Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/48 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Z6-0712 Naslov projekta Slovenci in protislovja južnoslovanskih integracijskih ideologij do 1914 Vodja projekta 21670 Marko Zajc Tip projekta Zt Podoktorski projekt - temeljni Obseg raziskovalnih ur 3.400 Cenovni razred B Trajanje projekta 02.2008 - 01.2010 Nosilna raziskovalna organizacija 501 Inštitut za novejšo zgodovino Raziskovalne organizacije - soizvajalke Družbeno- ekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) 2. Sofinancerji1 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta2 Izvajalec je z delom na podoktorskem projektu potrdil tezo, po katerih je bilo jugoslovanstvo nerazdružljivi del zgodnjega slovenskega nacionalizma. Slovencem je predstavljala ideološko in simbolno razširitev in samozavest, ki je omogočala konkretne politične in ostale »narodotvorne« akcije. Poleg tega si je zastavil vprašanje, ali so hrvaški in srbski voditelji dojemali jugoslovanstvo zgolj kot rešitev na relaciji hrvaško- srbsko. Hipoteza se je glede na pregledano gradivo izkazala za upravičeno. V obdobjih, ko so hrvaški in srbski voditelji konkretno sodelovali, so bili npr. hrvaško-slovenski odnosi s hrvaške strani postavljeni na stranski tir. Slovenski nacionalisti so v tem primeru v časopisih pritoževali, da jih Hrvati in Srbi pozabljajo. To je okrepilo občutek osamljenosti v »nacionalnih bojih« z Nemci in Italijani. Glede na geografski položaj Slovencev (položaj izven ogrskega dela monarhije in turške države) si je izvajalec zastavil vprašanje, ali so slovenski voditelji sploh razumeli konkretne težave Hrvatov in Srbov. Prišel je do ugotovitve, da so Slovenci sicer dobro poznali razmere pri Hrvatih in Srbih, kar je bilo tudi posledica splošnega zanimanja za (jugo)slovanstvo, vendar so te razmere razumeli preveč po svoje. Dogajanja pri Hrvatih in Srbih so si razlagali v skladu s svojo verzijo jugoslovanske ideologije. Posledica tega je bilo splošno prisotno idealiziranje Južnih Slovanov, ki je doseglo višek s koncem habsburške monarhije, streznitev pa v prvih letih jugoslovanske države. Pri tem je zanimivo, da so slovenski časopisi pogosto kritizirali politiko in politike pri Južnih Slovanih, kar jih ni preprečevalo, da ne bi še naprej idealizirali »bratskih« narodov. Ker je izvajalec pred tem projektom večino raziskovalne energije vložil v preučevanje slovensko-hrvaških odnosov, se je v prijavi hipotetično vprašal, ali je imela hrvaška politika slovensko politiko za enakopravno. V teku raziskovanja je potrdil predvidevanja, da hrvaška politika slovensko politično srenjo ni uvrščala v isto kategorijo kot lastno. Vendar tega ni preveč odkrito izražala. Zgodovinska in državna hrvaška tradicija je dajala hrvaškim ideologom in politikom temelje za širše koncepte, ki si jih slovenski ideologi sami niso mogli privoščiti. Prohrvaška in celo slovensko-hrvaška ideologija pri nekaterih slovenskih voditeljih (še zlasti v času povezovanja med slovenskim političnim katolicizmom in pravaši) je delovala tudi kot surogat za pomanjkanje lastne slavne prihodnosti. Da Slovenci niso bili priznani kot ista »liga«, dokazujejo tudi hrvaško-srbski odnosi. Hrvaški ideologi, tako pravaško kot jugoslovansko usmerjeni, so v časopisih pogosto dokazovali prvenstvo na Srbi. Podobno so počeli srbski ideologi. Pri tem je zanimiv naslednji paradoks: S tem, ko so bili hrvaški in srbski ideologi v konfliktu, so si kot rivali znotraj južnoslovanskega sveta morali izkazovati tudi nekakšno enakopravnost. Na ideološkem zemljevidu so se borili za ista ozemlja (vprašanje jezika, vprašanje Bosne in Hercegovine). Slovenci pa so bili za Hrvate in Srbe v ideološkem smislu zunaj. Slovensko-hrvaški odnosi so temeljili na »večni« vzajemnosti, konflikti niso bili dovolj veliki, da bi to resno ogrozili. Slovenci in Hrvati so lahko gojili dobre odnose predvsem zato, ker niso imeli dovolj skupnih težav (drugačen položaj, drugi državnopravni okvir - kar ne velja za Istro in Dalamcijo). Vendar vzajemnost ni isto kot enakopravnost. Slovenski položaj je bil v tem odnosu slabši zaradi hrvaške državne tradicije in avtonomije, ter zaradi večje slovenske potrebe po povezovanju. V smislu ideološkega zavezništva je bilo hrvaško-slovensko povezovanje za Slovence veliko bolj pomembno kot za Hrvate. Pomenilo je živo vez z (jugo) slovanskim svetom. V zvezi s tem si je izvajalec zastavil vprašanje, v kolikšni meri je bila pri slovenski nacionalni eliti prisotna misel o Slovencih kot »posrednikih« med Hrvati in Srbi, kot elementu, ki bo držal jugoslovanstvo skupaj. Raziskovalec je prišel do ugotovitve, da so bila takšna mnenja v obdobju 1848-1914 prisotna, vendar ne v tolikšni meri kot je pričakoval v začetku raziskave. Pojavljala so se predvsem takrat, ko se je v časopisih vnel ideološki spor med Hrvati in Srbi (npr.: v času velike orientalske krize 1875-78, ko se je razvnela razprava o tem, čigava je Bosna in Hercegovina). Veliko znanstvene energije je izvajalec usmeril v vprašanje, ali so slovenski zagovorniki jugoslovanstva sploh razlikovali med unitarističnim in federalističnim konceptom. Odgovor na to vprašanje ni enoznačen. Slovenski voditelji niso imeli jasnih predstav o tem kako naj se konča slovenska nacionalna integracija: v smislu Slovencev kot samostojnega naroda ali v unitaristično-jugoslovanskem smislu. Pravzaprav nista bili prisotni samo dve rešitvi. Obstajala je raznovrstna pahljača nejasnih vmesnih modelov, po katerih Slovenci ne bi izgubili svojega jezika in identitete, vendar bi se vseeno združili s »plemenskimi brati« v neko celoto, po katerih bi sprejeli »širši« jezik, a ohranili svoje posebnosti. Dinamično premikanje med tema dvema »koncema palice« je bilo prisotno vse do konca monarhije in še dlje. Med raziskovanjem je prišel izvajalec do ugotovitve, da odgovori na hipoteze, ki si jih je zastavil v prijavi, ne zadostujejo za globlje razumevanje zastavljenega problema. Ko je zadovoljivo odgovoril na zastavljena hipotetična vprašanja, je ugotovil, da si je potrebno zastaviti dodatna vprašanja. Razmerij med posameznimi »deli« jugoslovanstva oziroma med »jugoslovanstvi« ne moremo razumeti brez razmerij z »nejugoslovanstvom.« Za razumevanje razmerij med slovenskim nacionalizmom in jugoslovanstvom potrebujemo drugačna vprašanja in predvsem širši pogled. Kot opozarja Rogers Brubaker, je potrebno narod in nacionalizem misliti v okviru praktičnih kategorij, dejanj, kulturnih idiomov, kognitivnih shem, diskuzivnih okvirjev, institucionalnih oblik, političnih okvirov itd. Za jugoslovanstvo pri Slovencih se zdi pomembno izpostaviti kognitivne razsežnosti nacionalizma. Nacionalizem je način zaznavanja, interpretiranja in reprezentiranja socialnega sveta. Nacionalizem ni »substanca«, ki obstaja na svetu, ampak perspektiva sveta. Kar vključuje »nacionaliziran« način gledanja (in ignoriranja), konstruiranja (in dekonstruiranja), izvajanja (in neizvajanja), spominjanja (in pozabljanja). Jugoslovanstvo pri Slovencih se je oblikovalo pod odločilnim vplivom predstav o slovanstvu in jugoslovanstvu v centru države. Politično ozračje v Monarhiji so zaznamovali ideološko-nacionalni antagonizmi. Časopisi so bili jasno ideološko profilirani. V slovenskih medijih so Slovenci vedno nastopali v pozitivni vlogi, Nemci pa v negativni. Ko so pisali o evropskem kontekstu pa je potekala enaka ločnica med slovanstvom in germanstvom. Raziskovalec se je še zlasti posvetil analizi političnih in ideoloških brošur in pamfletov, ki so jih pisali angažirani posamezniki iz vrst avstrijskih Nemcev. Čeprav so bili politično zelo različno usmerjeni, jih je družilo osnovno nezaupanje do slovanstva. Tako za Slovence kot Nemce je bilo slovanstvo več kot zgolj krilatica. Bilo je pomemben konstrukt na ideološkem zemljevidu Evrope. Imaginarno slovanstvo je imelo vidno vlogo pri konstrukciji zgodnjega slovenskega nacionalizma. Zaupanje v slovansko (in posledično jugoslovansko) zaledje je dajalo slovenskim »narodnim delavcem« prepotrebno samozavest pri izgradnji nacionalističnega zaznavanja družbenih razmerij. Npr. uspehi Čehov, so bili na splošno slovanski uspehi, torej - tudi slovenski. In kaj so imeli s slovanstvom avstrijski Nemci? Predvsem strah. V slovanski vzajemnosti, ki je bila v resnici bolj literarne in retorične narave, so videli peklensko hidro panslavizma, gibanja s katerim naj bi barbarsko- azijatska Rusija uresničila cilje po evropski prevladi. Strah pred Rusijo, ki je postal po koncu Napoleonovih vojn splošen (zahodno) evropski fenomen, je bil pri avstrijskih Nemcih zaznamovan s konkretnim ideološkim bojem proti slovanskim gibanjem v Monarhiji. Avstroslavistične ideje, po katerih bi se Monarhija naslonila na Slovane (in ne Nemce), ter tako Slovane odtegnila ruskemu vplivu, so odločno nemški ideologi vseh mogočih odtenkov zavračali kot rusko zaroto. V mnogih kontekstih in različicah se je pojavljala ideja o Avstriji kot tvorbi, ki ima posebno zgodovinsko vlogo: posredovanje »nemške kulture« na vzhod in jugovzhod. Raziskovalec je prišel do ugotovitve, da imajo Slovenci določeno vlogo v teh razpravah. Ne pojavljajo se samo kot Slovenci, ampak vedno kot del širšega slovanskega sveta. Kot idealen primer nevarnega porasta nacionalizma malih, do takrat nevidnih slovanskih narodov, ki naj bi bili že po svoji naravi nastrojeni panslavistično in protiavstrijsko - torej proti »civilizacijski vlogi Avstrije«. Ta pogled je zanimiv predvsem zato, ker se slovenski voditelji navznoter in navzven tudi predstavljajo kot del slovanske (in s tem jugoslovanske) celote. Torej na nek način sprejemajo mesto, ki so jim ga namenili ideologi avstrijskih Nemcev, vendar obrnejo perspektivo s trditvijo, da lahko Avstrija preživi samo s pomočjo Slovanov, kjer imajo svojo vlogo tudi Slovenci. Zaradi dodatnih hipotetičnih vprašanj se je moral izvajalec posvetiti dodatnemu študiju znanstvene literature. »Širši« pogled na slovensko jugoslovanstvo zahteva poznavanje dosežkov raznorodnih historiografskih in ostalih humanističnih tradicij, obenem pa zahteva tudi kritično obravnavo. Raziskovalec je prepričan, da je za to nalogo potrebno soočenje različnih pristopov in tradicij, kar je po mnenju izvajalca v slovenskem humanističnem prostoru premalo prisotno. Vsak pristop nekaj odkrije, nekaj pa pusti zakrito. Slovensko jugoslovanstvo pred leto 1914 lahko vidimo v različnih kontekstih. Raziskovalec je za obravnavano temo izpostavil tri glavne pristope/tradicije/diskurze/paradigme: 1. Nacionalna zgodovinopisja. Zgodovinopisja, ki obravnavajo narodni razvoj. Ker je v centru zanimanja »življenje« naroda, ali v novejših različicah razvoj posameznega nacionalizma, to historiografsko tradicijo zanimajo predvsem odnosi naroda z drugim narodom. Običajno gre za raziskovanje odnosov med posameznimi kulturno-političnimi elitami, ki se premikajo od slabih do dobrih in nazaj. Pristop veliko odkriva, še zlasti na področju kulturnega in političnega življenja. Pomanjkljivost pristopa pa je etnocentričen pogled in predpostavljanje kategorij in dihotomij, ki jih ponuja logika narodov kot entitet. Takšen primer je uveljavljena dihotomija med unitarnim in federalističnim/avtonomističnim jugoslovanstvom pri Slovencih, ki po mnenju izvajalca zakriva pomembno ambivalenco slovenske nacionalne tradicije. 2. Zgodovina diplomacije in mednarodnih odnosov. Pristop ima veliko skupnega z nacionalnimi zgodovinopisji in je pogosto njihov del. Izpostavljene so ravni meddržavnih odnosov, velike osebnosti in njihove biografije oziroma anekdote. Veliko prostora je namenjeno razpravljanju o vojaških, geopolitičnih in gospodarskih interesih. Omenjen diskurz daje pomemben uvid v mehanizme meddržavnih odnosov in visoke politike. S pomočjo raziskovanja arhivskih diplomatskih virov ponazarja, da imajo lahko ideologije pomembne posledice. Pomanjkljivosti pristopa so po mnenju raziskovalca prevelik poudarek na velikih osebnostih in dogodkih ter dojemanje ideologij kot podaljška geostrateških interesov. Izvajalec je prepričan, da velja kvečjemu obratno: ideologije usmerjajo geostrateške interese visoke politike. Ideologij pa ne oblikujejo samo politične strukture, ampak mnogi segmenti družbe. 3. Postkolonialne in orieantalistične študije. Za raziskovalca, ki se ukvarja z zgodovino ideologij, je določen teoretski okvir nujen. Pri uporabi teoretskih izhodišč v zgodovinopisju obstajata dve glavni nevarnosti. Kot prvo nam preti nevarnost, da pri delu zaradi odsotnosti teorije spregledamo pomembne elemente, ali še hujše, da jih vidimo preveč in to tam, kjer ni njihovo mesto. Druga nevarnost določa obešanje na teorijo do te mere, da spregledamo tisto kar »štrli ven« iz teoretičnih okvirjev. Humanitična tradicija, ki je nastala kot kritika evropocentričnega, oziroma »zahodocentričnega« pogleda na svet, daje zgodovinarju, ki preučuje jugoslovansko ideologijo, veliko dragocenih teoretskih izhodišč. Dojemanje Orienta kot »podobe drugega«, ki je »pomagal opredeliti Evropo« in seveda dojemanje Balkana kot evropskega »notranjega drugega«, v nasprotju s katerim se »prava« Evropa predstavlja kot kulturna enota, je upravičeno našlo pomembno mesto v historiografski paradigmi. Diskurz ima izrazito teoretsko naravo in kar je za zgodovinarja najbolj opazno, izrazito ahistoričen značaj. To ima dobre in slabe strani. Ahistoričnost dovoljuje koncentracijo na ideološke stalnosti, po drugi strani pa lahko pristop spregleda pomembne lastnosti orientalističnih diskurzov v konkretnem prostoru in času. Po mnenju izvajalca imajo zgodovinarji v tem kontekstu pomembno vlogo. Opozarjajo lahko na lastnosti orientalizmov in balkanizmov, ki jih lahko razumemo samo v zgodovinskem kontekstu. Na primer: velika vzhodna kriza v letih 1875-78 je, kar se tiče širšega slovenskega medijskega prostora, prinesla zanimivo soočenje dveh orientalističnih diskurzov - (liberalno)nemškega in slovenskega. Pri slovenskem orientalističnem pogledu je »drugi« nedvomno Turek oziroma musliman, medtem ko so balkanski krščanski Slovani nedolžne žrtve zatiranja, ki so se dvignile k pravičnemu uporu. Nemški pogled je nekoliko bolj zapleten. Vlogo »drugega« imajo vsi: tako Turki, kot Slovani. Vendar so zares pravi »drugi« Slovani, še zlasti carska Rusija. To pa zato, ker so geografsko, ideološko in politično bližje in zato bolj nevarni. V nemški različici orientalizma se prava, kulturna Evropa opredeljuje v opoziciji s slovanstvom. Turki so že predaleč na Orientu. Obe varianti imata zanimivo »splošno evropske« značilnost: vero v zgodovinsko nujni napredek, ki ga lahko prineseta zgolj evropska civilizacija in kultura. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Izvajalec podoktorskega projekta ocenjuje, da je realiziral raziskovalne cilje, ki si jih je zastavil v prijavi projekta. V prijavi je pravilno predvidel, da je natančna časovna in vsebinska razporeditev raziskovanja odvisna od vmesnih rezultatov, ki jih ne moremo predvideti v naprej. To bi bilo v nasprotju z metodološkimi standardi v zgodovinopisju. Raziskave na projektu so potrdile zastavljena izhodišča, obenem pa odkrivajo nove vidike, katerim dosedanja slovenska historiografija ni posvečala pozornosti. Čeprav je v začetku raziskave kazalo, da so hipoteze zastavljene zelo široko, se je na polovici trajanja projekta izkazalo, da je mogoče na zastavljena vprašanja zadovoljivo odgovoriti prej kot je izvajalec pričakoval. Izkazalo pa se je tudi, da ti odgovori ne zadostujejo za razumevanje znanstvenega problema, zato si je bilo potrebno zastaviti dodatna vprašanja. Ker je raziskovalni načrt v vsebinskem smislu predvideval tudi takšno možnost, raziskovalnega programa za poglobitev raziskovanja ni bilo potrebno spreminjati. Očitno je, da brez pogleda »drugih« ni mogoče doumeti razsežnosti raziskovanega fenomena. Jugoslovanstvo pri Slovencih se je oblikovalo pod odločilnim vplivom predstav o slovanstvu in jugoslovanstvu v centru države. Posebna tema, ki je pomembna za umeščanje v širši kontekst, je odnos politične elite na Dunaju in avstrijsko- nemških ideologov do »vzhoda« in »Balkana«. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta4 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Gdje slovensko prestaje, a hrvatsko počinje : slovensko-hrvatska granica u 19. i početkom 20. stoljeća ANG Where the Slovene ends and the Croat Begins - The Slovene-Croat Border in the Nineteenth and at the Beginning of Twentieth Century Opis SLO Knjiga prikazuje tvorbo ideoloških meja med Slovenci in Hrvati od začetka 19. stoletja do konca prve svetovne vojne. Velik poudarek je dan na vlogo jugoslovanske ideologije, ki ni bila enotna, ampak se je dojemanje jugoslovanstva pri Slovencih razlikovalo od hrvaškega vidika. Razmejitev z zavezniškim nacionalizmom je bila težja kot razmejitev z nacionalnimi nasprotniki, zato so se tako Slovenci kot Hrvati izogibali postavljanju meja, s tem pa so se nejasnosti prenašale v prihodnost. ANG The book depicts the development of ideological borders between Slovenians and Croatians since the beginning of the 19th century until the end of World War I. Notable emphasis is placed on the role of the Yugoslav ideology, which was not uniform - the Slovenian notion of Yugoslavism was different from the Croatian viewpoint. Establishing boundaries with the nationalism of allies was harder than setting oneself apart from one's national opponents, so Slovenians as well as Croatians avoided fixing the borders. In this way uncertainties were postponed to the future. Objavljeno v 1. izd. Zagreb: Srednja Europa, 2008. 420 str. ISBN 978-953-6979-53-0. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 2557044 2. Naslov SLO Jugoslovanstvo pri Slovencih v 19. stoletju v kontekstu sosednjih "združevalnih" nacionalnih ideologij ANG Yugoslavism and Slovenians in the 19th Century in the Context of the Neighbouring "Unification" Ideologies Opis SLO Po mnenju avtorja je bilo (jugo)slovanstvo v različnih različicah od predmarčne dobe do 1918 sestavni del različnih variant slovenske nacionalne ideologije. Večina ideologov slovenskega nacionalizma si ni predstavljalo slovenstva brez jugoslovanskega zaledja. Od predmarčne dobe do konca monarhije so Slovenci v različnih kontekstih večkrat navajali Nemce in Italijane kot idealni primer jezikovne in nacionalne združitve, po katerem bi se morali zgledovati tudi Južni Slovani. ANG According to the author, (Yugo)slavism in various versions from the pre March period to 1918 was an integral part of different kinds of Slovenian national ideology. Most ideologists of the Slovenian nationalism could not imagine Slovenianism without the Yugoslav background. From the pre March period until the decline of the Monarchy, Slovenians, in various contexts, often referred to Germans and Italians as an ideal example of linguistic and national unification, which the South Slavs should look up to. Objavljeno v TROHA, Nevenka (ur.), SORN, Mojca (ur.), BALKOVEC, Bojan (ur.). Evropski vplivi na slovensko družbo, (Zbirka Zgodovinskega časopisa, 35). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2008, str. 103-114. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 2514548 3. Naslov SLO "Panslavizem, panslavizem, bi se kričalo od vseh strani!" : k zgodovini slovanstva, slovenstva in nemškega strahu pred panslavizmom 1788-1861 ANG "Panslavism, Panslavism, Everybody Would Yell!" On the History of Slavism, Slovenianism and the German Fear of Panslavism 1788-1861 Opis SLO Uporaba širšega, slovanskega pojma za preseganje deželnih in pokrajinskih meja je bila prisotna od prvih začetkov slovenskega nacionalizma, kar je bilo v tesni zvezi s sosednjim, nemškim elementom.V Evropi je po koncu Napoleonovih vojn zavladal splošen strah pred Rusijo.V tem kontekstu je delovalo tudi slovensko narodno gibanje, ki se je moralo od začetka političnega delovanja otepati očitkov panslavizma in prorusizma. ANG The use of wider, Slavic notion to surpass provincial and regional borders was present since the very beginning of the Slovenian nationalism which was closely connected with the neighbouring German element. At the end of Napoleon's Wars a general fear of Russia overcame Europe. The Slovenian national movement also operated in this context and had to struggle against being accused of Panslavism and Pro-Russianism from the beginning of its political action. Objavljeno v Prispevki za novejšo zgodovino. - ISSN 0353-0329. - 49, št. 1 (2009), str. 31-42. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 2649204 4. Naslov SLO Velika Slovenija v panslavistični verigi (Slovenci in Južni Slovani v konceptih Bresnitza von Sydačoffa) ANG The Greater Slovenia within the Panslavist Connection (Slovenians and South Slavs in the concepts of Bresnitz von Sydačoff) Opis SLO Philipp-Franz Bresnitz von Sydačoff je bil konservativno usmerjeni publicist, ki je pred prvo svetovno vojno videl zadnje upanje za habsburško monarhijo v prestolonasledniku Francu Ferdinandu. Nosilci avstrijske ideje na Balkanu naj bi bili katoliški Hrvati, Srbom pa je pripisal protihabsburško tendenco, ki bi jo radi dosegli s pomočjo Rusije. Slovenci imajo v tej shemi negativno vlogo. ANG Philipp-Franz Bresnitz von Sydačoff was a conservatively oriented publicist, who, before World War I, saw the last hope for the Habsburg Monarchy in the Crown Prince Franz Ferdinand.The propagators of the Austrian idea in the Balkans were supposedly the Catholic Croatians, while he ascribed the Serbians with anti Habsburg tendencies, which they wanted to accomplish with the Russian assistance. In this system Slovenians had a negative role. Objavljeno v Prispevki za novejšo zgodovino. - ISSN 0353-0329. - 49, št. 2 (2009), Str. 21-32. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 2698356 5. Naslov SLO Kazina skozi čas ANG Kazina through Time Opis SLO Socialna zgodovina stavbe v Ljubljani, ki je imela pomembno vlogo v ideološko-političnih sporih med Nemci in Slovenci. ANG Social history of the building in Ljubljana which had an important role in ideological and political disputes between Germans and Slovenes. Objavljeno v Zgodovinopisje v zrcalu zgodovine / [urednik Aleš Gabrič]. - Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2009. - ISBN 978-961-6386-18-0. - Str. 127- 138 Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 2677364 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1 1 1. Naslov SLO Kako so razumeli slovensko-hrvaško mejo v 19. stoletju ANG What was Understood as the Slovene-Croat Border in the Nineteenth Century Opis SLO Predavanje na konferenci "41. National Convention of the American Association for the Advancement of Slavic Studies" v Bostonu, Združene države Amerike, 12.- 15. novembra 2009. ANG Lecture at the "41. National Convention of the American Association for the Advancement of Slavic Studies", November 12-15, 2009 Boston, USA. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa. Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 2713972 2. Naslov SLO Slovensko-hrvaški odnosi : primer izumljanja konflikta s pomočjo "zgodovine" ANG Slovene-Croat relations: the Case of the Invention of Conflict with the Assistance of the "History" Opis SLO Predavanje na srečanju Forum Tomizza : 10. obmejna srečanja v Kopru 28. maja 2009. ANG Lecture at the Forum Tomizza, 10th Border Meetings, May 28, 2009 Koper. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa. Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 2730100 3. Naslov SLO Pogovor o slovensko-hrvaških odnosih ANG Talk on the Slovene-Croat relations Opis SLO Pogovor o slovensko-hrvaških odnosih v televizijski oddaji Aktualno (novinarka: Eva Furlan) ANG Talk on the Slovene-Croat relations in the TV Talk Show Aktualno (Jurnalist: Eva Furlan). Šifra F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Objavljeno v Ljubljana : Televizija Slovenija, 3. program 14. okt. 2009 Tipologija 3.11 Radijski ali TV dogodek COBISS.SI-ID 2730356 4. Naslov SLO Kje je meja? ANG Where is the Border? Opis SLO Intervju z dr. Markom Zajcem in dr. Zdenkom Čepičem o zgodovini slovensko-hrvaške meje (novinar: Ervin Hladnik Milharčič) ANG Interview with dr. Marko Zajc and dr. Zdenko Čepič on the History of Slovene-Croat border (Jurnalist: Ervin Hladnik Milharčič) Šifra F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Objavljeno v Dnevnik. - ISSN 1318-0320. - (21. mar.) 2009), str. 8-9. Tipologija 1.22 Intervju COBISS.SI-ID 2729844 5. Naslov SLO "Zamorcev ne bomo umivali" : podoba zamorca v slovenskem časopisju v 19. in začetku 20. stoletja ANG "We will not wash the Blacks": The Image of Blacks in Slovenian Newspapers in the 19th and the beginning of the 20th Century Opis SLO Analiza rasističnega diskuza o črncih v slovenskem časopisju v 19. in začetku 20. stoletja. ANG Analysis of racist discourse on Blacks in Slovenian Newspapers in the 19th and the beginning of the 20th Century. Šifra F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Objavljeno v Medijska preža. - ISSN 1580-8386. - št. 36 (2009), str. 70-71. Tipologija 1.03 Kratki znanstveni prispevek COBISS.SI-ID 2728820 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine- 9.1. Pomen za razvoj znanosti- SLO_ Prispevek k zgodovini kompleksnega vprašanja južnoslovanskih integracijskih ideologij in obenem prispevek k premalo upoštevanem problemu v slovenskem zgodovinopisju po osamosvojitvi. Največji pomen pa ima raziskovanje na projektu za umestitev jugoslovanstva pri Slovencih pred letom 1918 v kontekst sosednjih evropskih nacionalnih ideologij. Slovenski intelektualci, ki so si zamišljali slovenski narod, so živeli v evropskem prostoru in so bili v stiku s koncepti sosednjih nacionalizmov, kar je slovenska historigrafija premalo upoštevala. Znotraj nemškega in italijanskega nacionalnega gibanja so obstajali različni koncepti. Nekateri izmed njih so bili privlačni tudi za zagovornike jugoslovanstva pri Slovencih. Se zlasti tisti, ki so poleg zagovarjanja nemške ali italijanske enotnosti upoštevali tudi lokalne oz. regionalne jezikovne in kulturne posebnosti. Odnos slovenskih voditeljev do nasprotnih nacionalizmov je bil vsekakor večplasten. Politični, kulturni in znanstveni modeli, ki so postali v 19. in 20. st. pomemben del nacionalnih gibanj, so se prenašali tudi med nacionalizmi, med katerimi je potekal oster nacionalni boj. Dosedanje raziskave ne projektu kažejo, da slovenski voditelji v 19. stoletja niso imeli jasnih predstav kako naj se konča slovenska nacionalna integracija: v smislu Slovencev kot samostojnega naroda ali v jugoslovanskem smislu. Pravzaprav nista bili prisotni samo dve rešitvi. Obstajale so raznovrstne variante nejasnih vmesnih modelov, po katerih Slovenci ne bi izgubili svojega jezika in identitete, vendar bi se vseeno povezali z ostalimi Južnimi Slovani. ANG_ This is a contribution to the history of the complex issue of South Slavic integration ideologies and also to the insufficiently considered issue in Slovenian historiography since independence. The research in regard to the project of the placement of Yugoslavism in Slovenia before 1918 into the context of neighbouring European national ideologies is most significant. Slovenian intellectuals, who imagined the Slovenian nation, lived in the European space and were in contact with the concepts of the neighbouring nationalisms, which the Slovenian historiography has not paid enough attention to. Various concepts existed within the German and Italian national movement. Some of them were also attractive to those who argued for Yugoslavism in Slovenia. Especially those who, apart from arguing for the German or Italian unity, also took into account the local or regional linguistic and cultural peculiarities. The attitude of the Slovenian leaders to opposing nationalism was definitely multi layered. The political, cultural and scientific models, which became an important part of national movements in the 19th and 20th century, were also transferred between the nationalisms, involved in a severe national struggle. The research of the project, carried out to date, indicates that the Slovenian leaders of the 19th century did not have a clear idea about how the Slovenian national integration should end: in the sense of Slovenians as an independent nation or in the Yugoslav sense. Actually, not only these two solutions existed. There were also different versions of unclear mixed models, according to which Slovenians would not lose their language and identity, but would still be connected to the rest of the South Slavs. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Projekt je usklajen z razvojno politiko države. V Resoluciji o Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006-2010 (ReNRRP) je zapisano, da sodijo med prednostna področja raziskave, ki prispevajo k razvoju razumevanja "nacionalne identitete in razpoznavnosti, k spoznavanju sodobne slovenske zgodovine" ter k "nacionalni varnosti in uveljavitvi Slovenije v mednarodnem prostoru." Osvetlitev vloge jugoslovanstva (v negativnem in pozitivnem smislu) pri vzpostavljanju slovenske nacionalne identitete je ključnega pomena za razumevanje slovenske identitete in sodobne slovenske zgodovine. Poznavanje zgodovine JV Evrope pa je v veliko pomoč pri uveljavitvi Slovenije tako v kulturnih sferah in politiki, kot tudi na trgih JV Evrope. ANG This project is in line with the national development policy. The Resolution on the National Research and Development Programme 2006 2010 (ReNRRP) states that research which contributes to the understanding of the "national identity, its recognition and familiarity with contemporary Slovenian history" and to the "national security and the international recognition of Slovenia" belongs among the priority areas. Shedding light on the role of Yugoslavism (in the negative as well as positive sense) in the forming of the Slovenian national identity is of key importance for understanding the Slovenian identity and the contemporary Slovenian history. Familiarity with the history of South-East Europe is of great importance for the recognition of Slovenia in the cultural and political areas as well as on the markets of the South-East Europe. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 J Uporaba rezultatov 6 F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 JL Uporaba rezultatov 1 6 F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj oJ DA J NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.08 Razvoj in izdelava prototipa 1 Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 6 F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj O DA J NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 6 F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj Oda ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 6 F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 6 F.35 Drugo Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Siritev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O 0 O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki11 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Sifra 1. 3 2 3 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Marko Zajc in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 15.4.2010 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/48 1 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk- rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2010 v1.00a C9-37-3B-54-C8-02-CC-6B-6A-D1-F8-15-C2-24-CD-B9-9B-D4-2D-69