse likovno-ustvarjalne delavnice so vodili 
strokovni sodelavci aktiva podaljšanega bivanja. n a 
delavnice so prišli starši s svojimi otroki. likovno smo 
ustvarjali in uživali v prijetnem druženju.
Sejem se je začel ob 17. uri. Starše smo seznanili z 
aktivnostmi in dejavnostmi ter poteku medkulturnega 
sejma. n ato so se začele likovno-ustvarjalne delavnice, 
kjer so sodelovali tako učenci kot tudi njihovi starši.
n a prvi delavnici so učenci s starši ustvarjali oblake z 
mavrico iz papirja. 
ideje iz razreda  
Slika 7: Oblački z mavrico. 


|  RAZREDNI POUK  |  2018  |  1  | 46  
n a drugi delavnici so učenci delali cvetlice na zeleni 
podlagi. 
Slika 9: Kulinarika Slovenije_1.
Slika 12: Kulinarika Italije.
Slika 13: Kulinarika Makedonije.
Slika 14: Kulinarika Sirije.
Slika 15: Kulinarika 
Črne gore. Slika 10: Kulinarika Slovenije_2.
Slika 11: Kulinarika Turčije.
  ideje iz razreda
Slika 8: Cvetlice na zeleni podlagi. 
n a tretji delavnici so izdelovali cvetlice in ptice na 
vrveh. Četrta delavnica je bila namenjena drevesu 
prijateljstva, zato so učenci iz roloja in barvnega papirja 
izdelovali različna drevesa. n a peti delavnici so se učenci 
otroškega pevskega zbora učili pesem »Če si srečen« v 
več jezikih. Učenci so po končani delavnici v šolski avli 
zapeli pesem obiskovalcem medkulturnega sejma.
Po končanih delavnicah so starši razstavili pripravljene 
jedi (Slike 9–15, kulinarika različnih držav) in tako tudi 
predstavili njihovo državo preko kulinarike. 

|  1  |  2018  |  RAZREDNI POUK   | 47  
n ekateri učenci so ob pomoči strokovne sodelavke 
pripravili in opravili intervju s starši različnih držav. 
Medkulturni sejem je bil izveden v skladu z 
načrtovanimi cilji. Pokusili smo različne jedi s celega 
sveta, izmenjali nekaj izkušenj in spoznali veliko novega 
o učencih in njihovih koreninah. 
n a koncu smo učitelji, učenci in starši skupaj zaplesali 
ob različnih glasbenih zvrsteh.
Sklep
v času izvedbe projekta smo veliko načrtovali, delali, se 
družili, sodelovali in ustvarjali. Pripravili smo obvestila, 
vabila, učne liste in plakate za projekt.
n ačrtovali in izvedli smo tudi sodelovanje s starši, ki so 
bili zelo pomemben del medkulturnega projekta, saj smo 
jih vključili najprej preko učnih listov, kjer so morali 
navesti, iz katere države prihajajo, kakšna je njihova 
kultura, katere jezike govorijo idr. Posebej smo poudarili 
kulinariko njihove države, s katero smo želeli, da starši 
pokažejo različnost, drugačnost in posebnost države, iz 
katere prihajajo, v kateri živijo oziroma so živeli.
Za konec smo za učence in starše pripravili zelo zanimiv 
program. Povabili smo jih na medkulturni sejem, kjer 
so s pomočjo značilnega kulinaričnega izdelka pokazali 
bogastvo različnosti države, iz katere prihajajo.
Ob zaključku projekta smo ugotovili, da so učenci in 
starši z veseljem sodelovali v medkulturnem projektu 
in na medkulturnem sejmu, saj je bil njihov odziv po 
zaključku zelo pozitiven. k ot so nam pripovedovali 
starši in učenci, so se nekatere družine med seboj zelo 
povezale, saj so preko kulinarike poiskale prve družabne 
mostove. Pokusili so različno hrano in izmenjavali ter 
pridobivali nove recepte za pripravo tradicionalnih 
jedi. Učenci in starši so se zavedali svojih korenin preko 
vseh izpeljanih vsebin in dejavnosti ter tako izvedeli, 
da nas drugačnost, različne navade, običaji, kulinarika 
in vse ostalo pravzaprav zelo bogatijo in da se je zato 
treba spoznavati in širiti družbena obzorja, kar je v 
vsestransko korist. n a ta način so razvijali strpnost do 
dela, drugačnosti, obogatili svoja znanja o državah, iz 
katerih prihajajo naši učenci oziroma njihovi starši. 
n a medkulturnem sejmu je vladalo zelo prijetno, strpno 
vzdušje. Odzvalo se je zelo veliko staršev, ki so na 
stojnicah predstavili značilne jedi svoje države. 
t ako učenci kot tudi njihovi starši so z veseljem sprejeli 
povabilo in tudi uspešno sodelovali, tako da so izdelali 
načrtovane izdelke, ki so krasili šolsko avlo.
Menimo, da je bil medkulturni projekt z medkulturnim 
sejmom samo začeten korak k ozaveščanju, odkrivanju 
in sprejemanju drugačnosti, raznolikosti, in sicer tako v 
ideje iz razreda  
jeziku, kulturi, etničnosti, navadah, kulinariki kot tudi 
poti, ki vodi do strpnosti in razumevanja teh.
v prihodnosti se bomo kot strokovnjaki na svojem 
področju trudili, da bodo učenci lažje vstopili in hodili 
po poti, na katero vstopajo in po kateri hodijo različni 
ljudje, z različnimi koreninami, etničnim poreklom, 
drugačnim jezikom in običaji. 
Glede nato, da je bil to naš prvi projekt v tej obliki, se 
bomo v prihodnosti trudili, da bo to ostala ustaljena 
praksa. Poskusili bomo vse dejavnosti vključiti tudi v 
dopoldanski pouk in v nadaljnjem delu v podaljšano 
bivanje.
Z medkulturnim projektom in medkulturnim sejmom 
smo pokazali, da lahko vse, kar učitelji načrtujemo, 
tudi izpeljemo uspešno do konca. Čeprav je bilo treba 
vložiti veliko truda in energije, nam je s pedagoškim 
znanjem uspelo izvesti projekt, ki je povezal strokovne 
sodelavce, starše in učence na malo drugačen način, na 
način, ki je pokazal drugačne obraze in drugačen vidik 
vzgoje in izobraževanja, ki mora ostati tudi za prihodnje 
generacije.
Učitelji in učenci smo tesno sodelovali, saj smo z 
izmenjavo idej in izkušenj učili drug drugega. 
Sklepamo, da je bil projekt zanimiv tako za starše kot 
tudi strokovne sodelavce in širšo okolico. n a projekt se 
pripravljamo tudi letos.
Viri in literatura:
Lamberger Khatib., M. (2015). Sožitje med kulturami: poti do 
medkulturnega dialoga III. Maribor: Center za medkulturno sodelovanje z 
državami Azije, Afrike, Latinske Amerike: Filozofska fakulteta. 
Vižintin, M. A., Lamberger Khatib, M. (2015). O večjezični in večkulturni 
Sloveniji: S projektom Eduka po šolah in univerzah. V Lamberger Khatib 
(Ur.), Sožitje med kulturami: poti do medkulturnega dialoga III. Maribor: 
Center za medkulturno sodelovanje z državami Azije, Afrike, Latinske 
Amerike: Filozofska fakulteta. 
Medkulturna vzgoja v šoli: izhodišča in smernice. Projekt Eduka (2007–
2013). Pridobljeno dne, 11. 2. 2018, s spletne strani: http://eduka-itaslo.eu/
uploads/analize/uploadsanalize18.pdf . 
Vižintin, M. A., (2013). Vključevanje otrok priseljencev prve generacije 
in medkulturni dialog v slovenski osnovni šoli: doktorska disertacija. 
Pridobljeno 20.2.2018 s spletne strani http://pefprints.pef.uni-lj.
si/1952/1/Vizintin%2C_doktorska_disertacija_.pdf