jaerikanski Slovenec ____, ' ..................' " ' I L I I ^ I III II" I II I II I ————fc Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Številka 26. joliet, illisois, 27. februarja 1914. ~ letnik xxiii BRYAN SE BOJI EVROPSKE ZVEZE. Izkuša preprečiti združeni nastop evropskih velevlasti proti Mehiki. VZROK: USMRČENJE BENTONA Vstaški general Villa dovolil vdovi in konzulu ogled trupla. je bil Benton iz lahkomiselnosti u-morjen? G. Bryan je odklonil odgovor na ta pogojna vprašanja. Bentonov slučaj je radi možnosti zunanjih zapletljajev mnogo važnejši, nego splošni mehikanski položaj in vsi zločini, izvršeni na Američanih. Washington, D. C., 25. febr,—Strah pred evropsko zvezo v svrho zopetne naprave miru v Mehiki je odgovoren za važnost, ki jo pripisuje zavezna vlada smrti britanskega podanika William S. Bentona, ustreljenega na povelje generala Ville, voditelja mehikan-skih konstitucionalistov. To dejstvo je priznal državni tajnik Bryan danes v svojem posvetovanju s senatskim odsekom za inostranske od-nošaje. G. Bryan je omenil odseku, da je samo Velika Britanija preprečila tako zvezo pred nekaj meseci. Pripravljene za sklenitev take zveze so bile Nemčija, Francija, Španija, Aystrija in druge dežele. Wilsonova vlada je hvaležna britanski viadi za takrat izkazano prijateljstvo. A bati se je, če sedaj vršeča se preiskava dokaže usmrčenje Bentona po ukazu Ville, da utegne razgorčeno javno mnenje prisiliti britansko ministrstvo, da odločno zahteva od Združenih Držav kaznovanje mehikanske-ga voditelja. I-. Če Združene Države ne bi hotele ali ihogle ustreči tej zahtevi, bi se utegnila obnoviti evropska zveza, kateri bi se Velika Britanija pridružila. . Potemtakem je resna nevarnost, da l nastanejo zunanji zapletljaji iz Ben-' tQnovega slučaja. V teh okoliščinah se trudi zavezna v?ada osredotočiti vse svoje prizadeve vi preiskavi Bentonovega slučaja, da -tako zadovolji britansko ljudstvo. Taj-ii ~ Bryan je pojasnil odseku, da vo-vljl;>- "pfetstenrb ^trreriška kpnzuta V Juarezn in Chihuahui. •R.-'.<• ji, 'la je general Villa končno drjvolil gospe Benton, vdovi po umorjenem britanskem podaniku, in ameriškemu konzulu, da si ogledata truplo. Tajnik Bryan je zahteval, da se dovoli še kakemu drugemu Američanu Poleg konzula ogled trupla. Ta American bo kak armadni zdravnik. Toda Villa ni dovolil, da se truplo zdravniško preišče. Tudi je odklonil izročitev istega vdovi. Zavezna vlada pa bo zahtevala pre-isl-avo in izročitev trupla vdovi Benton. pa vprašali so tajnika, kaj ukrene zavezna vlada, če Villa odkloni te zahteve? Kaj ukrene vlada, če Villa dovoli preiskavo in zdravnik naznani, da Washingtonova slavnost. Washington, D. C., 23. febr. — Predsednik Wilson je danes na pomorski jahti "Sylph" brodaril križem po zmr-zlem Potomacu ter si ogledal meščansko in vojaško parado, ki se je vršila v mestu Alexandria, Va., v proslavo rojstnega dne očeta domovine. Podpredsednik Marshall, člani vlade ter mnogi senatorji in kongresni poslanci so tudi prisostvovali slavnosti. Čedna družba. Cincinnati, O., 24. febr. —- "Družbi" mesta Cincinnati preti škandal, ki bodo v njem mnogi odličniki igrali glavno ulogo. Gre se baje za namišljeno hudodelstvo proti nravnosti in kot to-žiteljica nastopa neka šestnajstletna. Najodličnejši izmed obtožencev so polkovnik Arnold, glavni tovorni a-gent "Louisville & Nashville-železnice, Hugo Goldsmith, veletovarnar, Isaac Morton Fox, trgovec z demanti in C. House, zastopnik neke newyorške ve-letvrdke. Dekle, Mildred Crane, se nahaja v varstvu matrone mladinskega sodišča. ZASLlSAVANJE ROOARJEV KONČANO. Michiganski stavkarji izpričali, da sirovi miličarji pretepali ženske. DRUGE VOJAŠKE DIVJOSTI. linijski organizator Scolari v nekem prepiru obstreljen. Hancock, Mich., 23. febr. — Pred kongresnim odborom, ki mu je poverjena preiskava štrajkovnih razmer v Jajca iz Kitaja. St. Louis, Mo., 23. febr. — Sto zabojev jajc je dospelo danes semkaj iz Kitaja. Uvoz je oskrbel neki tukajšnji trgovec po novem tarifnem zakonu, ki dovoljuje prosti uvoz jajc. Do-tični trgovec trdi, da lahko prodaja jajca po 20 centov za tucat in vendar vtakne v žep še lep dobiček. Nepojasnjen prirodni čudež. Girard, Kas., 23. febr. — Državni in-žener Haskins je predložil včeraj mestnim oblastvom poročilo o čudnem pojavu, da je pred mesecem dni temperatura yqrinjjalto«. .v*, mu&f.i m>R&d<* ma poskočila na 120 stopinj. Vzroka pojavu Haskins ni dognal, a pravi, da je voda, ki ima še vedno temperaturo 99 stopinj, čista. Polet okolu sveta. Newyorski aeroklub je sklenil, da priredi polet okolu sveta ob svetovni razstavi v San Franciscu. Tekmovalci se bodo dvignili v San Franciscu in se morajo tekom 90 dni vrniti. Zmagovalec dobi 100,0000 dolarjev. Za polet se določi ruta: San Francisco!, New York, Belleisle, Greenland, Island, Hebridi, Eddinburg, London, Pariz, Berolin, Peterburg, Moskva, Mandžurija, Koreja, Japonska, Kamčatka, Beringova ožina, San Francisco. pošiljanje brezžičnih brzojavk z vlaka in prejemna postaja. Pošiljanje brezžičnih brzojavk z železniških vlakov se je pričelo na vzhodu in izkazalo popolnoma uspešno. Slika kaže brezžičnega operatorja, ko l>«šilja brzojavko z vlaka Lackawanna-ieleznice in prejemno postajo, z brez-žič aim tripodom ali stojalom. okrožju bakrenih rudnikov, so bile da-! nes podane težke obdolžitve proti dr-' žavni milici. Nič manj nego dvanajst prič, ki jih je postavila "Western Federation of Miners", je pod prisego izpričalo, da so mnogi vojaki pri paradah, ki so jih priredili stavkarji, sirovo nastopali ter celo z ženskami in otroci grdo ravnali. Stavkarji utegnejo jutri dokončati svoje dokazovanje. Zastopnikom narodne straže se ima potem dati priložnost, da se zagovarjajo proti obdolži-tvam. Prav posebno zanimive bodo brez dvoma jutrišnje razprave. Na imeniku pozvancev je kot ena zadnjih prič za stavkarsko stvar Charles H. Tanner, avditor zapadne zveze rudarske (W. F. of M.). Ta ima izpovedati natančnejše -spremne okoliščine nasilnega izgona predsednika omenjene zveze. Rečeno je bilo izprva, da se po kongresu odrejena preiskava ne bode bavila s tem vmesnim dogodkom. Kakor vse kaže, pa so člani preiskovala nega odbora izpremenili svoje nazore o tem, da se izognejo tudi najmanjšemu videzu predsodka. Danes podane obdolžitve so bile naperjene tudi proti enemu miliškemu častniku, — kapitanu Frank Black-manu od stotnije L, Jackson, Mich. Ta je baje udaril ineko žensko z golo sabljo in ranil nekega stavkarja s krep kim mahljajem v obraz. Tony Stefa-nič je rekel, da ga je kapitan '.ub.ril-po •včih r»ri netuni sp.>pn\lu med 200 stavkarji v paradi in vojaki v Calumetu dne 13. septembra, in William Palme-tre je obtožil častnika, da je udaril neko žensko sočutnico po rami s svojo sabljo pri Tamarack Junior-rudni-ku dne 8. septembra. Častnik napadal ženske. Palmetre je izjavil, da so ženske in otroci vpili "skeb" nad četverimi ne-unijskimi delavci, ki so jih kapitan Blackman in šesteri vojaki spremljali domov od dela. Ko je neka druga ženska zavpila "coward" (strahopetec) proti častniku, je rekla priča, tedaj jo je Blackman zgrabil in ji odtrgal del njenega jopiča. Priča je rekel, da je neko tretjo žensko udaril neki vojak s kopitom svoje puške in ranil. "Ali je bila navada, čakati na može, vračajoče se od dela in jih nazivati s pridevki?" je vprašal major S. W. Pepper. "Da," je odgovorila priča. "To je bilo v nekako zabavo." Priče so pripovedovale o paradah v Calumetu in Mohawku, ki so jih ustavljali vojaki. Frank King je rekel, da je med parado v Calumetu neki stražnik zlomil drog ameriške zastave s sabljo in neki drugi prebodel zastavo s svojim bajonetom. Victor Lievah-tas je rekel, da je bil napaden v Mohawku, med tem ko je nosil ameriško zastavo. Stavkarje tepli. Anton Papich je rekel, da so pomožni šerifi razdrli neko parado v Red Jacketu dne 26. nov., in da je bilo več stavkarjev tepenih. Neki pomožen šerif je obstrelil nekega stavkarja v Union hallu, je rekel, in ko je Ben Goggia, unijski organizator, protestiral, rekoč: "Ne razumem, kako morete kar tako obstreliti človeka," je pomožni šerif baje odgovoril: "To moramo storiti za družbo Calumet & Hecla." Poštna služba in stavka. Hancock, Micli., 24. febr. — Poštna služba je tvorila danes predmet preiskavi, ki jo vodi kongresni odbor v bakrenem okrožju michiganskem. Za tozadevno zaslišbo vseh prič so rabili toliko časa, da so morali že za danes nameravano zaslišbo organizatorja Charles Tannerja od "Western Federation of Miners", ki je imel izpričati o slučaju Moyer, odgoditi na jutri Glede poštne službe so mnoge priče izpovedale, da se jim njihova pisma niso dostavljala o pravem času. Ko sta dva stavkarja izpričala v dopoldanski seji, 'da jima ni bilo mogoče dobiti njune pošte v poštnem uradu v Mohawku dne 10. dec., ker je poštar zaprl urad in šel v Calumet, da se udeleži parade meščanske zveze (Citizens' Alliance), je bil Waino Hiltunen, u-službenec v poštnem uradu, zaprisežen kot odborova priča. Poštar se udeležil parade. Priča je rekla, da so poštni urad zaprli opoldne tistega dne, in da so po- što, ki je dospela popoldan, razdelili šele drugega dne. Poštar Art E. Foley je zaprl urad, da se udeleži parade, je rekla priča. Harry Best iz Jacksona, Mich., je izpričal, da je prišel semkaj pred kakim mesecem z drugimi stavkokazi, katerih je bil poln vagon. Prišli so delat v Osceola-rudnik. Harry Best je poskusil zapustiti vlak v Flintu, je rekel, a zabranili so mu pomožni šerifi. Pri rudniku so bili stavkokazi zastraženi v neki prenočevavni hiši, je rekel, in jim ni bil dovoljen izhod. Priča je rekla, da jo je napadel neki "trammer boss'' in tako hudo pretepel, da je ležala bolna štiri dni. Stavkarski odvetniki izjavljajo, da bo Tanner prejkone njihova zadnja priča. Za jutri je pozvanih veliko število miličarjev, da se bodo zagovarjali proti obtožbi radi sirovosti nasproti ženskam in otrokpm. Vse dovolijo, samo unije ne. Rudarski glavni odvetnik C. Hilton je koj po otvdritvi seje izjavil, da so stavkarji pripravljeni, spet pričeti z delom pod sedanjimi pogoji, če se jim ne naloži dolžnost, izstopiti iz "Western Federation of Miners" in se ne pridružiti nobeni drugi organizaciji. A. F. Rees, glavni zastopnik rudniških posestnikov, pa zahteva "brezpogojno podvržbo", kar je razvidno iz njegovega odgovora. Izjavil je, da se mora "Western Federation of Miners" enkrat za vselej odstraniti in prav tako malo hoče vedeti o kaki drugi rudarski zvezi. Noben delavec da ne bo zopet nameščen, ki brezpogojno ne dokaže, da ne pripada nobeni organizaciji. Rees je nadaljeval, da je vprašanje delovnega časa in višine plač rešeno. V tozadevne zahteve da bodo rudniški posestniki privolili. Več rudnikov da je že zopet v obratu in da ne more brezpogojno obljubiti, da se vsi stavkarji spet namestijo. Obstrelil organizatorja. Crystal Falls, Mich., 24. febr—Leonard Meola, posredovavec dela v Han-cocku, Mich., je obstrelil Josipa Scolari tukaj pozno /'"»oči. Meola je. bil v ,£eleznem t. več -''. najci^ftHjjDc cicTax'ce za eno bakrenih družb' v bakrenem okrožju michiganskem, kjer unijski rudarji stavkajo. Ob času streljanja je Meolo spremljal Attilig Galles, ki pravi, da je organizator za "Western Federation of Miners". Ko sta dospela v samoten kraj, je Scolari udaril Meolo po glavi in ga hudo ranil. Meola je dvakrat ustrelil proti Sco-tariju; prvič ga je zadel v roko in drugič v prsa. Meola se je povrnil v svoj hotel, kjer je povedal o streljanju. Pozneje so ga vzela pod varstvo obla-stva, in danes je bil formalno obtožen napada z morilnim namenom. Scolari je v krajevni bolnišnici in njegovo okrevanje je negotovo. ' Konec zasliševanja rudarjev. Hancock, Mich., 25. febr. — Ko so stavkajoči rudarji danes zaključili svoje izpričevanje pred kongresnim odborom in se je javno zasliševanje od-godilo do sobote, je nastalo nesporaz-umljenje nad izborom rudarja, ki "ima Spremljati preiskovalni odbor jutri na obisku rudnikov. Charles H. Tanner, avditor zapadne zveze rudarjev (W. F. of M.), je danes pred odborom izpovedal o izgonu predsednika Charles H. Moyerja in njega samega. Njegova izpričba se je stvarno ujemala s tozadevnimi podatki Moyerjevimi v priobčenih razgovorih. Sitna reč. Niagara Falls, Ont., 23. febr. — U-radniki priselitvenega oblastva Združenih Držav niso dovolili danes kanadskim uradnikom, spraviti pastorja j, F. Wliliamsa iz New Castla, Pa., čez mejo v Združene Države. Williams PROHIRICIONISTI SE ZBIRAJO. 'Plying Squadron of America" je ime novi združbi, ki pojde v boj za prohibicijo. KAMPANJA PO VSEJ DEŽELI. Bivši guverner indianski J. F. Hanley na čelu "Squadrona". Indianapolis, Ind., 25. febr. — S kako prizadevnostjo in vnetostjo so pro-hibicionisti na delu, da širijo propagando za uvedbo deželne prohibicije, je razvidno iz poročila, da je bila pod imenom "Flying Squadron of America" ustanovljena nova združba, ki si je postavila nalogo, pospeševati in podpirati gibanje po vseh močeh. Na čelu izvrševalnega odbora nove združbe, ki je danes razposlala svoje prospekte, je J. Frank Hanley, bivši guverner države Indiana. On je tudi sestavil naznanilo o ustanovitvi zveze. Med bolj ali manj znanimi osebnostmi, ki se mislijo s celo dušo potegniti za prizadeve "Squadrona", se nahajajo Eugene Chafin, večkratni predsedniški kandidat prohibicioniške stranke, Dr. Ira Landrith iz Nashvilla, Tenn., Clinton N. Howard iz New Yorka, Daniel A. Poling, podpredsednik deželne protisalunske zveze (National Anti-Saloon League), in Mrs. Mary Harris Armour iz Georgije. "Flying Squadron" noče po svoji načelni izjavi, ki jo vsebuje prospekt, zastopati nobene gotove stranke ali "kakršnihkoli posebnih interesov", nego hoče delovati izključno za narodno ali podeželno prohibicijo. Člani združbe nameravajo kampanjo, ki jo hočejo raztegniti po vsej deželi. V državnih glavnih mestih in po vseh večjih krajih se nameravajo muditi dalje časa. Za kampanjo potrebni denarji se imajo nabrati z javnimi prispevki. Ženske na voliščih v Chicagi. " (''hjjcttgo, 11!... ?,&• *cbr. — Krajevno političen ~pr*evrat, kakor so "ga najbolj navdušeni zagovorniki volilne pravice za ženske komaj slutili, se kaže v včerajšnjih izidih predvolitev. Dočim je volilni izid v nekaterih wardah zelo Drobne vesti. — Vsesplošno oboroževanje. V prihodnjih petih letih bodo evropske velesile izdale za oboroževanje 46 milijard, in sicer: Avstro-Ogrska 4.5, Nemčija 10, Italija 3.5, Rusija 12, Francija 8 in Anglija 8 miljard. Kaj bi se lahko s tem denarjem napravilo na socialnem polju! — Peterburg. Nemčija utrjuje mejo proti Rusiji. Nemški listi trdijo, da tudi Rusija gradi proti Nemčiji trdnjave. — Rim. Potrjuje se vest, da princ Weid te dni odpotuje v Albanijo. Velevlasti so mu dale predujema 20 milijonov na obljubljeno posojilo. — Sofija. Štiri socialno-demokra-ške voditelje so v Sofiji aretirali, ker so agitirali proti vladarju in proti vladi. — Peterburg. Vojno sodišče je obsodilo poročnika Zakovleva, ker je izdal vojaške tajnosti, v štiriletno prisilno delo. — Milan. Avstrijske obmejne oblasti so aretirale laškega poročnika Tren to iz Milana, ki je osumljen, da je vohunil. — Pariz. Pariški "Herald" poroča iz Lizbone, da je podpisal predsednik dekret, ki odpravlja portugalsko ustavo radi trajnih nemirov. — Carigrad. Taswir-i-Efkiar naj-odločnejše dementira vsa poročila o vojaški alianci Turčije z Bulgarijo v namenu, da .se razdeli Macedonija. — Lisbona. Dementirajo se vesti o vstaji republikanske garde na Portugalskem. — Carigrad. Pogajanja za turško posojilo na Francoskem se neugodno razvijajo. Turčija je dobila ponudbo za posojilo iz Amerike, zato pa zahteva dotična družba, da se ji zagotovi iz-rabljevanje gozdov in rudnikov v raznih delih Turčije. — Berlin. Poroča se iz Londona, da namerava ruski car obiskati angleškega kralja. Vossische Zeitung pa poroča, da namerava cesar Viljem obiskati italijanskega kralja Viktorja E-manuela v Rimu ob priliki, ko se pelje na otok Krf. — Tehera,n. Odbor za jstonanje je sklenil, da ^e ljudstvu p.i-niani, da bo perzijski šajh meseca juliji s'ove?!}o kronan." • Ziftmnje• diržavi >«• >u i'' ; «-bijo. — Milijonska ustanova za škrofuloz-ne otroke. Neki meščan mesta Char-lottenburg je daroval mestu Charlot-tenburg en milijon mark. Obresti se porabijo za škrofulozne otroke. Isti mož je Berolinu daroval 5,000,000 pičel in je pričakovati, da bo več volitev izpodbijanih, je vendar skoro gotovo, da bo najmanj 10 dosedanjih mestnih odbornikov, ki se poganjajo za zopetno izvolitev, dne 13. aprila propadlo. Nekateri najbolj izkušeni in najspretnejši "mestni očetje" so bili namreč včeraj poraženi, in v ponajveč slučajih je to pripisati ženskim glasom. Generalske vojne igre. Dunaj, 23. febr. — Z napetostjo pričakujejo v vojaških krogih velikih generalskih vojnih iger, ki se imajo pričeti v četrtek. Te vojne igre se imajo letos vršiti v posebno velikem obsegu, ker je treba rešiti razna vojaška vprašanja, kakor so se pokazala iz zadnjih balkanskih vojn. Nadvojvoda-presto-lonaslednik Franc Ferdinand kot vrhovni poveljnik ima vodstvo v rokah. Nad petdeset generalov je poklicanih k vojnim igram, ki se bodo vršile na severovzhodu in jugovzhodu dežele. K položaju na Bulgarskem. "Balkan" priobčuje dopis iz Sofije, v katerem se izvaja, da sta Gešov in Da-nev pred celim svetom glasno povedala, da Rusija tako dolgo ne bo pomagala Bulgariji, dokler se na njenem prestolu nahaja kralj Ferdinand. To je napravilo na bolgarske politike globok vtis in spravljivi elementi so se že zedinili zato, da vržejo sedanjo vla-cn in opozore kralja Ferdinanda, da usoda države ne more več ostati v njegovih rokah. — "Novosti" pišejo, da mark za ustanovitev šol v gozdih. — C. kr. avstrijske državne železnice so imele leta 1913 121,000 tovornih voz, 3000 več kakor leta 1912. — Maksim Gorki je prodal vsa svoja dela nekemu založniku v Moskvi rf 200,000 rubljev. Vražji čin. Debreczin, Ogrsko, 23. febr. — Razpok bombe, ki se je primeril danes tukaj v uradu škofa Miklossyja, je usmrtil 5 duhovnikov. Miklossy je bil pre-lat grško-katoliške cerkve. Med žrtvami je tudi vikar škofov. Ko je prvega hči izvedela o smrti svojega očeta, je zblaznela. Sumi se, da se gre za čin kakega fanatika. Viharji na Španskem. Madrid, 22. febr. — Iz vseh okrajev dežele se poročajo hudi viharji, ki so napravili precejšno škodo. Z nekaterimi mesti je brzojavna zveza popolnoma pretrgana. Na posamnih obstranskih progah so morali železniški promet popolnoma ustaviti, ker vlaki niso bili kos viharju in so obtičali. je bil poprej pastor kongregacionali-ške cerkve v New Castlu in je bil prijet v Torontu, kamor jc utekel z gospo George Thomas, soprogo člana njegove občine. Kanadstvo oblastvo ga hoče spraviti nazaj v New Castle, 0zir. se ga iznebiti, a Združene Države se sklicujejo na dejstvo, da Williams ni državljan Z. D. Pomorski škandal. Tokio, Japonija, 23. febr. — Trije odlični japonski podjetniki, ki jim je bila poverjena dobava oklopnih ploč za vojne ladje, so bili danes obtoženi podkupa. Aretacijo smatrajo za pri-četek velikega škandala, ki so na njem deležni visoki častniki in uradniki. Goljufali so v zvezi z neko nemško tvrd-ko. Vojaški pribočnik v Berolinu je baje razkril podkupovanje. Slučaj je povzročil danes dopoludne v poslanski zbornici velik šunder. Poslanec Korehiro Kurahara, ki je v Združenih Državah in v Evropi dobro znan, je prečital pismo, ki so v njem visoki uradnik, v službi japonske vlade zaznamovani kot podkupljenci. Kurahara pa ni hotel izdat! imena tistega, ki je pismo pisal. Zato b»o Kurahara kaznovan. jp politična kriza v Bolgariji dosegla sedaj svoj vrhunec in da so dnevi kralja Ferdinanda šteti. Bolgarski politiki naj se uoe iz preteklosti in krenejo na pravo pot. Rusija in Avstrija. "Taegliche Rundschau" poroča, da vzdržuje Rusija veliko vojsko in nabira veliko živeža in orožja ter se je preskrbela v Franciji z mnogim denarjem. "Zeit" poroča, da se vsled prestopkov ruske obmejne straže avstrijsko orožništ^o na meji popolnoma milita-rizira ^akor tudi finančna straža, ki dobi moderne puške. Veliko orožnikov je dobilo konje. Skupni stroški za to znašajo 400,000 K. Car je ukazal, da se v celi Rusiji iz-vzemši gubernij vilskega ozemlja, po-zovejo domobranci prvega poziva, ki so jih ob mobilizaciji 1. 1911. in 1913. uvrstili naravnost v deželno brambo, k štiritedenskim orožnim vajam. Ceno meso. New York, 23. febr, — Poslatev milijona funtov govejega mesa je dospela danes semkaj iz Argentinije na parni-ku "Vandyke". Za razstavo. Pariz, 24. febr. — Poslanska zbornica je dovolila danes vsoto $400,000 z.i uradno zastopstvo Francije na Pa-namo-pacifiški razstavi v San Franciscu leta 1915. Rudarska stavka na Francoskem. Pariz, 22. febr. — Pričetek splošne stavke rudarjev v St. Etiennu ter ru-dokopov v osrednjih in južnih delih dežele je napovedan za jutri. Povzročilo je stavko postopanje senata, ki je črtal nekaj najvažnejših določil pokojninske predloge za rudarje pri nedavni razpravi. V severnih rudnikih se ima z delom nadaljevati. Vlada je povsod ukrenila potrebne varnostne naredbe. Križarka na čeri. Toulouse, Francija, 23. febr.—Francoska križarka "Waldeck-Rousseau" je naletela danes v luki Genova, blizu Nizze, na čer. Moštvo je bilo rešeno. Rojakom v La Salle in Peru, 111. naznanjamo, da se je preselil naš zastopnik g. Jac. Juvančič v Peru, kjer bo odzdaj zastopal naš list. Za La Salle bo pa odzdaj naš zastopnik g. Ant. Kostello, tamošnji mirovni- sodnik. Oba rojakom toplo priporočamo. Uprav. "a. S." Joliet, 111., 25. febr. — Pepelnica je danes, in začetek štiridesetdanskega posta. Tega dne se vrši v katoliških cerkvah običajno pepeljenje, ki nas spominja na pokoro. Spomni se, o človek, da si prah in da se povrneš v prafi! Memento mori — spominjaj se smrti!.... In ko mine resna doba posta in pokore, pa napoči veseli čas vstajenja — Velika noč, ki jo bomo letos praznovali dne 12. aprila, ko bo že vladala Vesna in bodo cvele spet rožice na polju. — Naša nova župnijska šola sv. Jožefa se dovršuje v notranjščini in bo v kratkem času dogotovljena, tako da se bliža čas njene slovesne otvoritve. Vsa naselbina z veseljem pričakuje tistega srečnega dne, ko se odpro naši mno-gobrojni šolski mladeži novi šolski prostori v veliki novi učilnici, zgrajeni v novodobno praktičnem slogu in o-premljeni z vsemi modernimi napravami, tako da bo naša nova šola zlasti v zdravstvenem oziru ustrezala vsem zahtevam. G. jupnik, Rev. John Kranjec, je neutruden pri nadzorovanju vsega dela, tako da bo cela zgradba od začetka do konca izvršena pod njegovim skrbnim nadzorstvom. — "Dva tička." Opozarjamo vse cenj. čitatelje in čitateljice na članek "Dva tička" na 4. str. te št. Am. SI. Prečitajte ga pazno, ker je zelo zanimiv in poučen. — Za tlakovanje North Chicago streeta. Javno zasliševanje o nameravanem tlakovanju North Chicago »treeta se je vršilo včeraj dopoludne pred odborom za krajevne izboljšave (Board of Local Improvements). Mnogo slovenskih in sploh slovanskih veljakov in hišnih posestnikov II. warde je bilo navzočih, ki so se vsi krepko potegnili za kanalizacijo in tlakovanje naše glavne ceste. Prigovorov je bilo le malo, in 76 odstotkov vseh zemljiških lastnikov ob North Chicago cesti je v prid nameravani izboljšavi. Mestni inžener je pojasnil, da bo "sewer" dogotovljen do dne 15. junija, nakar menda prične Joiiet & Southern Traction Co polagati dvojni cestno- ~SeIegn>'ni tir po svoji piogi na North Chicago streetu, in pofetrt se začne s tlakovanem ceste Stroški so prora-čunjeni n p-ibtižno $44,000, in od te ,v«Ke ; iyipade: j na Joliet & dosovui« s to družbo o vprašanju. a'i in kdaj namerava položiti dvojni tii, se je tudi končno veljavna rešitev vprašanja o tlakovanju odgodila do prihodnjega tedna. In takr;>.t utegnemo svetu za gotovo naznaniti veselo vest, da se North Chicago street končno izboljša in modernizira tako, da bo v čast II. wardi in mestu Jolietu. Seveda bodo potem vse lote in lastnina v tej wardi vsaj dvakrat več vredne. G. Karel Rački, znani risar-umet-nik v službi koledarske tvrdke Gerlach Barklow Co., je dobil demanten prstan kot drugo nagrado pri javnem konte-»tu tvrdke Wilkinson Piano Co. za r^-, »itev nekega rebusa. —* Dete vrgla v peč. V občini Felix bli*M Coal City, okraj Grundy, so našli V neki peči novorojenčka, vsled česar (ta bili včeraj prijeti sestri Mary in Paulina Lyons, prva stara 19 in druga 17 let, ter njuna fanta. In prva je že priznala zločin z besedami: "Jaz sem vrgla dete v peč, a Pavlina mi,je rekla, naj to storim." — Maškaradni ples Mlad. dr. sv. Janeza Krstnika št. 143 K. S. K. J. v Stemovi dvorani snoči se je odlikoval po ogromni udeležbi od strani naje mladeži in po vzornem redu, tako da je lepo zaključil letošnji predpust. — Umrla je včeraj v San Diegu, Ca!., priletna mati našega kongresni-ka Ira C. Copleya. —Blizzard, ki je razsajal po državi Illinois in po vsem osrednjem delu dežele od nedelje do ponedeljka, je mesto Joliet samo malo ošvignil. Snega je precej zapadlo in tudi pihalo je močno, vendar posebne stiske nismo imeli. Brockway, Minn., 22. febr. — Spo-itovani g. urednik Am. SI.! Prosim za malo prostora v našem vse časti vrednem listu Am. SI. Mraz je zopet z vso silo pritisnil na Brockwaysko dolino, toda v tukajšnji deželi se nič ne more naprej računati, kakšno vreme bo jutri. — Danes nam je naš č. g. župnik razlagal postne zapovedi, katere smo po svojih močeh dolžni držati. — Te dni je prišla na obisk k znancem in prijateljem ga. Terezija Perne. — Led so tudi napravili. No, pa se jim ni bilo treba bati, saj je še v torek sv. Matija, ki led prebija. — Imamo se po navadi v tem zimskem času. Vsem rojakom pozdrav, a tebi, list, obilo uspeha. John Poglajen. Cleveland, Ohio. — Smrt, smrt, ne-izprosljiva smrt! Nekaj časa se že plazi okrog nas in napravlja veliko žalost ne le prizadetim družinam, temveč celi naselbini. V enem samem tednu je vzela več žrtev različnih starosti, kar' nam jasno kaže, da smrt ni neizbirčna, kakor se to včasih trdi, ampak da ta nepričakovani in nikdar dobrodošli gost v resnici izbira, in sicer zelo izbira, niti življenj, kakor umetnik izbira strune na citrah. Ce bi ta tužni igra-vec ne izbiral svoje "strune", morali bi ljudje umreti po starosti, toda glejte, v jednem tednu potrgal je nit življenja otroku, ki je komaj zagledal luč sveta, drugi je bil star šest mesecev, tretji malo več ko leto, četrti sedem let. Vzel nam je šolarico staro enajst let, upihnil življenje mladenki 22 let stari, in vzel iz naše srede moža 72 let starega. Vse to v enem tednu! Malo popred je odnesel iz ene hiše, iz družine Andreja Semič, dva otroka in pustil hišo prazno, dom dolgočasen in žalosten. Kjer se je popred smejalo in brbljalo dvoje nežnih bitij, ponos in bogastvo starišev, je sedaj prazno, tiho in dolgočasno in se sliši le "tik-tak" ure, ki vdarja kakor po srcu zapuščenih starišev. Res kaj je dom brez o-trok? Prazno je, kakor srce brez Boga. A starši, ki so izgubili otroke, na katere so stavili vse nade tukaj na svetu, imajo vendar še tolažbo v upanju, katero jim daje sv. vera s tem, da jim kaže proti nebu, kamor so duše nedolžnih bitij odplavale in kjer jih bodo zopet enkrat objeli; srce brez Boga pa — ubogo srce — je, ne hiša ali dom, ampak temna, brezzračna, plesnjiva jama, napolnjena z grdo golaznijo in smradom, kamor solnce upanja ne more nikdar pasijati in kjer cvetka duševne tolažbe pognati ne more. Poleg omenjenih je umrlo v kratkem času še več druzih, po večini otroci, med katerimi razsaja kruta sovražnica mladosti — škrlatica. Tri šolarje v par tednih nam je pobrala: Alojz Vesel, Ignac Živodar in Zofka Lozar. Vsi so bili nadarjeni in dobri, vzorni šolarji. Dasiravno sta bila prya dva šele v prvem razredu, sta vseeno že kazala nenavadno bistroumnost. Čez vse pa je pretresla šolarje in druge vest, da je umrla med vsemi priljubljena Zofka Lozar iz petega razreda. Le par dni popred je bila še v šoli, vesela in smehljajoča, kakor po navadi. V nedeljo je še pela med drugimi pri šolski prireditvi, v petek zvečer pa je že zapustila ta svet, previdena z vsem za umirajoče. Bila je šele enajst let stara, a vedno med prvimi v dobrem Obnašanju kakor pri učenju. Bila je up starišev kakor up šole, in zato se ni čuditi, da je zakrila vest o njeni zelo prerani' smrti C«-lo šoto v žalpft i;i „so «ijn je obenem v tolažbo živim kakor mttvim. Dasiravno je bila Zofka vedno 'priden in pobožen otrok, ki je vsak teden, če ne zmeraj vsak dan, prihajala k mizi Gospodovi, vendar ker človek ne ve, kdaj je popoln, bo ta izraz krščanske ljubezni od njenih prijateljev in prijateljic njenim starišem gotovo v veliko tolažbo ob uri bridkosti in hudega udarca. Prizadetim starišem Lozar, kakor tudi vsem drugim, ki so izgubili ljubljene otroke, izrekamo tudi drugi farani svoje srčno sožalje. Zelo ste ljubili vaše otročiče, a Bog jih je ljubil še bolj, zato jih je vzel iz te doline splza. Vi žalujete, a vaša žalost se bode v veselje spremenila, kajti tudi vam kliče mili Zveličar, kakor je rekel judovskim starir.em: "Pustite male k meni priti, zakaj njih je nebeško kraljestvo." Tam jih bo-dete z veseljem objeli spet. ni, prišla v Ameriko pred 7 meseci; bila je vere pravoslavne in ko je na-mislila iti v zakon s katoliškim mladeničem, šla je tukaj h krščanskemu nauku k Rev. Father Jerzinskemu, poljskemu župniku cerkve sv. Jožefa, da jo je podučil v katoliški veri; potem je prejela zakrament sv. zakona in obljubila dosmrtno zvezo kot katoličanka. Ženitovanje se je obdržavalo dne 16. febr. v Pavela in Wideticha dvorani. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička naroda od- vseh strani in vseh narodnosti. Plesalo in vrtelo se je vse, staro in mlado do belega dne. Jedi in pijače je bilo tudi v obi-losti, tako da je bil lahko vsaki zadovoljen, -ker so bili vsi jako prijazni, posebno pa ženin je zmeraj pazil na red in postrežbo, tako da je vsakemu ustregel, tako da nam ostane to ženitovanje dolgo v spominu. Novoporo-čencem želimo obilo sreče in zadovolj-nosti v zakonskem stanu! Dragi rojaki širom Amerike! Svetoval bi vam, da bi se naročili na list A. Slovenca, ker list donaša lepe novosti od vseh strani sveta in lepe povesti; kako je lepa povest "Krmar Milano-vič", zdaj pa pride druga še lepša, "Junaštvo in zvestoba". Zatorej rojaki, naročite se že zaradi te lepe in zanimive povesti. Koliko drugega lepega berila se najde v listu, a cena mu ni velika, samo $2.00 za celo leto. Preden sklenem ta svoj dopis, pozdravljam rojake širom Amerike in v stari domovini, a tebi, A. Slovenec, želim obilo naročnikov in predplač-nikov. Zastopnik George Pavlakovich, 4711 Grant St. Denver, Colo., 20. febr. — Slavno mi uredništvo A. Slovenca! Prosim da mi dovolite malo prostora v nam priljubljenem listu, da priobčim par vrstic od nas iz Denvera. Vreme imamo zdaj jako lepo, brez snega in suho; še se dobi kje v senci snega nakopičenega od zadnjega, ali ta je ves črn, ker dolgo časa stoji. Delavske razmere so jako slabe, je na stotine brezposelnih delavcev, zatorej ne svetujem nikomur sem priti zaradi dela, zakaj kateri bi prišel, bi se prevaril. Nadalje. Ako so prav slabe delavske razmere, ali vendar se tukaj mladeniči in dekleta družijo in grejo v zakonsko zvezo. Zatorej smo imeli tukaj dve ženitnini v kratkem času. Dne 19. januarja je stopil v dosmrtno zvezo Frank Tkalčevič z gdčno. Ano Tomas. Ženin je rojen v stari domovini v fari Bosiljevo, v vasi Liplje na Hrvaškem. Nevesta je rojena v Ameriki, hči hrvaških staršev."— Druga ženitnina je bila 16. febr. in sicer Josip Šebalj, rojen v stari domovini v vasi Pleševice, fara Lukovdol na Hrvaškem, je stopil v zakonsko zvezo z gdčno. Katarino Mamuzič, rojeno na Hrvaškem v Gli Kansas City, Kans., 22. febr. — SI. ured. Amer. Slovenca! Prosim, da mi odstopite majhen prostorček v nam priljubljenem listu A. S., da se tudi jaz oglasim kaj iz našega mesta. In ravno danes, ko to pišem, neusmiljeno igra burja svojo ulogo vred s svojo belo gospo, in to je nekaj izvanredne-ga v tukajšnjem mestu. No, pa upamo, da bo kmalu konec te šmentane igre, saj se nam bliija vesela spomlad. Kar se pa tiče dela, je pri nas kakor drugod slabo. Tudi pri nas ni kaj posebnega. Sicer mi Slovenci, kateri smo že dalj časa tukaj naseljeni, delamo vsi, le za novodošle je sedaj težko delo dobiti. Gospod urednik, naj mi bo dovoljeno še nekaj, in sicer pogosto mi pride v roke kak slovenski časopis, a ne vi-vidim nič druzega, kakor eno in isto, sam prepir, obrekovanje in nevoščlji-vost, da se res zgraža citati poštenemu človeku. In kdo je temu kriv? j Noben drugi kakfj ^Jfcbi časnikarji o-j žirrtma njih pohabfjtrfl uredniki, fc-" j t i I ti ne znajo nič druzega kakor delati | prepir med Ameriškimi Slovenci. Še | hujšo vojsko napovedujejo drug drugemu kakoršna je bila na Balkanu. Torej bi svetoval vsem zavednim slovenskim možem, da se zelo varujejo slabih in nekatoliških časnikov, kajti ni večjega strupa kakor je to, osobito za mladino, če prebira nekatoliški časnik. Priporočam vam le naš katoliški j list t. j. Amer. Slovenca, zraven pa | Ave Maria. Naj ne bi bilo slovenske hiše brez teh dveh listov, saj smo vsi Slovenci katoličani ter je sveta dolž-1 nost jih po svoji moči podpirati, kar naj bo naše geslo, V sklepu pozdravljam vse zavedne Slovence in Slovenke, osobito tiste, ki se z menoj strinjajo. Pozdrav tudi na Peter Grgiča, menda se nahaja ne'kje v Montani. Tebi pa, vrli nam list Am. Slov., Želim veliko naročnikov in zve- , stih predplačnikov. . • Peter Majerle. Kansas City, Kans., 22. febr. — Ve-lecenjeni g. urednik Amer. Slov.! Pr°-sim, blagovolite natisniti ta moj skromen dopis v nam ljubljeni list Amer. Slovenec, ki je obenem tudi braniteij naše sv. katoliške vere, in je tako prvi vse pohvale vreden list v Ameriki. Naj bi ne bilo nobene slovenske hiše, da ne bi vanjo zahajal, posebno pa P° ti_ stih krajih, kjer še nimajo slovenskega duhovna, kajti v tem listu se čita marsikaj pobožnega, marsikaj podučljive-ga. Kako lepo povest je prinašal ,a list pod naslovom "Krmar Milanovič"! | Upam pa tudi, da bodem zadovoljna z novo Spillmannovo povestjo, katera bode sedaj začela izhajati. Nikar se preveč ne jezite, gospod urednik, saj sem Vam še zadnjič obljubila, da sc zopet kmalu oglasim; pa ženski spol kaj hitro pozabi svojo obljubo, pa še posebno predpustni čas, ker smo jmeli vse polno veselic. Tudi naši mali Slovenci in Slovenke so "as dokaj razveselili na pustno nedeljo zvečer s smešnimi igrami. Vsa hvala pa gre častitim šolskim sestram za. njihov poduk in trud, ker njihov trud se vidi na šolskih otrocih, kako so dobro izučeni. Gospod urednik, gotovo še niste slišali, da se je tudi ustanovilo dramatično društvo v naši slov. naselbini Pod nadzorstvom gosp. Franc Albina. Imenovano društvo pripravlja tri igre, katere se bodo predstavljale po Velik' noči. Le tako naprej, naši fantje in dekleta! No, saj vem, g0Sp. urednik, da Vam ne bo prav, ker sem tako malo povedala, pa se zmislite, da je že čas večerjo kuhati, kajti je že polpetih ura. Konečno pa še pozdravljam vse, kar je rodila slovenska mati, posebno Po-ljanke in Poljance Starotrške fare pri Črnomlju. Mary Guštin roj. Majerle. Plymouth, Wis., 20. febr. — Slavno ured. Am. SI! Prosim Vas prav lepo, če se Vam vredno zdi natisniti te vrstice v vaš cenjeni list. Ker sem jako slabo podkovan v pisavi, torej ne bo nobene zamere, če ga obsodite v koš. Kar se tiče dela, se še precej dobro dela, samo plača je majhna; za hrano se že zasluži, za ječmenovec gre malo trda, pa moramo malo potrpeti, saj potrpljenje je božja mast. Tukaj je nas Slovencev samo tri družine in pol. Jaz sem naročnik A. SI. in ga prav z veseljem čitam; posebno zanimiva je povest in tudi drugi članki so pohvale vredni. Torej Am. Slov. nam kaže vedno pravo pot, on nam pokaže laž in resnico v pravi luči. Oni, ki "žakelj" drži in oni, ki noter deva, sta oba jednake kazni vredna, torej vsi oni, ki podpirajo brezverski slovenski list, držijo "žakelj", da se potem trosi med ljudi laž in brezver-stvo. Brezverski list Gl. Sv. trdi, da se je človek razvil iz opice. To je prav neumno izmišljena laž. Ta bedak, ki je to pisal, bi se moral od narave podučiti. Kedo je kedaj videl ali pa slišal, da bi imela kobila tele, ali pa krava žrebeta? Jaz poznam opico že 60 let, pa je ravno taka danes kakor je bila pred 60 leti; zajca poznam tudi že 60 let, pa je danes ravno tako neumen kakor je bil pred 60 leti. Torej živali ostanejo vedno živali v svojem rodu, se nič ne spremenijo ali razvijejo; človek pa ostane vedno človek, in ima neumrljivo dušo in um in pamet, in ta se še vedno razvija. In Bog mu je dal tudi iskrco* božje modrosti. Tak bedak, ki trdi laž za resnico, je po navadi tudi bogotajec, torej naj povem kratko prigodbico od bogotajca. Ko sem živel še v stari domovini, poznal sem lesnega trgovca, in ta je bil bogotajec. Slučajno sva se enkrat peljala s konjem po jako strmi poti, kar mi zakliče: "Ti, poglej kako je tukaj globoko, Bog vari, če se bi konj splašil!" Taki so bogotaj-ci; kadar je sila ali nevarnost, pa se spomni na Boga in ga kliče. Pozdrav. , Fr. Slabe. Valley, Wash., 20. febr. — Amer. Slovenec, Joliet, 111. Prosim, blagovolite natisniti par vrstic v slovenski časopis Amer. Slov. Mogoče mislijo Slovenci širom Amerike: "Iz Valley, Wash., pa ni nobenega dopisa več. Te Slovence je pa 'za gvišno' starka zima pobrala." Pa se motijo, ker tukaj imamo letos prav "fajn" zimo do sedaj, akoravno je še proti koncu februarja \ malokedaj tako zelo toplo, kakor letos. Danes, ko to pišem, nam sije pomladansko solnce in sneg se taja, da je le kaj. Mraza pa tudi nismo imeli posebnega, Par dni je bilo okoli 11 do 19 stopinj pod ničlo, poterff j? pa zonet nastopilo južno vreme. Ne vemo pa sc v uaptej, Kai bv SV. iviat.ja rekel, ker pravi pregovor: Sv. Matija led prebija; če ga m, ga pa naredi. Pust gre proti koncu. Akoravno je bil 1 dan kračji nego 9 tednov, pa vseeno nismo imeli nobene slovenske 'of-ceti'. Poročil se je eden, ravno toliko, da nas je rešil za ta predpust, da ni bilo treba fantom ploha vleči in dekletom "kovtra" prati. Tukajšnji fantje imajo do sedaj še premalo korajže za ta stan. Mogoče, da je kaj več dobijo po preteku 40danskega posta. Sedaj naj pa koneam {a moj dolgi dopis, saj pravijo, da ima še kača konce; naj ga še jaz naredim. Pa pred-no postavim piko, pozdravim vse Slovence in Slovenke širom zemeljske krogle, posebno one, ki prebivajo pod Uncle Samoviin okriljem. Tako tudi vam, g. urednik, želim mnogo naročnikov za leto 1914. ( Mary Torker. jih je bilo videti: njena postava je bežala čez podrtije kot bele megle, a njegova se je črnila za njo v nekakem sinje-krvavem blesku. Hotel sem vpiti, a sem začutil, da mi neka moč jemlje glas. Hotel sem leteti tja, a me je ista moč priklenila na mestu. Mogel sem le gledati in drhteti. On je postajal vedno strašnejši; sopihal je, režal, oči so mu gorele, nosnice so mu bile napete, obraz krčevito zgrbljen. Parkrat jo je že skoro imel; toda ona se je izvila iz njegovih rok, dokler ni nazadnje zapazila mene in kot bi čutila, da je tu za njo edina rešitev, se obrnila proti meni, priletela k meni, vrgla se mi okoli vratu, sklonila se čez rame in na pol omedlela začela ihteti, brez moči, nesposobna za daljni beg. Toda on je bil že tu. Par korakov pred menoj je hitro obstal. Pogledal sem v ta obraz, te oči. In kot bi ga kaka nevidna sila pahnila s celo močjo, je zletel nekaj korakov nazaj, zopet obstal, bojeval se sam s seboj, skušal skočiti naprej, a ni mogel. Tedaj pa je pogledal s svojimi gorečimi očmi na okolu po strašnih razvalinah naše hiše, pogledal name in na omedlelo mojo sestro, izbuhnil v grozen, satanski smeh: "ha, ha, ha, ha!" in izginil pod zemljo. i Oscar J. Stephen Sobe 801 1 o 402 Barbar B dg. JOLIET, I L L 1 H O I S. JAVISI ^OTAIi Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. Milijonar — berač. V New Yorku je neki znan milijonar živel čudno dvojno življenje: milijonarja in berača, o čemer se nikomur niti sanjalo ni. Stvar je prišla še-le po njegovi smrti na dan. Te dni je namreč v neki newyorški bolnici umrl berač znan pod imenom William Smith. Ko so natančnejše preiskali njegovo obleko, so našli med drugimi listinami oporoko, podpisano od Dud-dly Jardina, gori omenjenega znanega milijonarja v kateri razpolaga s premo ženjem enega milijona dolarjev. Uvedla se je preiskava, ki je dognala, da sta bila berač Smith in milijonar Jar-dine ena in ista oseba. Kaj je nagnilo moža do takega dvojnega življenja, ni znano. Najbolj čudno pa je, da se je milijonar tudi oženil kot berač in živel z ženo in dvema otrokoma v be-raški, zapuščeni sobi, za katero je plačeval po en dolar na teden. Družini se niti sanjalo ni, da je njen poglavar milijonar. Kako je čudak napravil oporoko, viri molče. Antonija Rifel izkušena babica. , N. W. Phoge 10* 512 N. Broadway SATAN. Poljsko spisal Andrej Niemojewski. Ko se je imel Jan ženiti z mojo sestro in jo potem tako nesrečno storiti, se mi je enkrat sanjalo, da sem proti večeru sedel s sestro pred hišo na naši ljubljeni klopici. Bil je poleten večer, tih, krasen. Okolu so dišale lipe. Niti list se ni pregibal na drevesu. Bilo nama je prijetno. Tako prijetno more biti le v sanjah. Ta prijetnost je plavala k nama z nebes, solnca, lip in cvetov. In ta prijetnost je napolnila čisto najini srci. t edaj pa me je spreletelo neko neprijetno čuvstvo, kot bi zavel name hlad od ledene >tene. Stresel sem se, ozrl se in zagledal tam dalje satana. Imet je obliko Jana, bil tudi v obleki Jana, prav tako skrbni; le obraz je bil drug, bolj bled in bolj mrtev. Prav takrat ga je morala zapaziti tudi sestra, ker ji je obraz pokrila ble-dost; kriknila je in prestrašena stekla v hišo. Stekel sem za njo, ker sem slutil, da se zgodi kaka nesreča. Toda on se je obrnil za nama, njegov obraz je zagorel v neki vsteklosti, in komaj je stopil na prag naše hiše, ko sc je ta z groznim treskom zavalila spremenila se v strašno podrtijo polno jam in prepadov. Za trenutek sem zgubil zavest, ne razumevaje še, kaj se je zgodilo, kar sem zaslišal grozen krik svoje sestre. Po razvalinah, nad prepadi je bežala s stegnjenima rokama, kot bi iskala obupno pomoči in rešitve, z zmešanimi očmi in bledim obrazom, ki se je na njem slikal paničen strah, v krilu, ki se je zatikalo ob ostre skale in se tr galo. Za njo pa se je s silno gibkostjo podil on, plezal po plazovih in tekel med skalami, izteguje k nji roke s prsti, podobnimi krempljem, sopihajoč od zmučenja ali pa vsteklosti. Posta jalo je vedno bolj mračno med temni mi podrtijami naše hiše. Vendar pa Chicago Telephone 2760. Jos. Perush SLOVENSKA GOSTILNA 1137 N. Hickory St. :: Joliet, IlL KEGLJIŠČE (bowling alley) po sta* rokajski šegi. Kogar veseli kegljanje, naj me poseti. Pri meni je dobra postrežba in dosti zabave. NOVA GOSTILNA Matt. Stefanich Corner State & Clay Streets across the track, one block south of Ohio St., Joliet. IlL Še priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo v obilnem številu t| mojem lastnem domu in salunu. Še zahvalim vsem za dosedanjo naklonjenost. — DOBRO-DOŠLI! SffifiKIiKlaHiSHiiiifigiifi JOHN PRUS STAVBENIK IN KONTRAKTO* Stavi in popravlja kw-Woodruff Read. Kašelj oslabi bolnika ter naredi dihanje zelo težko. Severoy Balsam za pljuča (Severa's Balsam for Lungs) olajša mučne napade kašlja ter s teni olajša bolnika. Pomaga tudi v slučaju prehlada, kašlja, hripavosti, oslovskega kašlja in drugih bolezni dihalnega ustroja. Cena 25 in 50 centov. KOŽNO ZDRAVJE zahteva, da se vzdržujejo znoj-nice čiste in delavne. Se\erovo Zdravilno Milo (Severa's Medicated Skib Soap) je milo izvanredne vrednosti. Priporoča se za detetovo kopelj, za moške za britje in za ženske za lepoto obličja. Vzdržuje zno). nice čiste in delavne. Je tudi izborno za izmivanje las. Cena 25 centov. Severove TAB-LAX Sladkorno odvajalo Prijetno za otroke Priporočeno za odrasle Cena 10 in 25 centov. Naprodaj so v vseh lekarnah. Zahtevajte samo Severova zdravila. Ako jih ne morete dobiti, naročite jih od nas. W. F. Severa Co. CEOAP PAPIDS OWA JOS. TEŽAK GOSTILNIČAR 1151 Broadway (Comer Ross St.) JOLIET, ILL. Svoje znance vabim, da me gostofflSJ posetijo v moji gostilni, kjer bodo najbolj postreženi. Hrratsko-Slovenski l)om. GEO. IMKAN SALUN 201 Ruby St, Joliet, 111. Chicago Phone 2952. N. W. 1252- NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice. Kegljišče (Bowling Alleys) . Free lunch vsak dan. :: DobrodoJl' Glasba po nizki ceni — iVIaUce Cigo Co. W. C. PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Jo«*1 Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni Geo. Svttlecicli Si PRVI SALUN »ffi ONKRAJ MOSTA K! Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, DOBRODOŠLI! Michael Conway 106 Ltughran Bldg. ^ Cash and Chicago 8t«. J0UF> [Cyclone in Tornado Insura^ Posojuje deuar,za vaftfJ' proti po aru. SURETY BONDS Chicago t«I. J00 (Flva IZ SLOVENSKIH NASELBIN. pec užgal. Tako padajo ljudje iz nesreče v nesrečo. — Nesreče. V tov. na Savi p. Jes. se je dne 28. jan. ponesrečil tovarniški delavec in posestnik I. Stravs. Premikal je s kupa železne valjarje, ki so se podrli in mu je eden tako nesrečno padel na nogo, da mu jo je v gležnju zmečkal. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. — Tovarniškega delavca I. Potočnika pa je zgrabila trans-misija in mu zlomila dve rebri. Samozavesti sodelavca, ki je hitro obrat u-stavil, se ima zahvaliti, da je ostal pri življenju. — Nesreča v Ljubljani. Dne 8. februarja si je pri sankanju zlomila desno nogo gdč. Ana Mehlova. — Dne 7. febr. je pa na dvorišču na Dunajski cesti št. 64 hlapcu Mihatu Kraljič spodrsnilo ter si je pri padcu prebil kost pod levim kolenom. Oba so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. —Na južni železnici je šel sprevodnik Franc Gnezda po stopnicah iz železniške delavnice, na stopnicah pa mu je spodrsnilo, da je padel ter si izpahnil desno nogo. — Kdo je pošten. "Dan" je prinesel z dne 29. jan. sledečo notico: "Iz Postoj ne. (Kratka povest.) Neki deček je našel 80 K. Nesel jih je dekanu. Dekan mu je odštel najdenino 8 K. Čez tri leta: V obrtnonadaljevalni šoli razlaga katehet politiko. Med drugim vpraša: Kdo ve kaj o duhovnikih? Neki učenec: Jaz o našem dekanu. Pred tremi leti sem mu izročil najdenih 80 K. Ker se lastnik ni zglasil, pripada denar meni. Dekan pa mi ga neče izplačati, četudi sem ga večkrat prosil. Katehet: "O sv. Florijan!... Fant je bil pošten." V uredništvu našega lista pa smo prejeli sledeče pismo: "Potrjujem, da sem prejel imenom županstva postojnskega od preč. gosp. dekana Mat. Erzarja kot najdenino hranilno knjižico Kmečke hranilnice v Postojni št. 211 v vrednosti K 70.— (beri sedemdeset kron). Postojna 17. jan. 1914. — Jos. Lavrenčič, župan." — Ampak v očeh "Dana" bo ostal fant še nadalje pošten, g. dekan pa nepošten. To je morala "Dana". tomašnik č. gosp. Franc Petan, vpo-kojeni župnik od Sv. Venčesla nad Slov. Bistrico. Rajni je bil rojen dne 25. julija 1827 v Fromljah pri Brežicah, v duhovnika je bil posvečen dne 31. Jul. 1854. Svojčas je bil č. g. Petan odlikovan s častno kolajno za 401etno službovanje. — Rodoljub Kostič umrl. V Zagrebu je umrl bivši celjski trgovec Pero Kostič. Zapustil je v denarju okoli 105,000 kron; ko se bodo izterjali še stari dolgovi, bode ta svota še precej narasla. Denar se izroči glasom testamenta južnoštajerski hranilnici v Celju, ki ga bo upravljala. Glavnica ostane nedotakljiva; dokler živita sestra in teta pokojnega Kostiča, bodeta uživali letno rento, ko pa kasneje narastejo obresti do višine 20,000 K, se bodo s tem denarjem podpirali pridni in potrebni slovenski trgovci in obrtniki na Spodnjem Štajerskem. kolo; med drugimi se je nahajal tudi fant Grga Milokovič, ki mu je žganje že zelo zlezlo v glavo. Začel je prepir in streljal na Mando Vukelič, s katero je bil že od preje nekaj skregan. Krogla je zadela Mando v trebuh in jo težko poškodovala, druga krogla je pa zadela nekega drugega dekleta v prsi ter jo ubila. — Smrt preganjanega sodnika. V Vidmu je umrl sodni svetnik iz Splita Anton Kronja, ki je bil začasa prve balkanske vojske v preiskavi, potem premeščen in preteriran. Možu se je vsled šikan predpostavljenih oblasti o-mračil um. Telefon Canal 3207. Slovenkam in Hrvatic*!* se priporoča IZ STARE DOMOVINE KRANJSKO 1610 LOOMIS ST, CHICAGO, ILL. PRVI SLOVENSKI Zdravnik in Kirurg V AMERIKI. Metropolitan Drug Sten N. Chicago & Jackson Sta. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI21 Specialist za moške, ženske in otročje, bolezni; zdravi tudi VSE DRUGE BOLEZNI. Kadar ste bolni, pridite k meni osebno, Urad zraven slovenske cerkve. Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St., Cor. Clay J0LIET, ILL. Teiefon N. W. 1012, ali Chicago telefon« • Urad 1354 J. Dom 2192 L. KOROŠKO — S plesa v smrt. Dne 2. t. m. je prišel v Beljaku s plesa domov 511etni štacijski mojster Anton Pavlič. Doma mu je postalo slabo, ko je prišel zdravnik, je pa bil že mrtev. — Mrtvoud je zadel v Celovcu na cesti ženo uradnega sluge Elizabeto Martine. — Zmrznil je v beljaški okolici 20 let stari Jakob Rabing. — Vlom v Celovcu. V Pavličevi ulici je vlomil neki neznanec v neko prodajalno perila in odnesel do 100 K. — Nezgoda v Žihpolju. Hlapec Jožef Štrukelj je nosil v žepu nabasan samokres, ki se je izprožil. Kroglja mu je levo roko nevarno ranila. — Aretirana izseljenca. V Beljaku so aretirali hrvaška delavca Vladimir-ja Vrangloviča (28 let) in Janko Du-saljo (17 let), ki sta se nameravala izseliti v Ameriko in ki sta se vozila v II. razredu, da bi prevarala varnostne organe. — V postelji zgorela. Iz Gradca, 9. febr.: Tu je v postelji zgorela 50 let stara kuharica Terezija Valant iz Koroške. Zažgala je sama. • debelo i drobno. Bray-eva Lekarna Se priporoča slovenskemu občinstvv v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet ^milllSllllBlllElllllllUlUllllIIIilllllllllESKlBIIIIlHIlRIIlIftlinil a A. NEMANICH, preda. m. STEFANICH, tajnik. S. OLHA, blag Slovenian Liquor 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. - ' ' Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. uuiiiiimiiiiuiiiiiiuiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii SLWN0ZN1NI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg: tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. mvatsko. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 X. Scott St. ,J oHet, m Teleroni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Co ' reinemba posesti. Hišo štev. I v D°minlah je kupila gospa Marija va° - j u D°lc»j z" 34,000 K. Imeno-|)"a Kospa je tašča F. Flerina ml. iz 0|hzal. 1 - 1 '"Ivctniški izpit je napravil dr. tll) aciJ Malnorič. Odvetniško pisar-otvorj v Novem mestu. — Kranjski deželni zbor. Dne 5. t. m. je imel prvo sejo kranjski deželni zbor. Navzoči so bili vsi poslanci. Deželni predsednik baron Schwarz je pozdravil deželnega glavarja dr. Šu- t steršiča in je omenil tudi željo vlade, da bi se zboljšale plače učiteljstvu. Deželni glavar je pa v misel vzel naloge, ki čakajo deželni zbor, posebno finančni načrt in reformo deželnih šolskih zakonov. V deželni odbor so bili izvoljeni: dr. Lampe, dr. Pegan, dr. Zajec, dr. Triller in grof Barbo. Izvolili so se tudi razni odseki. Poslanci so vložili mnogo nujnih predlogov, n. pr. Piber o razkosanju zemljišč in zavarovanju, dr. Krek o delavski zavarovalnici in varstva čebeloreje, dr. Gregorič o preskrbnini starcev in re-vežev, Lavrenčič o gozdnem zakonu, Jarc o pomanjkanju lokalnih železnic v deželi. Tudi interpelacij je bila cela kopa, med katerimi je važna bila Lavrenčičeva interpelacija o "Delavski zavarovalnici proti nezgodam v Trstu". Na zadnje je dr. Lampe utemeljil nujni predlog glede žaljenja slovenskega ljudstva v učni knjigi, katero je uaučno ministrstvo potrdilo za ljudske šole na Koroškem, in je žel veliko odobravanje. — Nujni predlog poslanca dr. Ivana Tavčarja in tovarišev glede Koroške v kranjskem deželnem zboru. Deželni zbor skleni: 1. Ob bližajoči se 5001et-nici zadnjega ustoličenja koroškega vojvode na Gosposvetskem polju izreka deželni zbor vojvodine Kranjske koroškim Slovencem svoje simpa^ tije, zagotavljajoč jih svoje bratske ljubezni. 2. V imenu celokupnega slovenskega naroda protestiramo najodločneje proti nečuverni žalitvi koroških Slovencev, ki jo smatramo za žalitev slovenskega naroda sploh in ki je dobila aprobacijo od naučnega ministrstva s tem, da je poraba Ebnerje-ve knjige "Landeskunde von Kaern-ten" dovoljena v koroških šolah. Stavek v tej knjigi: "Das Volk aus der windischen Gegend hat ueberhaupt keinen guten Ruf im Lande" (Ljud-: Itvo iz slovenskih pokrajin sploh ni v jjfieželi na dobrem glasu), ki ni samo razžaljiv, ampak tudi lažnjiv, zahteva, da se uporaba imenovane knjige takoj . prepove, krivci pa kaznujejo. 3. Centralna vlada se poživlja, naj nasproti Slovencem, naj bivajo ti kjerkoli v naši državi, določilo člena XIX. državne-ga osnovnega zakona izvaja popolno- H nia nepristransko in pravično. — Regulacija učiteljskih plač na Kranjskem. "Tagespost" poroča iz Ljubljane: Trdi se, da namerava dežela regulirati učiteljske plače tako, da se ustanove 4 plačilni razredi po 1600, 1900, 2200 in 2600 kron in s triletnica-mi po 80 kron. Zdaj se vrše še pogajanja z vlado, ki se, kakor se trdi, zavzema za plačilne razrede po 1600, 2000, 2400 in 2800 kron in za triletnice po 100 K. — Nemška šola v Novem mestu. Ljubljanski pastor Hegemann je pri dražbi Kasteličevega posestva kupil veliko parcelo, ki je namenjena.za to,' da na njej Nemci zgrade nemško ljud- j sko šolo. Nemci nameravajo uplivati! 114 to, da bi prišlo v Novo mesto večje število nemških železničarjev. Besedo |'na sedaj novomeška občina, ki bo 'niela v rokah odločitev glede stavbn. dovoljenja. — Podraga, 7. febr. Zdrav kraj je Podraga na Vipavskem, ki šteje 500 Prebivalcev, pa od 4. avgusta 1913 do Cities, torej nad pol leta nismo imeli J^rliča. — Po dolgotrajni hudi burji '"latno zdaj na Vipavskem že nad en tcden tako krasne dneve, da r* Wsili moremo želeti. — Mestni pogrebni zavod. Pogaja-glede nakupa po mestni občini o-v Ljubljani stoječih pogrebnih zahodov so že dokaj napredovala. Ne-a. Ravnatelj si je ogledal oba za-^°da ter cenil inventar pri Turku na o-r°glih 60 tisoč kron, pri Doberletu pa ■J« okroglih 42,000 K. Pri obeh zavo-je bilo leta 1913. 730 pogrebov, se računa povprečno za en po- , *rcl> 250 K, sta imela oba pogrebna , **Joda skupaj 182,500 kron kosmatih ®°nodkov, kar bi dalo okroglo 45,000 ; k c,stega dobička. Kot se čuje, se , 0 v kratkem volil upravni odbor me-pogrebnega zavoda. Ta odbor | štel pet članov in bodo stranke v , Je,r> zastopane po določenem ključu. . ... ~ pravoslavno cerkveno občino. ' povoje Vremja" od 2. t. m. se zavze- 1 ^ J0 za ustanovitev pravoslavne cer- ( s.Vcn* občine v Ljubljani; eden je pre- 1 > '^P'1 lani iz katoliške cerkve v orto- "Oksno. — Premeščeno brigadno poveljstvo. Domobransko brigadno poveljstvo št. 44 se iz Ljubljane preseli v Pulj. — S srebrnim zaslužnim križcem je odlikovan orožniški stražmojster Anton Bajic v Ljubljani. — Smrtna kosa. V vasi Jezero pri Trebnjem je umrl dne 3. t. m. zvečer po kratki bolezni previden s tolažbo svete vere 771etni posestnik Anton Zupančič, občespoštovan in povsod priljubljeni "Dularjev oče", v svojih mlajših letih župan občine Trebnje ter več let obč. odbornik in svetovalec. — U-mrl je na Savi ob Južni železnici Tomaž Štrus, star 73 let. — V Ljubljani je umrl dne 6. t. m. solastnik tvrdke brata Eberl gospod Hugo Eberl. Pokojnik je bil v svoji stroki izreden ve-ščak, mož plemenitega srca, izboren družabnik, kateremu ohranijo prijazen spomin vsi, ki so ga poznali. — Bivši poslanec Franc Višnikar umrl. Bivši poslanec Franc Višnikar je dne 5. febr. v Ljubljani v 66 letu starosti umrl. Višnikar je bil višje-sodni svetnik, pa je bil že dolgo časa umirovljen. Deloval je do svoje upokojitve na sodišču v Ribnici, kjer se je mnogo trudil za mirne poravnave pred sodiščem. Kot poslanec v kranjskem deželnem zboru je posebno znan izza dobe, ko je s pokojnim Kersnikom in bivšim deželnim glavarjem Šu-kljetom tvoril v deželnem zboru posebno skupino treh mož, takozvani "Triglav". V deželnem zboru je zadnja leta zastopal dolenjska mesta in trge, pri zadnji deželnozborski volitvi pa ni več kandidiral. Izvoljen je bil tudi v ljubljanski občinski svet, iz katerega je pa nedavno radi bolezni izstopil. Pripadal je liberalni stranki, v osebnem občevanju je bil jako miren in pirijazen. — Zadušil se je dne 4. febr. po noči v hlevu J. Hafnerja na Trati pri Škofji Loki Janez Smid, delavec iz Smolje- j vega, obč. Selca, star 40 let. Kakor se domneva, prižigal je cigarete ter zazgal steljo, na kateri je ležal. Požar s plamenom ni mogel nastati, ker je i bil hlev dobro zaprt, tedaj je manjka-; lo zraka. — Poginil je tudi vol, vreden ; 300 K in 12 kokoši. — Samomorilni poskus dveh Slovencev na Reki. Z dne 6. t. m. poročajo z Reke; Bolničar v reški bolnici Franc I Žganjar je izpil steklenico sublimata | in se bori s smrtjo. Kmalu nato se jej na isti načill zastrupila 24letna kasirka j v kavarni "Operaio", Rezika Berton-celj, doma iz Stražišča pn Kranju in j pustila pismo, v katerem pravi, da r>i je končala življenje, ker je "preveč ljubila svojega Franceta Zganjara'', "Več ljudi se je že zastrupilo," piše, "pa sva se zdaj še midva". "On se je umoril zaradi mene, jaz sem se zaradi j njega." Rezika se tudi bori s smrtjo. Ti samoumori s svojimi trapastmi motivacijami so dokaz velike umske in moralne propalosti. — Predrzni konjski tatovi so se zopet pojavili na Dolenjskem. Figer Hin-kota sodišče vže leto dni išče, a ne iz-da ga nihče. Januarja meseca se je ' pojavil s konji v Brežicah. Žandar- ; j merija ga je prijela, a je patrulji zopet 1 utekel. Figerjev najboljši prijatelj, i 261etni Janez Molan iz Bakuš, pa se ' je pojavil v Trsteniku pri Št. Rupertu. Njegovo obnašanje je vzbudilo sum in ; ga je orožništvo zasledovalo do Mirne. ' Na Mirni ga je aretiralo, hoteč ga pe- 1 ljati k občini. Pred žandarmerijsko 1 vojašnico ga je pustilo stati s parom ! konj — 6- in 2-letnima kobilama v vrednosti 800 do 900 kron. Molan pa je raje pustil lepi živali in je pobegnil bogve kam. Kobili hrani sedaj obči- 1 na v Mirni vže od 6. t. m. Molana pa zasleduje orožništvo. Čegave sta ti r dve kobili, še ni znano, gotovo pa je, č da so kje iz Hrvaške. Ta dva moža j bi zelo rada dobila v roke novomeška j sodnija, ker veljata za najnevarnejša I konjska tatova. Pojavita se po sej- J movih, češ, hočeta kupiti živino, a ved- ; no samo "glihata". To glihanje traja do prodajalčevega doma in to zato, da si ogledata kraj, — potem pa sčasoma s zelo dobro kupita — t. j. žival ukra- J* deta. J t — Tihotapci iz Bele Krajine. Tihotapstvo ne cvete samo okrog Žužemberka, kjer so vsled čudnih razmer na državni meji pogoji za tako početje posebno ugodni, nego tudi v Beli Krajini je tihotapstvo s prašiči zelo razširjeno. Najbolj cvete v črnomeljskem okraju v vaseh Krasinjec, Butaraj in Velika Paka, kjer prevažajo vtihotap-I Ijeno živino čez Kolpo. Vsled tega se širijo kužne bolezni in se zapirajo semnji, kar povzroča trgovcem in o-brtnikom obilo škode. A tudi tihotapci imajo veliko škode, če jih zasačijo. Kajti blago jim konfiscirajp in zadenejo jih še hude kazni. Pa ljudje sc ne izpametujejo, dasi so sodne obsodbe zaradi tihotapstva na dnevnem redu. Taka obsodba se je zgodila tudi te dni v Novem mestu, ki jo omenjamo, ker pride obsojenka še pred • porotnike. Ana Vranešič iz Zorancev je z večjo družbo vtihotapljala prašiče. Neki sosed jo je ovadil. Ko so prišli orožniki v hlev, kjer so bili prašiči, je izbruhnil ogenj. Sumi se, da je VrarieSička ali kateri njen sotihota- — Pri občinskih volitvah v Šoštanju so izvoljeni Nemci. Slovenci se volitev niso udeležili. — Nov slovenski časnik. V Prek-murju je začel izhajati nov slovenski časnik pod imenom "Novine". Pisan je v prekmurskem narečju in bo izhajal vsako nedeljo. Cena 3 K na le^o. ' Urejuje ga znani rodoljub, g. župnik Jožef Klekl v Čerensovciv — Cserfeld Zalamegye, Ogrsko. — "Kmečkega strahu" na Štajerskem še dolgo ne bo konec, kakor vse kaže. Listi poročajo, da je koncem januarja lovsko osobje samostana St. Paul, kneza Lichtensteiu in Schuette ter grofa Henkel-Donnersmarcka napravilo velik lov na čveteronogi "kmečki strah". Zverino so tudi dobili, a zopet se jim je izmuznila, ne da bi jo kdo opazil. Baje gre nedvomno za veliko zver mačjega plemena. Lovci so na nekem mestu dognali, da je zver zgrabila velikega srnjaka in ga nesla 180 korakov daleč v neko zatišje, kjer ga je deloma požrla, z ostanki so se pa gostile lisice. Zanimivo je, da so se v onih gorah, kjer hodi na lov "kmečki strah", lisice neverjetno pomnožile. Vojaški oddelki so po nalogu . namestništva zopet napeljali telefon in se naselili na nekaterih točkah nad Schwanbergom. Gre za to, da se zver na vsak način uniči, predno se živina 1 sežene na planine. — Smrtna kosa. Umrla je dne 6. t. m. nagloma ga. Marija Postružnik, veleposestnica v Ljutomeru. Ranjka je bil a velika dobrotnica cerkve in ubogih. — Zlatomašnik F. Petan umrl. V Slov. Bistrici je dne 2. febr. umrl zla- ŠTAJAESKO SloreMa Baltics Marija sna SCOTHCHICAG0 SIMNSKI i LIQUOR HOUSE — Austro—Americana, parobrodna družba je naročila v tržiški ladjedelnici štiri nove velike parnike za prevažanje čez Veliki Ocean. Imele bodo 15 do 16 tisoč ton. V kratkem bodo v Tržiču za isto družbo zgrajeni trije drugi parniki po osem tisoč ton. — Tržaško šolstvo. V Trstu prebiva do 70 tisoč Slovencev, za katerih šolstvo ne da magistrat niti vinarja. Država je torej sprevidela nujno potrebo, podpirati slovenske Ciril in Metodove šole. Neumljivo se nam pa zdi, kako da se more pameten človek nad tem zgražati. "Piccolo" sme seveda delati izjemo. Naj rajši pomisli, da 70 tisoč Slovencev ravno tako plačuje mestni davek kot Italijani in vendar' nima od tega nobene koristi na šolskem polju. Ce bi Slovenci zahtevali, da se mestni davki od strani Slovencev vsaj procentualno za šolske stvari namenjeni odkažejo namesto v skupno blagajno na magistratu slovenskim šolskim družbam, pod pogojem, da se te odpovedo državni podpori, bi seveda "Piccolo" zopet drugače zavil. — Lahi postajajo čedalje bolj nesramni. Trst, 7. febr.: Ker se čuje, da namerava vlada v svojih uradih v Primorju mesto dosedanjih nemško-laških napisov, štambilij in rubnik uvesti nemško - laško-slovensko-hrvatske, so Lahi dvignili velikansko vpitje, da bi vlado prestrašili, da ne izpolni tega, kar temeljni zakon itak zahteva. — Labile zelo razburjajo, ker je šopranj-sko županstvo poslalo reškemu dopis, naslovljen: Reka — Hrvatska. — V obče so Lahi v Primorju postali ^ad-nji čas jako nervozni. — Smrtna kosa. Umrl je v Sv. Ivanu v Istri župnik č. g. Martin Prenc,— V Gorici je umrla ga. Frančiška vd. Zottig roj. Princivalli, tašča višjega sodnega svetnika g. M. Rutarja. GLAVNICA $50,000.00. Uitan. in inkorp. leta 19'0 — Hrvatske zadeve: Ogrska vlada je odredila, da se imajo odslej vsi zakonski načrti skupne (ogrsko-hrvatske) vlade, v kolikor se nanašajo na Hrvatsko in predlagajo parlamentu, zopet tiskati v hrvatskem jeziku. — Hrvati «a Reki. I. hrvatska Ste-dionica na Reki je kupila palačo na Dantevem trgu za. 740,000 K. Vanjo se po vsej priliki preseli tudi čitalnica. — Kinematograf — morilec. Dne 18. m. m. zvečer ob 10. uri se je v Zagrebu vrgla pod vlak 171etna tiskarniška delavka Dragica Trupkovič,- sirota. Imela je rada nekega fanta, ki j0 je pa pred kratkim zapustil in se z neko hišino odpeljal v Ameriko. Usodni večer je bila Dragica v kinematografu, kjer sc je predstavljala drama "Dobra duša", v kateri se prizadeta ženska vrže pod vlak. To je na nesrečnega dekleta tako delovalo, da je takoj odšla na železniško progo in se vrgla pod prvi vlak, ki jo je raztrgal. __ Krvoprelitje med plesom. V Ko-sinju na Hrvaškem je mladina plesala BELO PIYO Amerikanski Slovenec Ustanovljen !. 1891. Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SLO VENSKO-AM, TISKOVNA DRUlBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik Tajnik -Blagajnik Urednik Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta----$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOI-KDAR. 1. marca Nedelja 2. " Pondeljek 3. " Torek 4. Sre4»-jg i. " Četrtek 5. " Pc'dtk 7. " Sobota Albin, Hadrijan. Simplicij, BI. Kar. Kunigunda, Avst. Kazimir; .Friderik. Friderik, sp. T ridotin; Koleta. Tomaž Akv. holosti: ker si le samo zemlja in pa prah? — Ali se je že slišalo kedaj, da bi se bila stvar spuntala zoper svojega Stvarnika? — Ali ni lončarju dana o-blast, da iz istega ila naredi ali tako ali tako posodo ter jo zopet ubije? To pomni, dragi — in gotovo se v ošabnosti ne upreš več stvaritelju, svojemu Bogu. 2. Cerkveno pepeljenje kroti človeško poželjivost. Veliko ljudem želja po prepovedanem okužuje duha. Nizkobna nagnjenja je vlečejo preveč nizdoli. Kaj, ko bi med take poželjivce poslali resnobnega pridigarja, ki bi v roci nosil posodo pepela, nastalega iz samih človeških trupel, in bi ob tem govoril usodne besede: "Spominjaj se človek, da si pepel in da se zopet povrneš v pepel?" — Kaj bi storili ob tem ti ljudje, ki so bili zapeljani v po-željivosti morje? Kaj, ko bi poželjivemu mladeniču pokazali odprt grob, ki leži v njem njegovih vrstnikov eden, sedaj jed črvom? Kaj, ko bi mu pokazali podobo, kakoršna je temu mrtvecu sedaj?— Namesto oči dve globini neznanega pogleda; namesto ust in ušes, ki so bile vajene sladkega jedila in prijetnega glasu, polno gnusnih črvov ■— kak pogled vam to, dragi! — Kaj, ali to je sedaj oni mladi človek, ki se je veselil med nami; ali taka osoda čaka mladosti: tako bi se utegnil ta ali oni tre- petaje zglasovati ob enakem pogledu. * * * Dragi! V dobroten nauk nam je torej pepel, ki ga prvi dan v postu katoliška cerkev svojim vernim potresa na glavo. — Ohranimo si v spominu ta pepel, ker tudi od nas ne ostane druzega kedaj, nego prah in pepel. —- Ne le ob postnem času, tudi sicer v življenji naj nam bo v mislih globokoumrii cerkveni opomini njen pepelnični dan; "Spominjaj se, človek, da si pepel in da se zopet povrneš v pepel." Amen. —(Tomo Zupan.) DVA TIČKA. I. POSTNA NEDELJA. Spominjaj se, človek, da si pepel in da se zopet povrneš v pepel. Cerkvena molitev pepelnično sredo. Pepelnično sredo, t. j. prvi postni dan, sv. cerkev verne pepeli. Blagoslovljeni pepel mašnik v roko vzame, z njim v podobi sv. križa zaznamenju-je vernikovo čelo ter ob tem govori: "Spominjaj se, človek, da si pepel in da se zopet povrneš v pepel." Zato naj ti bo pepel podoba- minljivosti vsega časnega. — Kako bi se torej človek, če vidi pepel, v kateri se spremeni za dolgo ali kratko sam; kako bi se človek v ošabnosti povzdigoval, kako da bi človek, če se spomni pepela, ne krotil svojih napačnih srčnih želja? Premišljujmo torej danes, prvo postno nedeljo, kako je to cerkveno pepeljenje v stanu v prvo nas odvračati od ošabnosti in v drugo krotiti v srcu napačne želje. 1. Cerkveno pepeljenje nas odvrača od ošabnosti. Nagnjenje do ošabnosti je prirojeno človeku. — Le poglejte prvih starišev. Bogu bi bila rada enaka — in prav ta želja do neprimernega svojega povik-šanja je bila njunemu padcu vzrok. Tako se tudi še danes nekateri upre Bogu ter zametuje božjo postavo: strah božji mu izgine; a samega sebe pa povzdiguje, kot da je Bog. Zato se nerad upogne kateri si bodi božji in kateri si bodi človeški postavi. Ali bi j ne zaklicali mi vsi takemu izgubljenemu zbegancu: Ozri se na pepel; pepel naj ti bode učenik. In besedo bi mu ponovili, ki jo pepelnično sredo do človeških src tako resno govori sv. cerkev: "Spominjaj se, človek, da si pepel in da .se zopet povrneš v pepel." Kaj mislite, dragi, ko bi žalil kedaj sluga svojega gospoda, ki ga je zapu-ščenca sprejel do sebe, kjer se mu prav dobro godi. — Kaj menite, ali mu morda ne bo oponašal z besedami: Spomni se, nehvaležnež, kakošen si bil; komaj si bil zadostno obleko obleko odet — a povzdignil sem te s tvojega nesrečnega stala v častito službo pri meni? -r- Kako si mi torej nehvaležen za tako dobroto. Enako govori do našega srca tudi Bog po sv. cerkvi, ko nas ona potresa blagoslovljenim pepelom. Revni človek, nam pravi takrat Bog, spominjaj se, kako sem te prsteni posodi enace-ga sostavil iz Zemljinega prahu; kako sem te potem povzdignil do podobnosti božjih otrok. Spominjaj se, da mi je oblast zopet te spremeniti v zemeljski prah. Kaj se torej vzdiguješ v o- Lepo oblečen potnik pride v nedeljo v gostilno in si naroči obed. Kakor hitro pa vtakne v usta prvi grižljej, močno zajavka in si z belim robcem podpre glavo. Prestrašenemu krčmar-ju reče, da ga strašno muči zobobol že 14 dni. Vsi ljudje v gostilni sočuv-stvujejo z revežem. Kmalu nato pa z malim kovčegom vstopi v gostilno drug tujec, ki se usede k mizi in zahteva kozarec piva. Doznavši, da onega gospoda boli zob, pove, da prodaja za odpravo zobobola neprecenljivo zdravilo, ki gotovo pomaga. Iz kovčega iiame zvit papir, ki ga razvije rekoč: "Gospod, oslinite si prst in dotaknite se ž njim tega belega praska in potem s-.- dotaknite roba >uik viko- na- redi sScofo v tistem hipu radostno zakliče: "To je čudež, prav nobene bolečine ne čutim več!" Potem da zo-bolecniku za zdravilo $1.00, reče mu usesti se poleg njega in jesti in piti na njegov račun. Seveda so hoteli zdaj vsi gostje imeti nekaj tega čudodelnega praška. Mož je prodal blizo sto zavitkov po $1.00. Ko je kdo pozneje v tistem kraju imel zobobol, zatekel se je za pomoč h kupljenemu prašku, in čudo čudov — pomagal ni prav nikomur, kajti beli prašek ni bil nič drugega nego nadrgnjena kreda, ki pa seveda ne ozdravi bolnega zobu. Kaj sta bila ta dva tička? Mi, verni katoličani bi jim rekli sleparja; oni pa, ktere za nos vodi Kundova Svoboda, zovejo take sleparje svoje prijatelje, ki delavcem odpirajo oči. Če ne verjamete, pa berite dalje. Dva tička: Kunda in Svoboda. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo časnikarskega boja radi izmišljenih priseg, katere sta lansko leto Kunda in njegova Svoboda prodajala, za-jedno pa lagala, da se katoliški duhovniki in katoliški lajiki, posebno pa Kolumbovi vitezi s takimi prisegami obvezujejo, da bodo s silo zatrli vse protestante in jim trebuhe preparali. Mi smo trdili v Am. SI., da so vse te prisege lažnjive in izmišljene zato, da bi se vnelo sovraštvo med protestanti in katoličani. Kunda in Svoboda pa sta se rotila in pridušala, da so neovrženo dokazane one prisege in torej resnične, češ: taki-le ste farji in vaša katoliška društva! Vse dotične prisege sta Kunda in njegova Svoboda vzela iz socialističnega lista Menace. Izmišljeno prisego katoliških Kolumbovih vitezov tiskano v Menace dala sta v Philadel-phiji ponatisniti tudi C. Megotiegal in C. H. Stage in jo prodajala. James A. Flaherty, vrhovni predsednik Kolumbovih vitezov ju je tožil za obrekovanje. V tej veliki sili se je Leroy N. King, advokat za C. H. Stage obrnil za pomoč na list Menace, naj mu pomaga dokazati, da je resnična ona, od Menace tiskana prisega Kolumbovih vitezov. A kaj je Menace v pismu odgovoril advokatu? Poleg drugega tole: "Nimamo nobenega dokaza, da vitezi Kolumbovi res tako prisegajo.... iii bedasto bi bilo od Vas (advokata) če bi svoj zagovor opirali na resničnost prisege tiskane v Menace." Tako? In vendar sta Menace in za njim Kundova Svoboda lagala, da imata resnične dokaze! Vidite lopovstvo! Oba obtoženca sta pri obravnavi 30. januarja 1914 priznala svojo krivdo, izrekla pa tudi, da ju je list Menace nafarbal. Oba advokata za obtožcnca, Peter F. MacLaren in Leroy N. King sta izjavila sodniku Wilsonu, da sta obtoženca najprvO verjela listu Menace; ko sta se pa prepričala, da sta v zmoti, odšla sta takoj k predsedniku vitezov opravičit se. Na podlagi teh za viteze ugodnih izjav od strani advokatov in za milost prosečih obtožencev (—eden bil je tiskar, drugi brivec) je vrhovni vitez predlagal, naj se obtoženca oprostita. Ravno to lažnjivo prisego sta tudi Kunda in Svoboda prodajala za resnično in za nos vodila svoje bravce in jim oči odpirala s sleparijami in pone-umevanjem. Preklicala pa še do danes nista svojih laži ta dva prijatelja resnice in pravice. Ali se to ne pravi imeti svoje naročnike za osle? So pa bedaki, ki trdijo, da Kunda in Svoboda delata na ta način za koristi in u-spehe delavstva! Le daj jih Kunda, saj neumni so dovolj, ker ti verjamejo. Taista dva tička. Kunda in Svoboda sta objavila, da so se farji in nune zbrali v samostanu Mt. Angel, Oregon, in tam tako popivali in žrli in uganjali take razuzdanosti (oh te diše Kundi!) da je neka pobožna nuna kar pobegnila i. t. d. Ravno to laž je tiskal list Silverton Journal; njega urednika, J. E. Hosmer so nune tožile in obsojen je bil platiti $200.00. Pravda se je vršila v Salem, Oregon, oktobra 31, 1913 pred sodnikom Kelly in porotniki. Druga tožba za $50,000 odškodnine je tudi vložena proti taistemu listu. Tudi Menace pride na vrsto za taisto obrekovanje in izmišljeno pripovedko: "Nune prostitutke". Ali bi ne bilo prav, ko bi kdo tem obrekovanim benediktinkam ovadil tudi naša dva tička: Kundo in Svobodo, ki sta širila taisto obrekovanje ii> se tako borila za srečo in blagostanje delavcev? Bog varuj, pravijo bedasti naročniki Svobode, kdo bo pa potem z lažmi odpiral delavcem oči, če bi vtaknili Kundo v luknjo! Kunda je toliko pisal o sleparijah vodiške Johance, zakaj pa nikdar ne črhne o svojih lopovščinah in slepar-stvih, s katerimi na tisoče denarja iz-slepari iz tisočin ubogih zaslepljenih ' de.lavcev? Kunda, ti si tisočkrat grši prekanjenec kakor vodiška Johanca. Zakaj pa duhovniki ne tožijo za vsako obrekovanje? Prvič, tožbe stanejo mnogo denarja, i Drugič, vi niti ne verjamete v kako! lopovsko podlost so zašli nekateri socialistični listi. En vzgled. List Menace, iz katerega zajemata svoje laži tudi Kunda in Svoboda, je pisal 3. jan. ,to-le: "Duhovnik se je pregrešil s svojo hišnico — Rev. Geo. Michael, Pittsburg, Pa., čegar cerkev se nahaja na 529 Vine St. i. t. d., i. t. d." Zakaj ta duhovnik ne toži lista? Razlog je to; s tem imenom ni nobenega katoliškega duhovnika v Združeni! hzavah in nobene katoliške cerkve -i 529 Vine St. Kdo naj torejtaji ?.a obrekovanje H- ra: Siljenje časti? Takih laži pa dandanes vse mrgoli po Socialističnih listih; njih namen je grditi in blatiti katoliško cerkev, češ: nekaj teh laži se bo te prijele ljudi,' da bodo začeli cerkev in duhovne mr-ziti, studiti in sovražiti. Taka svi—ka cunja je Svoboda; njej je urednik Kunda, Kundi pa diše le sramodejstva in poltne razuzdanosti, zato pa neprenehoma piše o svi—jah, s katerimi naslaja svoje bravce. Ta pohotnež je pred nekaj tedni pisal, da bi se moral , spolni pouk vpeljati po šolah; in bo se , vpeljal tak pouk v šole — je pisal — I ker vsi pametni ljudje razun katoliških I farjev in. f.irških podrepnikov se pote-] gujejo, da bi se dečki in deklice poučevali v spolnosti Seveda Kunda je strašno spohoten na take reči, zato bo najbrže pošiljal svoje otroke k takemu pouku v slabe hiše. Zakaj v slabe hiše in zakaj me v javne šole? V nekaterih chicaških šolah so res začeli s poukom 0 spolnosti, a morali so kmalu prenehati. Iz večkratnih poročil v listu Chicago Record-Herald i« v drugih listih posnemamo, da so različna brez-verna. in protestantska društva, društva zdravnikov in društva delavcev, profesorji in starši vzglasili odpor proti takemu pouku; nekateri brezverski in protestantski starši so celo zapreti-li, da odpošljejo svoje otroke raje v katoliške šole nego pa v javne s spolnim poukom. Takemu pouku sc je protivil tedi prejšnji predsednik Taft. illinoiski governor in chicaški župan, vlada Združenih držav je pa prepovedala razpošiljanje takih spisov po p°~ šti — in pouk o spolnosti, po kateri se tako sline cede Kundi, morali so ustaviti po šolah. Kunda, strokovnjak v -polni vedi, kateremu slavo pojo njegovi nevedni bravci, je torej strašno pogorel; kajti noben pameten človek v Chica^i-se ne zmeni za njegove oslarije, s katerimi svoje bravce vodi za nos, Kunda pa bo torej moral pošiljati svoje otroke v slabe hiše učit sc športnih reči So pa ljudje, katerim jako diše Svo- 1 »edine podle laži; no, taki imajo želodec kakor hijene in pomisliti moramo, da dihur j u tudi ne smrdi dihur, in dihurji v človeški podobi bi radi že med otroci vpeljali prosto ljubezen, saj 1« ta jim diši. Kunda in Svoboda sta naredila že mnogo kretinov, na duši in telesu pokvarjenih ljudi jn ratia foj; šc male deklice vzgojila za kur - šča. To je napredek! Usmiljeni. Marsikateremu iz ječe izpuščenemu kaznjencu ni možno služiti si kruha na pošten način, ker ga ljudje odganjajo in mu vrata zapirajo Čitajte! "Mož prestopi v temni noči prag župnika v Digne in reče: Jaz sem Jean Valjean; kaznjenec sem in 19 let sem bil v ječi v liagno. Potujem v Pon-tarlier. Danes sem potoval 12 milj. seveda peš. Dospevši v ta kraj, prosil sem, da me vzprejmo v; gostilni, a zavrnili so me, ker sem po predpisu postave moral županu pokazati potni list, ki je rmen. Prosil sem potem drugje prenočišča. Rekli so mi: Po-beri se! In tako se mi je dogajalo povsod — prenočiti me ni hotel nihče. Potrkal sem na vrata ječe, pa ječar mi ni hotel odpreti. Iskal sem zavetja v pasjici, a pes me je ugriznil in odgnal, kakor da bi človek bil on. Naposled sem sklenil prenočiti pod milim nebom; toda ker sem se zbal, da bo deževalo iz oblačnega neba, vrnil sem se in hotel odpočiti se pred hišnimi vrati. Že bi bil kmalu zaspal na ka-menitem pragu, kar mi dobra žena pokaže vašo hišo rekši: Tam le potrkaj! In potrkal sem. Nisem brez denarja; imam 109 frankov, ki sem jih zaslužil v 19 letih v prisilni delavnici. Rad plačam, saj imam denar; zelo sem truden, ker hodil sem 12 milj, in lačen sem. Ali smem ostati tu? Župnik pa zakliče svoji hišnici: Pripravi na mizi večerjo tudi za tega gospoda. Vi se gotovo motite, pripomni tujec, ali me niste slišali, da sem izpuščen kaznjenec in da pridem iz galeje — in potegnivši iz žepa velik rmen papir, ga razvije in ponudi, češ: To je moj potni list, rmen kakor vidite, in služi mi za to, da me vsakdo odžene, kjer ga pokažem. Berite: 'Jean Valjean, odpuščen kaznjenec je bil 19 let v Bagno; 5 let radi roparskega vloma, 14 let pa radi 4kratnega poskusa pobegniti. Mož je nevaren,' Zdaj vidite, kaj je pisano. Dozdaj mi je vsakdo pokazal vrata; ali me hočete vzpre jeti vi? Ali imate v hlevu en prostorček za me? Ali smem pri vas jesti in spati? Duhovnik zopet zakliče hišnici: Pogrni z belimi rjuhami postelj za tega gospoda!" (Victor Hugo, Le's Miserabiles.) Če vse odpodi nesrečnega reveža, duhovnik ga vzprejme v imenu Kristusovem. Tudi dandanes je redek prosjak, ki bi se ne oglasil v župnišču, če gre mimo. Zakaj? Ker ve, da bo vsaj tu dobil podporo. In jaz stavim, da izda vsak duhoven v Chicagi več milodarov na leto, nego Kunda in vsi njegovi delavci pri Svobodi. Ne, ne, socijalistični voditelji ne pomagajo radi revežem. Prišel je na Calumet med svoje podložnike Moyer, radikalni socijalist, ki služi na leto. $5,000 in ima poleg tega plačane vse potne stroške, a svojim trpečim pod-ložnikom, ki so proti njemu za pomoč stegali svoje roke, ni od svojih $5,000 dal niti 5 cts. Prišel je z Moyerjem debeločni Tanner, a za stavkarje ni imel nobenega denarja razun obljub. Prišel je ta veliki voditelj socijalistov, Mr. Berger, ki je služil kot poslanec $7.000 na leto, a za lačne podrepnike svoje in njih otroke — ni imel 10 cts. Vsi ti. in drugi njih vrste dali so stav-karjeni mhogo obljub — toda od obljub se še nihče ni nasitil. Vsi ti in drugi so prijatelji le delavčevega denarja, od katerega imenitno žive. Živeli! Naši slovenski voditeijčki socijalistov so pa tudi porabili to priliko; za čeli so pošiljati na Calumet na cente Prolet. in Svobode in ju hiteli prodajat, češ: kupite delavci, ta dva lista sta vaša rešitelja, in tako so še zadnji krvavo zasluženi denar izsleparili iz žepov trpinov — voditeijčki slovenskih socijalistov. Ali zdaj veš, kaj je so-cijalizem? To je ližem — le voditelj-čkise ližejo, ti pa trpi. SLOVEČ ZDRAVNIK O JEDI IN ŽELODČNIH BOLEZNIH. Član uredništva časnika "Eclair" je obiskal ruskega učenjaka Mečnikova, živečega v Parizu, in- ga je prosil za nekaj pojasnil. Raziskovalec Mečni-kov je razodel časnikarju svoje nazore o dandanes množečem se raku. Dejal jc: "Že petnajst let trdim, da prihajajo mikrobi raka v naš organizem, ker uživamo preveč sirove hrane. Izrastki in otekline v obličju, podobni raku, gtnevajo povsod, i po vaseh, koder je milo v rabi. Dandanašnji vidimo manj starih ljudi, katerim bi prišč in otekline razjedle obličje. Take otekline se pojavljajo najčešče na slabo umitih obrazih. Zal, da nismo te higijene na obličju razširili doslej tudi na svoja prebavila, in odtod prihaja vsa nesreča. O podedovanju raka ni torej niti govora. Ako zahteva rak v nekateri družini ali v nekateri hiši več žrtev, se dogaja: to zato, ker imajo vsi, ki žive pod U>isto streho, tudi te-iste higienske pogoje." "Ali menite :orej, da se lahko obvarujemo pred rakom?" je vprašal časnikar. "Seveda lahko," je povzel profesor, "in recept je kaj enostaven: Ne uživajmo siirov* hrane, in ravnajmo se po nekaterih enostavnih pravilih. Tukaj vidite na primer nekaj banan, ki sem jih ravnokar kupil, da jih ponesem domov. Ker je ta plod pokrit z debelo skorjo, menijo mnogi, da banane nimajo mikrobov, Pa se jako motijot Banane dozorevajo šele ondaj, ko dosežejo iz-vestne kali jedro, na kar- prodro lupino, ki ga obdaje. Zbog tega jaz banane vselej prej poparim in šele potem se prinesejo na mizo. Vtaknem jih za minuto v vrel krop in pri tem ne izgubi sad prav ničesar na svojem dobrem okusu. Nad špiritovim plamenom "opalim" nož, vilice in žlico. Kruh ožgem, da uničim mikrobe, ki so lahko na njegovi skorji. Vsa hrana se peče ali kuha. Solata se mora segreti, voda se filtrira in kuha. Tudi ne uživam nikdar sirove zelenjave in nikdar sirovega sadja. Nikoli ne jem jagod in svetuje"m onim, kateri jih radi jedo, da jih nasujejo v cedilnik in jih potope za par minut v vrelo voda. DR. HYDE, TOŽEN RADI UMORA V ČETRTIČ. Dr. B. Clarke Hyde, obtožen, da je umoril polkovnika Thomas Swoopa, ima priti te dni v četrtič pred poroto v Kansas City. Mnogo prič je umrlo izza njegove zadnje obravnave. Res, da je vse to nekoliko utrudljivo in plaši ljudi, kateri niso kaj takega vajeni. Ali človek se kmalu privadi na higiensko življenje, ako hoče ostati zdrav in podaljšati svoje življenje." Proti iglam na ženskih klobukih, si niso zavarovane, so nastopili tudi pruske železniške oblasti. Materinska ljubezen. Angleški listi pripovedujejo pretresljiv dogodek materinske ljubezni. V Alderneyu živi delavka Carriova v veliki bedi s svojimi osmimi otroki. Najmlajše dete, Bertka, je stara dve leti in pol. Ta deklica je dušica cele vasi. Lase ima zlate in kodraste, oči pa velike in modre, kakor da jih je ukradla z neba._ Nedavno tega je prišla v re-1 rVno vas boeata gospa iz Londona.-Ko je sagleclata 'krasno deklico, je kar . obstala. Sklenila je, da jo vzame za svojo. Mati pa ni hotela o tem niče- 1 sar slišati. Tudi ni odnehala, ko ji je bogata gospa ponudila za dete $32,000 s pogojem, da se mati odreče vseh* pravic do deklice. Revna, v bedi žive- ; ča mati je pač dobro vedela, kaj bi zanjo pomenila velikanska vsota, ali ven dar je ponudbo zavrnila. Rekla je bogati gospej: "Rajši ostanem v pomanjkanju, kakor da bi zabarantala svoje lastno dete." Enakih nazorov je bil tudi mož, ki se je zvečer od del* domov vrnil. Kako čudno se sliši ta gtnljiv dogodek v naši ciniški dobi. Take reči se dandanašnji ne dogajajo in ne pišej©!1 Nova senzacija v Redlovi aferi. "Bohemia" poroča sledeče: Ko se je zapuščina polkovnika Redla dražila, je nek praški gimnazijalec kupil tri zavoje filmov. Nesel jih je v šolo v laboratorij, kjer mu jih je profesor pomagal razviti. Pri tej priliki se je pokazalo, da en film predstavlja važen vojaški dokument, podpisan' od prestolonaslednika. Bilo je v njem, da ima stvar biti znana le prestolonasledniku,. šefu generalnega štaba in pruskemu zbornemu poveljniku. Film je imel Redi brezdvoma shranjen zato, da ga ob priliki ponese, oz. pošlje v Rusijo. Če je stvar taka, potem je pač dokazano, da je Redi vedel za zelo važne vojaške stvari, kar je vojna u-: prava zmiraj tajita. 60 do 65 milijonov rubljev si izposodi peterburška občina, da zgradi vodovod iz Ladoškega jezera. Srbska kraljeva akademija znanosti razpisuje zgradbo palače, ki bo veljala dva milijona frankov. 12 vagonov železnih plugov jc naročila Zveza srbskih kmetijskih tz drug za svoje članice. Zveza s bo potrudila, da pride železni plug tabo tudi v novih krajih, kjer j>oznajo ie. primitivni leseni plug: Avstrijska ekspedicija na južni tečaj. Dr. Feliks Koenig, voditelj avstrijske antarktične ekspedicije je odpotoval z Dunaja v Berolin, iz Beroli-na pa potuje v Hamburg, Kodanj in v Kristijanijo, da izvede podrobne priprave za potovanje na južni tečaj. Potovanja se udeleži tudi neka eskimo-ška rodbina. Kupili so že tudi 150 eskimoških psov. Volilo praškemu konservatoriju. Dne 18. grudna 1. 1. je umrl v Stolpnu na Saksonskem bivši c. in kr. fregatni zdravnik dr. Lippe-. V oporoki je določil za univerzalnega dediča praški konservatorij, kateremu je daroval 40,-000 K za dijaške ustanove. Ta ustanova stopi v veljavo po smrti sestre rajnega, ki ima dosmrtni užitek iz zapuščine. Past za bwJ'IVe so si izmislili Kitajci —seveda že bogve kdaj. Stvar je čisto enostavna: Vzame se poljubno dolg kos bambusa s približno 6 eni premera; vanj se napravijo po dolgem luknje. Na'o se vzame ravno tako dolga, a za par centimetrov tanjša palica: namaže se s ptičjim klejem "i porine v opisani bambus — past je gp" tova. Ta past se položi v postelj na polj ulito mesto. Bolhe, ki zlezejo v luknjice, se vjamejo na kleju. Ali se bol&e rade love v to past ali ne — vif ne povedo. John Vidmar 1112 North Broadway JOLIET, ILL. Kupuj cm in prodajani zemljišča, hiše in lote; zavaru-jein poslopja in pohištva prati ognju. Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. » £=>iite "Elk: Brand" pivo i $ Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. K. S« K. JEDNOTA Bell phone 1048. Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich. t. podpredsednic:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. II. podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: Anton Gclobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. .3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo:Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 20105 Martin Zidar, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 8. febr. 1914. Dr. št. 247 članov. K društvu sv Petra 30, Calumet, Mich., 20122 Matevž Schwaeget, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred, spr. 22. febr. 1914. Dr. št. 218 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans, 20106 Johan Kobby, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred, spr. 1. febr. 1914. Dr. št. 7 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 20107 John Lovšin, roj 1893, zav. za $1000, 2. razred; 20108 Josip Lesar, roj 1893, zav. za $1000, 2. razred; 20109 Mihael Vertin, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. febr. 1914. Dr. št. članov. K društvu Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 20110 Mihael Milčič, roj 1889, zav. za $1000, 3. razred, spr. 10. febr. 1914. Dr. št. 239 članov. K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 20111 Franc Čamernik, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 15. febr. 1914. Dr. št. 172 članov. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 20112 Anton Virant, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 14. febr. 1914. Dr. št. 141 članov. K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 20123 Anton Steblaj, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, spr. 19. febr. 1914. Dr. št. 75 članov. K društvu Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 20113 Jernej Avbelj, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred; 20114 Jernej Bedenk, roj 1874, zav. za $500, 5. razred, spr. 15. febr. 1914. Dr. št. 71 članov. K društvu sv. Jožefa 122, Rock Springs, Wyo., 20115 Franc Boznar, roj 1872, zav. za $1000, 6. razred, spr. 15. febr. 1914. Dr. št. 63 članov. K društvu sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn., 20116 Luka Kumpatič, roj 1893, zav. za $1000, 2. razred; 20117 Josip Boben, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 20118 Marko Jovanovič, roj 1888, zav. za $1000, 3. razred, spr. 12. febr. 1914 Dr. št. 23 članov. fL društvu sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, 20119 Franc Kenik, roj 1896, zav. $1000, 1. razred; 20120 Andrej Rodela, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 20121 Ivan Sterkolj, roj 1888, zav. za $500, 3. razred, spr. 15. febr. 1914. Dr. št. 51 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., k društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 18655 Jurij Krivec, 22. febr. 1914. I. dr. št. 122 članov. II. dr. št. 83 članov. Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., k društvu sv. Jožefa 110, Barber-ton, Ohio, 5994 Marko Maček, 15. febr. 1914. I. dr. št. 52 članov. II. dr. št. 61 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 19318 Mihael Grafenauer, 23. febr. 1914. Dr. št. 301 člana. Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 12698 Josip Šlogar, 19333 Josip Poto-kar, 19334 John Orešar, 23. febr. 1914. Dr. št. 113 članov. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 19267 Milan Ivičevič, 3284 Franc Žnidaršič, 21. febr. 1914. Dr. št. 156 članov. Ojd društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 2332 Franc Laurič, 11465 John Novak, 8923 Anton Terček, 4961 Valentin Alič, 1391 Ignac Žnidaršič, 17891 Franc Podpadec, 12100 Anton Frankovič, 13267 Franc Jernejčič, 16. febr. 1914. Dr. št. 391 članov. Od društva sv. Frančiška 29, Joliet, 111., 16227 John Rumovc, 24. febr. 191f Dr. št. 218 članov. Od društva sv. Barbare 40, Hibbing. Minn., 17062 Alojzij Slak, 21. febr. 1914. Dr. št. 95 članov, K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111, 6027 Marija Parčič, roj 1879, zav. za $500, 4. razred, spr. 15. febr. 1914. Dr. št. 15 članic. K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111, 6028 Marija Tišal, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 15. febr. 1914. Dr. št. 140 članic. K društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa, 6029 Neža Eržen, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred, spr. 15. febr. 1914. Dr. št. 69 članic. K društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111, 6030 Pavlina Dolenc, roj 1897, zav. za $500, 1. razred, spr. 22. febr. 1914. Dr. št. 75 članic. K društvu sv. Ane 139, La Salle, 111, 6031 Marija Papež, roj 1877, zav. za $1000, 5. razred, spr. 12. febr. 1914. Dr. št. 19 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 982 Marija Žnidaršič, 3294 Marija Novak, 16. febr. 1914. Dr. št. 113 članic. Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa, 5502 Marija Krstič, 25. febr. 1914. Dr. št. 21 članic. Od društva šv. Jožefa 53, Waukegan, 111, 4520 Johana Pivk, 15. febr. 1914. Dr. št. 70 članic. Od društva Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111, 5070 Ljuba Segina, 4892 Barbara Bajuk, 23. febr. 1914. Dr. št. 152 članic. Od društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111, 3151 Uršula Dernulc, 21. febr. 1914. Dr. št. 18 članic. Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis, S999 Marija Bohte, 21. febr. 1914. Dr. št. 15 članic. Od društva sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn, 4640 Terezija Dremel, 23. febr. 1914. Dr. št. 7 članic. Od društva sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis, 5279 Ana Udovič, S221 Jožefa Berbuč, 22. febr. 1914. Dr. št. 23 članic. Od društva Marije Pomagaj 147, Rankin, Pa, 3307 Barbara Furjančič, 16. febr. 1914. Dr. št. 21 članic. ODSTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Jurija 73, Toluca, 111, 2871 Ana Cesar, 24. febr. 1914. Dr. št. 14 članic. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K.. Jednote. IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. 6855 Frank Cvar, star 29 let, član društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo, umrl 5. dec. 1913. Vzrok smrti: Po nesreči ustreljen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 17. junija 1904. Razred 1. 1135 John Mustar, star 52 let, član društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn, umrl 29. okt. 1913. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 18. okt. 1895. Razred 4. 9993 Matija Kočevar, star 26 let, član društva sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111, umrl 5. dec. 1913. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 19. julija 1906. Razred 1. 30 Martin Kvartuh, star 60 let, član društva sv. Štefana 1, Chicago, HI, umrl 10. jan. 1914. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 12. dec. 1897. Razred 6. 984 Matija Millek, star 54 let, član društva sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont, umrl 6. febr. 1914. Vzrok smrti: Rak v vratu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 8. marca 1895. Razred 4. 12287 Matija Kral, star 47 let, član društva sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont, umrl 5. febr. 1914. Vzrok smrti: Vodenica in srčna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 1. okt. 1907. Razred 5. 16090 Frank Novak, star 28 let, član društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111, umrl 13. febr. 1914. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 3. aprila 1910. Razred 2. 17216 Peter Desport, star 44 let, član društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa, umrl 12. febr. 1914. Vzrok gmrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 12. febr. 1911. Razred'6. 7593 Martin Kozjan, star 43 let, član društva Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O, umrl 19. jan. 1914. Vzrok smrti: Samomor. Zavarovan za $1000^ Pristopil k Jednoti 4. jan. 1905. Razred 4. URADNO NAZNANILO. Asesment za mesec marc 1914 je reden brez vsake posghne doklade, JOSIP ZALAR, gl, tajnik K. S. K. Jednote, ki nezgodi svojemu sobratu na pomoč. Posebno še sedaj, ko bo treba novo lestvico sprejeti, bodo velika vplačila. In ako ostanemo tako razdeljeni glede podpore, nam pa bodočnost bode pokazala, kar sedaj nočemo ali ne moremo razumeti, kar bi pa ne bilo mogoče dobro za Jednoto. Posebej, u-pam, da ni treba opozarjati na to'točko, kajti kar vidimo pred seboj, lahko spoznamo. In tudi posebni bolniški sklad ne bode uničil družili skladov, toliko manj pa Jednoto, katera si je pridobila s skupnimi močmi približno tristo tisoč dolarjev, kar bi se brez Jednote oziroma brez skupnih moči ne doseglo. Torej je dosti jasno, kaj premore skupna moč, katera bi tudi bolniški sklad hitro ojačila in s tem pri-pomogla vsaj večjo tedensko podporo, kakor jo sedaj morejo nekatera društva plačevati. S tem pa bi napravili pravi korak napredka, naredili bi bratsko dolžnost in s tem bi se uresničilo geslo Jednote: Eden za vse in vsi za jednega. Tretjič. Glede odpravnine bi svetoval, da bi se hitro po dokazu neozdravljive bolezni izplačevala in sicer da je član preiskan od dveh ali več zdravnikov, kateri pa naj bi bili od društva odločeni; in tudi bi morala vsaj dva uradnika društvena prisostvovati pri preiskavi. Ako bi ti zdravniki bolnika spoznali za neozdravljivega oziroma priporočali boljši zrak, da se bolniku podaljša življenje, takšnemu članu bi se moralo takoj izplačati odpravnino, ako član sam prosi zanjo, kar bi zadovoljilo bolnika, pa tudi Jednota bi si prihranila nekaj stotakov. Odpravnina naj bi bila sledeča: Ako bi bil član ud Jednote samo eno leto in bi bil zavarovan za petsto dolarjev, naj bi se mu izplačalo sto dolarjev, vsako nadaljnje leto petnajst več; za tisoč pa 200 (dvesto) ja prvo leto, potem pa vsako leto trideset več, kar bi ne bilo škodljivo za Jednoto, pa tudi za člane nepretirano v primeri z vplačilom. Četrtič. Asesment naj bi se tako uredil, da bi ne bilo vednih naklad, kakor dosedaj, kajti samo stalen asesment bode zadovoljil člane in rešil tajnike mnogih sitnosti, katere imajo po tem sistemu. Dalje potreba je konec storiti krivici, katera se. clmštvem godi, ker morajo plačevati m malomarne člane, kateri s© po pravilih'zgubili pravico pri društvu ravnotako kakor pri Jednoti in še popred, a kljub temu morajo društva plačevati zanje, ( kateri so postali mrtvi člani vsled neplačil; ko bi pa kakšen kakšnemu mrtvemu hrano začel prinašati, gotovo bi, rekli, da je neumen; ko smo melt) po-, dobni onemu, ker vemo, da Č'ati se je odrekel prav vsem tozadevnim pravicam, ker ni plačal, in takega člana se imenuje "mrtvi član", pa moramo plačati za njega! Kako pa še sedaj, ko bodo tako veliki asesmenti! uvideli, da je vsaj deloma potreba, kar jaz priporočam v prid Jednote. Želim pa, da bi tudi drugi svoje želje na tem mestu izrazili. S sobratskim pozdravom ostanem vdani Jakob Stergar, 768 Warman Ave., Indianapolis, Ind. Cerkev proti nemoralnosti. Rim: "Osservatore Romano" objavlja okrožnico rimskega vikariata pastirski duhovščini. Okrožnica izvaja, da povzroča tudi v Rimu svoboda časopisja, gledališča in mode vedno večje pregreške proti javni in zasebni morali družbe. V Rimu nameravajo zdaj uvesti tudi tisti čez morje zane-I šeni ples, ki po svojem imenu in izvajanju zelo žali čut sramu in ga je veliko cerkvenih knezov tudi v protestantskih deželah obsodilo. Dušnim pastirjem okrožnica naroča, da naj v obrambo krščanske dostojnosti svoj glas dvignejo in vernike odvračajo od novo poganskega počenjanja. Okrožnica končno izraža upanje, da se rimski verniki združijo v boju proti nemoralnosti v vsakršni obliki. Mecheln: Vsi belgijski škofje, na čelu jim kardinal nadškof Mercier, so izdali skupno pismo, v katerem izrod-ke sedanje ženske mode obsojajo. Sedanja moda ni v soglasju s poštenostjo, za katero mora krščanska žena stremiti. Tudi plesi, gledališča, kino in čitanje modernih knjig povzroča nevarnost, pred katerimi se mora osobito mladina svariti. PROŠNJA IN PRIPOROČILO VSEM ČLANOM IN ČLANICAM K. S. K. JEDNOTE. Kakor gotovo večini članov in članic znano, bije se že več mesecev hud boj v državi Michigan za zboljšanje delavskih razmer, Kot bivšemu pre^ mogarju in tudi stavkarju mi je osebno znano, v kacem položaju se nahajajo delavci za časa štrajka. Vsled tega si štejem v dolžnost, da ponovno prosim člane in članice naše slavne organizacije, da se svojih sobratov in so-šester, ki se potegujejo za svoje nadvse opravičene pravice, spominjajo in jim pomagajo kolikor mogoče. Prejel sem prošnjo od dr. 'Marije Sedem Žalosti 84 K. S. K. J, Trimountain, Mich, kakor tudi od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich, da bi se članom in članicam imenovanih društev na kak način pomagalo ali pa vsaj za nekaj časa počakalo z asesmenti. Zadevo sem predložil glavnemu odboru na seji jan. meseca t. 1, nakar se je sklenilo, da se omenjena društva počaka z ases, da se razmere zboljšajo. Ob jednem se je pa tudi določilo, da se apelira na vsa krajevna društva za pomoč in sicer, da se prispevke blagovoli pošiljati na gl. urad Jednote, ki se bodo preje omenjenim društvom kreditirali na asesment. Radi tega prosim, da naj se blagovoli to prošnjo vpoštevati in zbirati prispevke v ta namen. Vse prejemke bodem objavil potom Jednotinega glasila in pripisal k dobremu zgoraj imenovanim društvom. Prenos zadnje izkazanih prispevkov v podporo stavkarjem v Michiganu ......................................................... $ 93 25 Nadalje darovali: Društvo sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich...........$10.00 Društvo sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio................ 5.00 Društvo sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont...... 7.00 Društvo sv.. Ane 120, Forest ity, Pa..................... 5.00 $ 27.00 Skupni prejemki ........................................$120.25 JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. Manami w s ® PREDLOGI IN RAZPRAVE ^ iS ČLANOV K, S. K. JEDNOTE ^ Si Si m HH M jfi« ifi ifi B ai«.S S05« Op. ur. Pod tem zaglavjem bomo priobčevali vse dopise, nasvete, predloge in razprave članov K. S. K. J, namenjene v korist naši slavni organizaciji, katera se tako najprimerneje pripravi na svojo letošnjo konvencijo meseca avgusta v Milwaukee, Wis. na je za rast in samo z mladino je rast jednoti zagotovljena. Ako jim dovolimo kakor mladim članom v Jednoto, potem ko bodo dorasli potrebno starost. bodo gotovo ostali kot aktivni člani in sinovi matere Jednote, katera bode postala njihova lastnina. Torej ako hočemo pospešiti že pričeto delo, moramo dovoliti rlasim malim prispevali v sklad, kateri naj bi postal njihova lastnina, potem smo si lahko svesti, da smo napravili pravi korak napredka za našo K. S. K. Jednoto. ^Drugič. Centralizacija bolniške podpore je tudi potrebna. Času primerna sprememba bi bila gotovo le za korist ;n naraščaj Jednote. Gotovo pa je, da bodo mnogi nasprotno trdili, toda jaz lahko dokažem svoje prepričanje, da centralizacija bolniške podpore nam je potrebna, ako hočemo v članstvu IZLOČENI ČLANI. društva sv. Roka 132, Frontetifec, Kans, 19297 Franc .Borštner, 9. febr. 1914. . Dr. št. 45 članov. 0(1 društva sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis, 19313 John Cesar, 22. febr. 1914. Dr. št. 76 članov. Potrebne spremembe pri naši K. S. K. Jednoti. Prvič. Če le nekoliko pomislimo na bodočnost in spremembo časa, potem uvidimo potrebo, sprejeti Otroški oddelek, ker le po sprejemu otroškega oddelka nam je rast Jednote zagotov-Ijena, kajti treba je pomisliti, kedo bodo člani čez dvajset, trideset let in še nadalje, oziroma koga naj bode sprejemala Jednota kakor naše otro-, ke? Ako pa jih pustimo, da se pozgu-bijo, potem tudi teh ne bode... Zakaj so se ustanovile jednote in zakaj pristopamo k njim? Gotovo ponajveč, da naši otroci ne ostanejo sirote brez pomoči. Torej iz tega je razvidno, da jednota ima pravi pomen šele za naše potomce, kajti mi drugi orjemo šele ledino, zato pa moramo paziti, kaj bo-demo posejali na to dolgo in široko njivo, katera se razteza po celi naši novi domovini. Vsakdo ve, da mladi- ZNIŽALI ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500. društvu sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y„ 12799 Lovrenc Petkovšek, znižal "*av. 14. febr. 1914. Razred 6. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa, 6025 Rozalija Strmole, roj 1891, .. zav. za $1000, 2. razred, spr. 8. febr. 1414. Dr. št. 114 članic. K društvu Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa, 6026 Marija Milčič, roj 1892, *av. za $500, 2. razred, spr. 8. febr. 1914. Dr. št. 48 članic. Nemški cesar za vero v armadi. Nemški cesar Viljem je že večkrat javno pokazal svojo vernost. Nedavno pa je pri blagoslovljenju mornariške šole v Muerwicku poudarjal potrebo vere za častnike. Rekel je med drugim: "Naš čas potrebuje celih, železnih mož. Pri tem pride v poštev oseba, v prvi vrsti značaj. Vzgojo vašega značaja pospeševati je najvažnejša naloga vaših predstojnikov. To je tudi pred vsemi stvarmi naloga vsakega posameznika. Pridobite si sčasoma strogo nravno, na verski podlagi temelječe svetovno naziranje, kakor tudi obojestranske odgovornosti zave-dajočega se tovarištva ter vitežkega mišljenja in delovanja. Tako boste obpluli kleči, na katerih se žal ponesreči še vedno toliko mladih častnikov. Navdušujte se na velikih sgledi.U y zgodovini, ki vas uči, da so duševne meči pne sile, ki si pribore zmago in da med temi ni zadnja jakost dnše; ki izvira iz prave vere v Boga. Potem boste z vzvišenimi cilji pred očmi z Torej pomislite društva 111 delegatje bodoče konvencije! Petič. Glede uradnikov in uradova-nja. Uradniki naj bi se volili iz vseh držav, kjer je sploh le mogoče, ker v vsaki državi skoraj se čuti druge potrebe, ker so tudi drugačne razmere. Zato pa bi bilo pravilno, da bi bila zastopana vsaka država v Jednotinem uradovanju. Dalje, uradniki naj bi se strogo držali pravil, kakor jih konvencija odobri, potrdi, ker le tako se more splošni bratski mir in red ohraniti. Ker pa so časi spremenljivi in doba treh let je tudi dolga, se lahko pripeti, da bi bilo potreba kakšnih eventuelnih sprememb pri Jednoti, zato pa bi jaz svetoval, da bi se pravila tako uredila, da bi dovoljevala splošno glasovanje vsem članom, in ako bi bili dve tretjini večine oddanih glasov za spremembo, naj bi postala postava za vse člane. Na ta način se lahko izognemo ižvan-redne konvencije ali pa morebitnih škodljivih točk v pravilih, ki bi se mogoče prezrle na konvenciji. Samopo-sebi se razume, da bi Jednotini uradniki morali biti jedini, ali je treba dati stvar na glasovanje. In tudi potrebnih pojasnil bi morali dati, da bi člani znali pravilno razsoditi. Kar se tiče glasila, je dobro kakor sedaj. Kaj se pa hočemo siliti oziroma kako naj silimo člane s svojim glasilom, ko bodo mnogi težko tako velike mesečne prispevke plačevali! S tem sem hotel samo nekoliko svoje želje razodeti, zato sem tu in tam samo ob kraj zadel. Da pa bodo cenjeni sobratje in sosestre prav razumeli moj namen, priporočam, da dvakrat pazljivo prečitajo, potem bodo lahkoto premagali vse težave poklic? in postali pomorski čaštiiiki, kakršnih si želim in kakršne domovina potrebu* je, namreč ponosni in trdni možje v viharjih življenja." V nekem drugem svojem govoru je svavril praporščake pred pivskimi razvadami, ki uničujejo živce. Današnja služba mornariškega častnika zahteva mož z zdravimi živci. Seveda so židovski listi vsled teh govorov zelo razburjeni, kajti ako bo ljudstvo v resnici verno, bo kmalu konec z židovskim gospodarstvom. Pozor, Slovani! Edina slovanska trgovina na severu priporoča si. občinstvu bogato zalogo oblek, gotove ali delane na order. Nova zaloga takozvane kravanet O. cote, tople suknje, sweather cote, sploh vse kar eden potrebuje. Posebno velika zaloga čižem vseh velikosti; poskusite en par, potem glišno ste nas odjemalec. Vse blago garantiramo in spremenimo. Sakem kupom damo 4 od sto vredne znamke ali Register ticket. Mi kupimo 10 od sto boljše blago kod druge prodamo po cene kod druge. Za vašo lastno korist nas o priliki obiščite. Frank Juričič 1001 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Fred Sehring Brewing Co. PIVO 7 STEKLENICAE. Cor. Scott and Clay Sts. Beth Telephones 26. JOLIET, ILLINOIS^ napredovati. Pomislimo, kako dolgo pa bodo mogla ona društva v članih napredovati, ki imajo prazne blagajne iti vedno dosti bolnih članov? Gotovo jc, da se pri takem društvu število članov manjša, in tako pridemo lahko do zaključka, da se tudi število Jednote krči. Ako hočemo utrditi našo Jednoto, potem moramo paziti na njeno .podlago, katera obstoji iz društev in njih članov; torej moramo paziti na društva, katera hirajo pod težkim bremenom. Ako nam je mar zanje, jim moramo priteči 11a pomoč. Kako pa je to mogoče? Prav lahko, samo da Jednota prevzame vso skrb za svoje člane: ne samo deloma bratsko podpirati svoje člane, pomeni priskočiti pri vsa- Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 15549 Lazo Zrivič, 15788 Mile Vujnovič, 18. febr. 1914. Dr. št. 83 članov. Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 18966 Nikolaj Adlešič, 25. febr. 1914. Dr. št. 98 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 16316 Nikolaj Plavetič, 22. febr. 1914. Dr. št. 104 člane. Od društva sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., 18874 Andrej Krivačič, 17034 Mihael Slat, 18. febr. 1914. Dr. št. 63 člajiov. I °d društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 19754 John Manič, 13912 Josip ! Brecclnik, 21. febr. 1914. Dr. št. 93 članov. ] °d društva sv. Ani. Pad. 137, Aurora, Minn., 15002 Matija Dremelj. 23. febr. j 1914. Dr. št. 23 članov. Od društva sv. Jurija, Lansford, Pa., 17580 Josip Skendrovič, 17. febr. 1914. i Dr. št. 22 članov. ' Od društva sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 18671 Rudolf Turk, j 19096 Jurij Smolček, 19766 Martin Zagorc, 18150 Jakob Berbuc, 18261 Alojzij Udovič, 19768 Franc Smuk, 22. febr. 1914. Dr. št. 77 članov. ODSTOPILI ČLANI. °<1 društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 11986 John Kvartič, 25. febr. 1914. Dr. št. 73 članov. | 0(1 društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 11!., 11166 Frank Ogrin, 28. febr. 1914. Dr. št. 170 članov. Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa., 18778 Simon Krstič, 17296 John Voglar, 25. febr. 1914. Dr. št. 74 članov. Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 13242 Matija Sudac, 15141 Vladislav Volfgang, 23. febr. 1914. Dr. št. 207 članov. Od društva Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 4951 John Skala, 16643 Franc Moravec, 23. febr. 1914. Dr. št. 237 članov. Od društva sv. Jožefa 53, Waukgean, 111., 10957 Franc Pivk, 15. febr. 1914. Dr. št. 171 članov. Od druStva sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 11738 Franc Makovec, 28. dec. 1914,' Dr. št. 30 članov. iTi-ririMli^irTri iTif -n-fTUBi- 6. AMTEX1KA autvmtmc, 21. februarja i9i4. S Junaštvo in zvestoba. W ® Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije. (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) Nemško spisal Jos. Spillmann S. J. Poslovenil * * * ifj službo pod tujimi prapori. Za domovino bom vedno "z veseljem..." "Kaj, pod tujimi prapori?" me je srdito prekinil. "Ali nismo tudi v Francoski službi stali pod lastnimi prapori? Ali se nismo tudi tam bojevali za čast in slavo Švice, ki je sklenila s Francijo j vojaške dogovore in, to pravim, ne v škodo naše uboge dežele!" "Da, da, boter, vem to. Že marsi-kak milijonček liver je Švica potegnila od Francoskih kraljev za kri svojih sinov. Denar je povečjem dotekal plemiškim rodbinam, zlasti Freiburžanom in Berncem; dežela in ljudstvo sta pa imela od tega malo dobička." Gotovo sem ravnal neprevidno, da sem tako govoril svojemu očetovskemu dobrotniku, ki je sam, kakor njegovi dedje, imel premoženje, plemstvo in visoko vojaško slavo, od vojskovanja v Francoski službi. Zlate lilije, j ki so se svetile s stropa, bi me bile lahko spravile na modrejše misli. Toda z modrostjo in preudarnostjo se nisem nikoli odlikoval in menil sem, da moram svoje prepričanje vselej naravnost od srca povedati. Komaj pa so mi bile ušle besede z jezika, bi jih že bil rad nazaj vzel: tako se je generalu napela žila na čelu, znamenje srda, in tako so se mu bliskale oči. Vendar je še zadržal izbruh nevolje in mi je rekel skoro porogljivo: "Kar strmim, da sem odkril v tebi tako velikega in umnega politika, ki zatemni vso modrost Švicarskih vlad zadnjih dveh stoletij! Bržkone si tudi mnenja, da bi bilo dobro, če bi se na Francoskem, in pač tudi pri nas, stari red, stara preizkušena državna oblika, preustrojila po prismojenih in brezbožnih Rusojevih naukih?" "No, boter, da bi bio na Francoskem treba popraviti mnogo vnebovpijočih krivic, ne boste vendar tajili. Prav tako bi lahko pri nas v Švici nekaj več svobode in enakosti..." "Svoboda, enakost!" se je zdaj raz-ljutil baron. "Zdaj pa imam dovolj! To so one blazne in prevratne ideje ki jih je Ženevski norec (Rouseau, Iv. Jakob) spravil med svet. Prav je sto- (Dalje.) II. V Zurlaubenu. Soba je bila močno razsvetljena, kakor je moj boter rad imel. Na stenah, opaženih s temno hrastovino, je na srebrnih ročicah gorelo vsaj pol tucata voščenih sveč, in zadaj viseča zrcala so sipala obilno'svetlobe v neveliki prostor. Boter je sedel v naslanjaču in je zamišljen oslanjal veliko glavo ob roko. Pogledal me je raztreseno s svojimi velikimi očmi in si je šele otrl čelo, predno mi je odzdravil. Vlasulja mu je bila zdrknila nekoliko na stran, in to je skoro vselej pomenilo, da ga je kaj vznevoljilo. "Vendar sem te dočakal," je začel. "A kako se zopet nemarno držiš! Prsi ven! Ravno, stoj! — No, dovolj velik je zrastel za grenadirskega poročnika. — Sicer sem dosihmal nameraval narediti iz tebe učenjaka; a za to ti manjka pridnosti in vztrajnosti. Danes si mi zopet celo vrsto preskočil, ko si prepisoval dragoceno listino, ki mi jo je milostni gospod Einsiedelnski dovo-! lil za prepis! Za državnika ali diplo-, mata si pa že celo preveč površen in lahkoveren; pa je ta poklic tudi nego-J tov, zlasti v naših Švicarskih deželah, in ne redi moža. Še največ talenta bi j morda imel za slikarja ali bakrorezca; to ti je v krvi od tvojega očeta in sta-' rega očeta. Toda ona dva sta v umet- . nosti prišla le do posrednosti, do majhne slave, malega zaslužka in premoženja. In tudi ti bi težko več dosegel. Tako torej ne ostane drugo, ko da te pošljemo v Pariz in te naredimo za častnika telesne straže. Morebiti si misliš, da ti ni treba služiti za kruh, ker te vzamem, če se boš vrlo držal, za svojega sina in te postavim za dediča, j A pazi, da ne narediš računa brez krč-marja! Sedi na ta stol! Razložim ti brez okolišev svoj sedanji položaj." Vzel je ščepec iz zlate tobačnice, na čigar pokrovu je bil umetno vrezan Zurlaubenski grb, in ga je potegnil v nos. Pri tem je povlekel močne obrvi visoko na čelo. Nato se je useknil in rekel: "Premoženje Zurlaubnov nikoli ni bilo posebno veliko, in tudi naše gospodarstvo ni bilo kaj prida. Naš glavni dohodek je'bil vedno Francoski denar velikih pokojnin, ki jih je nam Versajski dvor plačeval za naše službe — ris da ne pičlo! Tako nn ni bilo treba sti kati niti pri izdatkih za hišo niti pri nabavljanju zgodovinskih spomenikov. Glej na primer "Acta Helvetica" in "Res Tugienses!" 400 zvezkov v obliki cele pole! Stali so me lep denar. In podobe Švicarskih mest in gradov, ki sem jih dal risati in v baker rezati! In vsa zgodovinska knjižnica, ki ji ni enake v vsej Švici! Toda dokler mi je Francoska redno plačevala mojo pokojnino 11,000 liver, sem lahko žrtvoval toliko denarja zgodovinski vedi in, če hočeš, svojim malenkostim, ki so me veselile. A zdaj je moja pokojnina v nevarnosti, in jaz je ne morem pogrešati. Tako me vidiš, sedemdesetletnega starčka, v neprijetni stiski! Moj stari prijatelj maršal de Camp d'Hervilly (b: d Kam d'erviji) mi piše iz Versaja, da so z izplačevanjem pokojnin velike težkoče. Rad verjamem! Vojne Ludvika XIV., zapravljanje in sramotno žensko gospodarstvo pod Ludvikom XV. so prav nesramno stiskala državni mošnjiček. Turgot rani mogel ozdraviti, zbor no-tablov je ni hotel. Zdaj je Necker kralja pregovoril, da skliče državne stanove. Ti naj bi preprečili gospodarsko propast države. D'Hervilly pa jc mnenja, da bodo prej odpravili pred-pravice plemstva in zlasti črtali one mnoge milijone pokojnin, s katerimi jc kralj dozdaj plačeval svoje zveste služabnike. Da, d'Hervilly se boji, da Jbodo prevrnili vso staro vlado, morda ■celo častitljivi prestol sv. Ludvika, in >kušali postaviti nov red po naukih Voltaire-ja (b: Volter), Rousseau-ja sobo, "šest slok en dan je veliko — in nato isti večer izgubiti prijaznost botre in botra, je tudi veliko." Z večerno molitvijo ni šlo dobro in s spanjem tudi ne. Končno sem vendar zasnul in se prebudil šele, ko se je delal dan. III. Kako sem se odločil. Ko sem zjutraj v svoji spalnici okno. odprl — bilo je najgornje pod zatrepom proti jugu —- so mi žareli naproti, od rdeče jutranje luči čudovito o-zarjeni, ledeni vrhovi Befnskih Planin, se že več ko eno človeško dobo na življenje in smrt borijo zoper krščanstvo, ki je temelj našim državam. Bah, bah! Mislim, da d'Hervilly prečrno vidi; bil je vedno črnogled. Francoski narod je še dobro krščanski in si ne bo dal vzeti vere. Toda filozofi, Vol-tairjanci, bi ob skupščini državnih stanov vendar utegnili tvegati upor, zlasti ker štejejo za svoje velik del plemstva. Malopridni vojvoda Orleanski je nevaren voditelj teh ljudi, in d'Hervilly po pravici zahteva, da bodi polk telesne straže Švicarjev kar mogoče močan in polnoštevilen, ker se na zvestobo Francoskih čet ni popolnoma zanesti. Bog ve, ako bi imel le 10 let manj, sam bi hitel na Francosko, da bi še enkrat zavihtel meč v obrambo plemenitega in dobrega Ludvika XVI." Baron se je bil zelo razburjen dvignil, in tudi jaz seiu vstal. "Če bi bila le kapljica vojaške krvi v tebi," je za-klical, "že kdaj bi bil zaprosil, da bi smel stopiti v Švicarsko telesno stražo!" ' "Saj mi je tudi čisto prav, na vaso željo iti v Pariz, akoravno dobro veste, tra krenil tja in sem bil pri maši z namenom, da mi ljubi Bog da kakšno dobro misel. In ni bilo zaman; zakaj glej, ko sem sto- pil iz cerkve, sem se srečal s kapuci-nom, ki je bil maševal. Bil je o. Sekundus; ogovoril me je in rekel, da pride danes z o. guardia-nom na obisk v grad Zurlauben. Da je namreč odločen, da pojde v kratkem kot vojaški duhovnik k Švicarskemu polku v Francoski Babylon. "Bržkone ker sem Valežan in kot tak enako "dobro" govorim nemško in francosko," je rekel smeje in si gladil sivo kodrasto brado. "Sicer bi mi bil naš kapitel pri mojih letih pač lahko privoščil mirnejšo službo." Jaz sem dobro poznal in srčno rad imel dobrega starega patra, kateremu i je zgolj nedolžnost sijala iz oči, po-! mešana s trohico navihanosti. Torej sem mu med potom povedal svojo zgodbo, kako sem prejšnji dan prišel ob milost pri botru in botri. Vse je mirno poslušal in me strogo izpraše-val; toda lahko sem mu na svoje moštvo zatrdil, da mi niti v sanjah ni prišlo na misel, zapeljati Verenico k j čemu slabemu, in da nisva niti besedice o ljubezni ali podobnem med seboj i spregovorila, čeprav se imava tako močno rada. Če je to greh, sem ga vprašal, ko sc vendar hočeva poročiti? Zmajal je z glavo in rekel: samo na sebi gotovo ne; saj sveti zakon je od Boga postavljen in je v cerkvi milosti poln zakrament. Toda začeti ljubezen, kadar ni moči misliti v kratkem času na poroko, je nevarna stvar in torej ni dovoljeno. To se pravi, igrati se z ognjem. In Veronica je vendar še premlada, da, jaz sam da nisem še v letih in v razmerah, da bi mogel u-stanoviti lastno družino. Botra da torej ravna čisto prav, da noče zdaj nič vedeti o takih otročarijah in da mi je hišo prepovedala. — Potem je privlekel iz rokava mogočno tobačnico iz brezovega luba, je zamišljeno vzel ščepec iz nje in rekel: "Najbolje bi bilc>r če bi za nekaj let zapustili Zug. Ko bo mej tem gospodična Keyser za pol tucata let starša, in ko boste vi v tem času tudi postali pametnejši, kar pa pri Zužanu teško gre in je skoro nemogoče" — mi je rekel, pogledavši me nagajivo od strani — no, torej, ko boste mej tem tudi vi postali pametnejši in starši in boste morda celo prišli do stanu, službe, časti in ugleda, tedaj se pač gospa oskrbnica in gospod veliki sodnik ne bosta branila, Jati vam hčerke v krščanski zakon. Razume se, če mej tem gospodična Verena, ali pa vi, ali pa morda oba ne postaneta drugih misli. Vidva sicer ne bosta priznala, da bi bil ta slučaj mogoč, — tem boljše, tako ponesete vi zaupanje na njeno zvestobo s seboj, in to vam bo pomagalo v marsikateri skušnjavi. Ko ob-iščem gospo oskrbnico za slovo, jo že nekoliko potolažim, in tudi de Sacy-je-va "Duhovna pisma" ji vzamem in se-žgem. Saj ta je izmed poglavitnih jan-zenistov! Pa seveda, le da stoji v naslovu ime kake nune, že misli dobra gospa oskrbnica, da je kaj svetega. Lepe svetnice — te nune iz Port Rov ala! Kar se tiče vašega prepira z gospodom baronom," je nadaljeval o. Sekundus, "je pravzaprav v nekaterih rečeh pravica na vaši strani. Vojne službe v tujini so Švici sicer pridobile časti in ugleda, in po vseh deželah nas islajo kot zveste in hrabre vojake; drugače pa naša domovina nima velike koristi. Obenem s Francoskim denarjem je prišlo v naše hribe tudi mnogo Francoske razuzdanosti in brez božnosti. Naši plemiči se kot častniki na dvoru Ludvika XV. niso naučili nič dobrega in so se povečjem kot Voltairjanci vrnili domov. Med temi je pa vaš boter; baron Zurlauben, vse časti vredna izjema. Vrl mož stare korenine! — No, moja misel je taka, da bi mu venrlajr lahko mstregli. Jaz sodim, da se pripravlja boj, ki se bo obrnil nele proti prestolu, ampak tudi j proti oltarju. Razmere so zdaj take, j da se tisti, ki brani Ludvika XVI., obenem bojuje za našo sveto cerkev. To tudi mene tolaži pri službi, ki me je doletela. Tako menim, da bi utegnila tudi vas to nagniti, da si vdaste želji gospoda barona: Preudarite sam P" sebi!" Pri teh besedah mi je prisrčno stresel roko, rekel: na svidenje! in me smeje prosil, naj naročim za guardiana In zanj v grajski kuhinji dobro črno kavo. Šel je po hribu gori k Sankt Vererii, kjer je nameraval obiskati bolnega brata- pušcavnika, jaz pa sem krenil navzdol, proti hišici svoje ljube matere. Besede dobrega kapucina so me bile docela pomirile; bil sem zdaj čisto na jasnem in sem brez daljnega pomišljanja sklenil, držati se njegovega sveta, j "Čisto, prav gpvori," sem rekel sam i pri sebi. "Za Veronico je dobro, da odidem; in če bi se z bojem zoper kraljevo. vlad® res združil boj zoper cerkev,. česax pai ne verjamem, tedaj si bom štel v čast, kri in življenje zastaviti zanjo." Ljuba mati je bivala s postarno deklo Veroniko v naši stari hišici gori za lepo cerkvico sv. Ozvalda na obrežni poti. Bila je že nekaj časa bolna in je večinoma ležala in le s težavo rabila skoraj ohromele noge. Toda nikoli je nisem videl zavoljo tega žalostne. "Kakor Bog hoče," je vedno pravila, in da ji ta lepa beseda prihaja od srca. je kazalo njeno vselej prijazno in vdano obnašanje, Skoro vedno je ležala. V svoji prijetni izbi je bila dala postelj tako obrniti, da je videla skozi okno pri Sv. Ozvaldu pred oltar. Noč i" dan jo je tolažila misel, da je Bog, sicer povsod pričujoči, tam iz posebne ljuhezni v svoji drugi osebi pričujoč pod evharističnimi podobami tudi po svoji človeški naravi ter da pozna vse njene potrebe in bolečine. Zlasti ka-(Nadaljevanje na 7. strani.) George Leparc & Sin 400 Ohio Street -•r JOLIET STARA (GOSTILNA1 NAJBOLJŠA POSTREŽBA. JOSIP ZAI^AP JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. izdeluje vsakovrstne pravoveljavne li itine in izvršuje vse v notarsko stroke spadajoče zadeve za Združene Držav-in ttaro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770. ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A SGHOENSTELr & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. fROST &KRETZ — izdelovalci — AVANA (N DOMAČIH SMODI* Posebnost so naše, "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street, Joliet, III Frank Bambich urar in zlatar, 5270 Buttler St. PITTSBURGH, PENNSYLVANIA. Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v sfaro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLII 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. N. W. Phone 420. MARTIN ŽAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, 111. Vljudno vabi vse rojake, Slovence ii Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI ! Emil Bachmat 1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le ime ceste se je premenilo. Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA L t d. Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. Pozor, rojaki! i Dobi) sem lz \ya»l g tona za svoje zdra' serlalno Številko, kt»i jamči. da so zdsavll prava iu koristna. Po dolgem času h mi Je posrečilo iznajti pravo Alpou tinktur« in Pomado proti izpt-dauju in za rast j kakorSiie Sedosedai »vi tu ni bilo, od kalen moikim in ženskim gosti in dolgi lusje resni-čnh popolnoma zrastejo ill ne bodo več izpadali, ter ne osiveli. Ravno tako zraste!« moSkim v 8. tednik krasnibrki popolnom* Revinatizeinv rokah U nogah in ktižicah v I dneh popolnoma ozdfi vim, kurja očesa, brfr-davice, potue nog 1» ozebline se popoln VU >dstranijo. Da Je resnica jamd.m ■ r PiSite po conik, ki rega pojljem zasto«] JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohi« Anton Bnkovitz, 3400 Kosciusko St., St Louis, II*. Slovenska Gostilna Vabim vse rojake, da me v obil: številu posetite ko se mudite r maj okolici. Phone Canal 498. J. August Poglajen, 2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS. Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo ▼»•-lej postregli z najnižjimi tržnimi c*» nami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki is trdi les, lath, cederne stebra, desk ia šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines uli« blizu nevega kanala. Predne kiipis LUMBER, oglasi m pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mit« bomo zadovoljili in ti prihranili dena* •J. W. I^YOINS Nas office in Lumber Yard na rogl« DES PLAINES IN CLINTON STS ZAYAROYANJE! Vsaka pametna oseba zavaruje svojo obitelj zoper revščino v slučaju nenadne in prezgodne smrti s tem, da si zavaruje svoje življenje. Sicer je dolžnost in želja vsakogar, da podaljša svoj život in ohrani svoje telo zdravo. Kakor hitro kdo počuti IZGUBO OKUSA, RIGANJE, TEŽAVE V ŽELODCU, KOSMAT JEZIK, ZABASANOST, BOL V ČREVIH, HRBTOBOL, ŽGANJE SRCA, NENADNO SLABOST, naj takoj začne rabiti- bitter-wine 7>SwIP < ""unerovo HORKE VIKO ^fortwr.d b/JOSEPH TRINER 799 SAiMfcnd Ave. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Ta želiščna priprava mu da hitro pomoč in popolno zdravje, ker očisti telo in ves sestav brez neprijetnosti, ter odstrani zaostalo in neprebavljeno hrano. Istotako začeli ranjeno drobje ter ga okrepča, da deluje brez pomoči. Odstrani tudi zabasanost, ter tako prepreči posledice iste. Rabite to slavno zdravilo kakor hitro čutite katero omenjenih neprilik, da preprečite nebrojne nadloge, ker daje naravni okus, telesno moč in bistri duh. — Istotako prinese novo ljubezen do življenja, čist obraz in stalno zdravje, kjerkoli mogoče. V vs h lekarnah. Ne jemljite i.onareiko\. i JOSEPH TRINER, 1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO ILL EDINA SLOVENSXA TYRDKA Sastave, regaiije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednete. >ELO PRVE VRSTE. CENE NIZKI. KERŽE CO. 2711 S. Millard A.re. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ _ IWBKIfWmMWWO« wmmKMwmt JUNAŠTVO IN ZVESTOBA. (Nadaljevanje s 6. strani.) LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Ylade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Hranilnica Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti oil vlog. Začnite vloge z SI. First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 dar je ponoči morala često dolge ure ležati v bolečinah brez spanja, pa je gledala tja proti večni luči, koje medli odsvit je razsvetljeval okno ob oltarju. Zopet je bila imela slabo noč, kakor sem spoznal na njenih milih, od bdenja trudnih očeh. A veselo mi je stegnila naproti svoji shujšani roki in je dejala: "Lepo je, Damian, da me obiščeš. Ali ti je dal Zurlauben danes počitnice, da tako zgodaj prideš k ljam? Pač ti mora biti strašno dolgočasno, tiste stare listine prepisovati, urejati in zaznamovati! Ubogi otrok!" "Ne, mati, boter mi misli kmalu dati trajne počitnice!" se odgovoril. "Kaj, mar hoče vendar ustreči tvoji želji in pustiti, da postaneš slikar?" je vprašala. "Ne. Veste, da ne ceni veliko moje nadarjenosti z? ^slikanje. Nekaj čisto drugega namcjava. In predno mu odgovorim, sem hotel o tej stvari slišati vašo misel. Boter hoče, da bi postal poročnik telesne straže v Parizu." "Častnik v Parizu!" je vzkliknila in me prvi hip prestrašena pogledala. Ko villy-ja, in Baselski sel, ki je bil prvo že včeraj oddal, je to šele danes prinesel in se tisočero opravičeval, češ, da mu je bilo pri jemanju iz poštne vreče padlo pod mizo. Ta list je bil pisan par dni pozneje in s čisto drugim čustvom, kakor oni, ki je bil poln mračnih vesti in je botra tako ozlo-voljil. Pripovedoval je o kraljici Mariji An-toinetti, kako skuša pri selskih zabavah na svojem ljubem "Trianonu" pozabiti sovražnosti in obrokov, ki v zadnjih letih čisto po nedolžnem letijo nanjo, zlasti vsled razvpite zgodbe z zavratnikom. Ravnokar je dokončala svoje "selo", ki je skupina preprostih gradeii: mlin, kmetija, sirarna in več prijaznih koč, in zdaj se razvedruje z gospo Elizabeto, kraljevo sestro, z gospo Polignac (b: Polinjak) in nekaterimi drugimi dvornimi gospemi v čarobno krasnem parku pri nedolžnih igrah, da, v ravnokar postavljeni plan-šarski koči lastnoročno delo maslo in sir za kraljevo mizo. Nekateri Švicarski častniki iz Freiburga so ji podarili lepo Švicarsko kravo, in Marija An-toinetta je milostno sprejela ta dan za svojo pristavo. To zadnje poročilo vedal zgodbo s poganjačem, je bil takoj pripravljen pomagati, da se mu i-e-Ija izpolni. "Živali zapremo v veliko kletko in jih denemo zadej na Bernski voz, zra-Ven pa bodočega bobnarja in grenadir-ja. V vozu samem pa dobita prostor ti in o. Sekundus, ki me je res že obiskal za slovo. In najboljše bo, če prihodnji ponedeljek v božjem imenu odrinete. Tako boste lahko še pred oljčnico v Parizu in pri polku. Prihodnja nedelja je srepostna — tedaj povabimo nekaj prijateljev na obed za slovo. Pri tem pride tudi tvojih šest slok do časti." Tako je boter rekel, in tako se je tudi zgodilo. Dalje prih.) Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno "HOTEL FLAJNIK" 3329 PENN AVENUE ▼ kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu ▼ najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli I NA SVIDENJEI P. & A. Phone 3S1-W. Naši cenjeni čitatelji in čitateljice! Naročajte in Priporočajte vsem svojim znancem dober kat. list "AVE MARIA" (naslov) 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. -o- To je prvi in edini slovenski nabežni list v Ameriki. Naročnina $1 na leto. Prinaša vsepolno podučnega in zabavnega berila. Dolžnost vsakega hišnega gospodarja je, da si naroči list "AVE MARIA". V tem listu ni strupa. Čim prej ga naročite tem bolje za Vas in Vašo družino, ki bi morala imeti dober slov. in kat. list pri roki, da se ne spridi z zlobnimi časopisi, ki preže in vlečejo mnoge mlačne rojake v prepad brezverstva, in konečno v pekel že na tem svetu. Naročajte dober list "Ave Maria". f