ISSN 0350-5561
za konec t*dna
Postopno bo topleje. V soboto popoldne in zutísr bodo na severv posamezne plohe aH n&/ihte.
53 let
številka 21
četrtek, 25. maja 2006
00
300 SIT '1,25 Bun
ItAIIIII
Na slovesnosti na Glavnem trgu v Celju so v nedeljo popoldne razglasili novo škofijo in umestili njenega škofa dr. Antona Stresa. Prvemu celjskemu ordinariju je škofovsko palico Izročil mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger. V novi škofiji je približno 235 tisoč katoličanov, in to v enajstih dekanijah: Celje, Šaleška dolina, Nova Cerkev, Žalec, Ko^e,
Rogatec, Šmarje prIJelšah, Braslovče, Gornji Grad, Laško, Videm ob Savi. (Foto: £. M.)
Gorenje ponudilo Bluesu sodelovanje
Velenje • Goreiye je ponudilo možnost niidaljnjega sodelovanja ob poravnavi oziroma zavarovanju že zapadlega dolga družhe LTH v višini 122 milijonov tolarjev ter pod konkurenčnimi pogoji in na neeks-kluzivni os non.
Znano je, da veljavnost obstoječe pogodbe med Gorenjem in Bluesom, ki slednjemu že več kot deset let zagotavlja priviligiran položaj med dobavitelji, poteče konec tega meseca. V skladu s to pogodbo je Gorenje podalo naro-
čilo za maj v višini 35 milijonov tolaijev, vendar so podjetje takrat iz Bluesa obvestili, da naročila niso sposobni izpolniti in da so zaradi likvidnostnih težav prisiljeni omejiti naročila surovin pri svojih dobaviteljih. To je seveda pomenilo tudi zmanjšanje dobave Gorenju in ga prisililo v iskanje alternativnih dobaviteljev.
Pri odločanju o nadaljnjem sodelovanju z Bluesom so v Gorenju upoštevali tako gospodarske kot socialne dejavnike, »Za Gore-
nje je namreč pomembna racionalna in stroškovno optimirana nabava, ki mu zagotavlja kakovostno in pravočasno nabavo materialov po tržno najboljših pogojih, in sicer od finančno stabilnih dobaviteljev, ki ne predstavljajo tveganja nedobave zaradi svojih likvidnostnih težav. Kol družbeno odgovorno podjetje pa se v Gorenju zavedamo tudi odgovornosti za delovna mesta, še posebej težje zaposljivih oseb,« poudarja^jo.
Prav zato so Bluesu predlagali
nadaljnje sodelovanje, vendar pod enakimi pogoji, kot jih imajo vsi dobavitelji, kar pomeni, da mora Blues Gorenju zagotavljati vriiunsko kakovost, biti cenovno konkurenčen in zanesljiv, V razmerah zahtevne konkurence si Gorenje namreč ne more privoščiti, da bi Blues, ki je zagotavljal približno en odstotek vseh nabav, zaradi nezanesljivosti dobav lahko ustavil delo 10,000 zaposlenih v Gorenju.
■ mz
Tudi letos nov
Guinessov
rekord
v petek je bil v kar 36. mestih petih držav, od tega v 26, mestih v Sloveniji, pravi plesni praznik. Maturanti so spet plesali četvorko za nov Guinessov rekord
Točno opoldne je bil poln tudi velenjski Titov trg in to ne le plesalcev, ampak tudi gledalcev.
Zaplesalo je 320 maturantov. Ko so se jim ob koncu pridružili še devetošolci iz treh velenjskih osnovnih šol. je bilo plesalcev vsaj še 100 več.	■

enem : I formacije in oštL vww.nascas.si je po ?rav tako tudi na m idiovelcnjc.com. ' 'kvcncain tako
		REMOPLAST
		Svnntandai allca 3
		Radlje ob Dra«1
		Proizvodnja
		PVC oken
		in vrat.
Teu e eu H», FtC n M 71 7», mtllHtMUl		
ttvarctvar^ft ■ 1>l|)llaMnflanni«ï j
PloxPsnalon i] Ptvdwoct«*«!
GARANTIRAMO Mi^wgiô;,


Mladost - norost?
Bojana Spegel
Danes je 2.\ maj. Hočem ali nočem se ga vedno spominjam koi dneva mladosli. To je pač neločljivo ix)mano z mojim odraščanjem. In spomnim se vaj na velenjskem stadionu, ko .smo. enako oblečeni, pripravljali koreografije za predaja šlajele mladosti. Spomnim se vznemirjenja, ki .smo ga pri tem čiilili. In .s/xmnim se. kako leix>je bilo lakrai moje mesto. Sem pač Velenjčunka, in lo zaprisežena. Sedaj me v.^ako leio na 25. maj sp<imnijo študenti Še vedno .le rada udeležim festivala DMK. In kur nekaj mojih vrsinikov - res .ima že v srednjih letih ■ tudi v.sako leto izkoristi ponudbo. Tudi zalo, ker je v mestu sicer res veliko kulturnih prireditev a so vse bolj na isto struno • literarni večeri, /xjgovori z avtorji knjig. jxi kakšna gledališka predstava in koncert resne glasbe. Vsega ostalega pa manjka. Kronično. Ni i«r nastopov /xwličnih gledališč, ni dovolj khilxjv z dobrimi koncerti. diskoteke pa tako ne vem več, kako dolgo že nimamo. Še o edinem malo večjem klubu, ki dom uje i' Rdeči dvorani, se govori, da bo zaprl vrata, v njem pa na/ bi bili /xislej igivlni avtomati. Torej bomo izgubili še zadnji prostor za ktmcerie ... Ob tem se sj>et spomnim .svoje mladosti, tudi otroštva. Imeli srno vse in še več. Imeli smo krasno otroško igrišče z bazenom. v katerem smo se vozili s čolnički. Imeli smo letni in zim.ski bazen. Imeli smo kino. ne enega, včasih tudi dva. Imeli smo m" diskotek in kar nekaj lokalov, kjer smo doživi/ali tudi koncerte. Kix-k in /K>p... V centru me.sta smo imeli veliko trgovin. Danes v centru mamica z otrokom nima kje kupili soka in sendviča, če recimo ta /mtane lačen na centralnem otroškem igrišču. Da nimamo ne letnega bazena ne kina, pa tako v.v/ vemo. Pa .sploh ne vem, zakaj bi moral bazen bili olimpijski. luihko bi bil manjši in kakšen jKidjeten človek bi ga po mojem z veseljem vzel v najem in tudi skrbel zanj. Velenjčani pa bi lahko v jxúeini vročini čvjótuli/x) mili volji. F času počitnic bi to bil prav družaben prostor, sem prepričana.
Prav smilijo se mi mladi, ki odraščajo v Velenju. Res se nimajo kam dali. Zato ni čudno, da ob lepem vremenu zavzamejo parke in .sio/y-niščv večjih kulturnih ustanov. Z tiirco v roki. Seveda jih tam nihče ne vidi rad. vsi zmigiijejo z glavo in tu in tam i>okUčejo tudi policyo. Ni jih malo. ki že v srednji šoli govnryo. da komaj čakajo, da gredo ven iz /ne,Vi«, ki jim ne tntdi nobene zabave. Tu pa je v mladosli pomembna. in to ne le zaradi druženja in .spoznctvanja vrstnikov. Tudi zalo. ker se takrat začne iskanje smisla življenja in oblikovanje prihodnosti. Poklicne in še kakšne. A tudi tu je težava. Uradni /jodatki za Velenje kažep, da se v mestu še vedno rodi več otrok, kot je ti-sUh, ki umrejo, .k pa nemalo šie\'ilo tistih, ki se za stalno od.selijo iz občine. To je zaskrbljujoč podatek. Predvsem zalo, ker odhajajo-vsaj po mojem - izobraženi, polni energije in ustvaijalnosti. Odhajajo zato. ker v dolini ne dobijo parcel za .svQj dam in dobro plačv-nili služb. Hni pa ostajamo. Ker smo si tu ustvarili dom. In seveda želimo, da mesto si)et zaživi in dobi nekdanjo podobo. Pa .v tem še najmanj mislim, da resnično /x)irebujemo velike nakupovalne centre. Te še najmanj Potrebujemo pa marsikaj drugega, kar življenje dela polno in ustvarjalno.
Zato užijte naslednje majske dni, morda tudi v družbi ŠŠKja in dogodkov, ki jih prinaša letošnji festival. Ki i>u je tudi Mj skromen kot prejšnja leta. Ker žal .študentska blagajna ni več tako ix)lna. kol Je bila.	■
DdSÈZEN ĎOŇQS

>vww.ZMprizm'a.si
Zavaravsinica UariDor d.d.. PREDSTAVNIŠTVO VELENJE. Stari trg 35.3320 Velenje.iel. 03 397 50 96 I
Muziciralo bo blizu 900 glasbenikov
v Velenju bo jutri in pojutrišnjem (v petek in soboto) 1. revija pihalnih orkestrov slovenskih glasbenih šol
Pripravljata jo Zveza slovenskih glasbenih šol in Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje. Na njej bo v dveh dneh na treh koncertih muziciralo kar 871 mladih glasbenikov iz 22 pihalnih orkestrov 20 slovenskih glasbenih šol. Revija, ki bo odprta za obiskovalce, bo potekala v treh koncertih: I. in 2. koncert jutri, ob 10.30 in 16.00 ter 3. koncert v soboto, ob 10.30. Domačo glasbeno šolo bodo zastopali kar trije pihalni orkestri, in sicer mlajši pihalni orkester pod vodstvom Janeza Marina. mladinski pihalni orkester z dirigentom Matjažem Emeršičcni in mladinski pihalni orkester - oddelek Šoštanj pod vodstvom Janeza Šuli-goja. Koncerti, strokovno jih bo ocenjeval dirigent Simon Robinson, se bodo vrstili v veliki dvorani glasbene šole.
Kot uvertura pa bo zazvenel današnji večerni koncert pihalnih orkestrov (mlajšega in mladinskega) velenjske glasbene šole.
■ Urška Šramef Vučina
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA

25. maja 2006
KW
lokalne novice
»Naša kampanja ne bo revolucionarna«
Slovensko-bavarski gospodarski klub
Velenje • Da bi lahki> š<j bolje izkoristili gospodarski pt^icncial, so prejšnji leden prcdsiavniki slovenskega in bavarskega gospodarstva zasnovali Slovcnski>havarski gospodarski klub. IJsîannviicljj kluba so si /.a svoje vodilo pri sodelovanju med dinamično, spremembam hilro prilagajajoče se Slovenijo in Bavarsko pí î si avili mou> "I/ prakse /a prakso". Predsednik kluba je Alojz Gabrovec, direktor hčerinsko dru/be Ciorcnja, ki je v Nemčiji uspešno dejavna 2c od icla 1971- S pomočjo kluba Aciijo številne obstoječe oblike sodelovanja î^e razširili in poglobili, osrednji namen usiamv viive pa je omogočili večji preltik i/, prakse izhajajočih in praksi namenjenih informacij ter i/.vajali skupne gospodarske projekle.
Župan danes s športniki
Šoštanj - Danes (čelrlek, 25. maja) bo od 16. ure naprej živahno na rokometnem igrišču v Šnšlanju. Najprej se bodo v no-gomelu pomerili učenci Osnovne sole Soslanj, s piesnimi ločkami pa se bodo predsiavile učenke, ki se bi)do dan za tem udeležile državnega tekmovanja.
Ob 17. uri se bosu v nogomeiu pomerili članski ekipi kiwarkar-jcv rieklrc Ilsntecha in odbojkarjev Šoštanja lopt^lsice. Obnji so lelos ponovno dosegli izjemen uspeh, saj so košarkarji s Četrtim mcsiom dosegli največji uspeh v zgodovini kluba. < »d boj kari i pa so se že Ireije leto zapored uvrstili na stopničke, letos so bili irelji.
/upan občine Šoštanj Milan Kopušar, ki bo ludi leios na lekmi sodnik, se je odločil, da izjemno se7,ono skupaj zaključijo s spori no zabavno prireditvijo na nikomelnem igrišču. Vsi ljubile Ij i športa, posebej pa ljubitelji obeh i/jenmo uspesnih klubov, so vabljeni da pridejo navijal za svoje športnike,
■ mkp
v
Kavtičnik ravnatelj OS Nazarje?
Nazarje, Moziije - Vse kaže, da bosia imeli osnovni šoli v Mozirju in Nazarjah v naslednjem šolskem leiu nova ravnatelja, ker dosedanjima poteče mandal.
/a mesto ravnatelja osnovne šole v Naz^đrj^ih se je potegovalo šesi kandidaiov- Nazarski svetniki so na seji svela potrdili Jožefa Kavtičnika iz Velenja, v začetku meseca pa tudi člani sveta zavoda sole. Sedaj čakajo se na soglasje minisirsiva za šolstvo in sport. Oc bo slednje soglašalo, bo Jože Kavlicnik nasi opil mesto ravnatelja i. julija lelos. Dosedanji ravnatelj šnle Anton Snirke se na razpis ni prijavil, ker naj nc bi izpiîinjcval vseh pogojev,
Z novim šolskim letom se izteče mandat tudi ravnatelju osnovne šole Mozirje Antonu Veneku. ki je solo vodil kar M let. Ta odhaja v pokoj, /a njegovo mesto se potegujeta dva kandidata. Učiteljski zbor je dal prednost kandidalki, lokalna skupnosi pa se /j zdaj do predlogov še ni opredelila.
■ tp
Meddruštveno tekmovanje starejših članov in članic
Gaberke - Prostovoljno gasilsko društvo Ciaberke bo v nedeljo, 2K, maja, pripravilo četrto meddruî^tveno tekmovanje starejših članov in članic za pokal krajevne skupno si i.Organizatorji pričakujejo več kol 20 ekip iz cele Slovenije, i^elijo pa si ludi čim več gledalcev, ki bodo spodbujali tekmovalcc, lekmovanjc bodo pri gasilskem domu v Gaberkah začeli ob 9.30 uri.
V teku projekt vzpostavljanja nepremičninskih evidenc
Milena Kratic - Ptaninc
V Sloveniji je pričel veljati Zakon o evidentiranju nepremičnin. Po njem bodo geodeii po vsej Sloveniji pnčeli zbirali podaike o stanovanjskih p<wršinah. opremljenosti, legi in podobnem.
Pn;)jekt vzpostavljanja nepremičninskih evidenc naj bi končali do konca leta. Slal bo približno dve milijardi tolarjev, polovico bodo porabili za pripravljalna dela pri popisu in za obdelavo podatkov, polovico pa za stroške približno osenwtotih popisovalcev. Za evidenco in regisler nepremičnin bo skrt)ela geodetska uprava. p(»datki pH bodo javni iu dostopni vsenj.
Vzpiïslavijena evidenca in register nepremičnin bosia vsebovala tudi podaike o prodajah in najem i h.
V teh dneh geodeti že dajejo osnovneinlormacije večjim lasmi-ki^ui siavb. upravljalcem lokalnega in državnega premoženja ter upravnikom več stanovanjskih objektov, s kateriirii bo geodetska uprava sklenila posebne dogovore. Ti bi)do do septembra v vlogi popisovalcev, od septembra dalje pa bodo na lercnu posebni popisovalci. Tisli. ki živijo v večstano-vanjskih siavbah in imajo upravnika. lahko pričakujejo njegov obisk že pred septembrom.
Upravnik ali popisovalci bodo popisali podaikc o stavbi - letu gradnje, komunalni opremljeno Sli. vzdrževanju in podobnem. Vsak lasinlk pa bo moral sam izmerili površino nepremičnine in s podpisom jamčili za pravilnost podatkov.	■
Kandidat za župana je Franc Sever, ki bo volilni program gradil na trajnosînem razvoju občine
Velenje, 23. maja • V torek dopoldne so v prostorih mestnega odbora SDS Velenje na starem trgu pripravili tiskovno konferenco. na kateri so javnost uradno seznanili, da bo kandidat stranke za župana MO Velenje l-ranc Sever. »Je tudi viden član stranke na dr/avni ravni, saj je bil član I<>, sedaj pa je podprcdsed-
stranke SDS v Velenju Anton De Costa in dodal, da so se pri Izbiri izognili političnim igram.
V nadaljevanju je Tranc Sever na kratko predstavil predvolilni program, s katerim bo v naslednjih tednih in mesecih do volitev poskušal prepričali tudi volilce. Naj sptmmimo, daje kandidat za župana drugič, na prejšnjih volit-
eksislira na isti ravni, kakovost življenja v tijej se slabša. Za nas pa je življenje neponovljivij in si ga želimo živeti tu in zdaj, Doslej se je lokalna samouprava izvajali samo na upravno-administrativni ravni. Mi pa se zavzemamo za pravičnost in enakost vseh ljudi. S trajnoslnim razvojem bi radi to mesto in ljudi, ki v njem živimo
Kandidata za župana Je predstava Anton De Costa (ievo), novinarsko konferenco je vodii Stanci Videmèek, predvoiiini program pa je predstavil kandidat za župana Franc Sever,
nik sveta SDS. Ker bomo predvo lilni program gradili na načelu vrednot t raj no si neg a razvoja, se nam zdi pravi človek, saj je znan kot dober organizator in človek / visoko socialno občutljivostjo. To je dokazal tudi s svojim dosedanjim delom,« je ob predstavitvi kandidata povedal starosta
vah so mu občani Velenja zaupali nekaj več kol IH % glasov. »Središče našega programa je človek in njcg<wa kakovost Življenja. Tak pristop, kol smo ga Izbrali leit^s, ni naključen. Je plod anali2 iii delo več ljudi, je skrbnt) premišljen in izbran. Ugi>lovili smo. da MO Velenje kot skupnost le še
in delamo, pripeljali do lepšega življenja, saj razvoja ni mogoče prepuščati spontanosti. Treba ga je gradili, in to premišljeno. Menim. da lahko lokalna skupnost pripravi tudi veliko bolj ugodne pogoje za delovanje gospodarstva, ki je ključnega pomena tudi pri zaposlovanju. Menimo, da so
nadomestila za stavbna zemljišča previsoka, pa ludi k<jmunalni prispevek. Tudi zato se zna zgoditi, da bomo šc izjiubljaii podjetja.* je píwedal med drugim.
Sever se zaveda, da bo ljudem težko v kratkih besedah razložiti, kaj je li^ irajnosini razvoj in kaj želijo z njim dt^scči v stranki SDS. Zalo pravi, da bodo posa-mezjia področja predstavljali na okroglih mizah, »Dejstvoje, daje MO Velenje na križpotju. <'aka, da se ji pove, kako naprej, lega pa nihče ne bo povedal kar lako. Naš odgovor je dobro zasnovan (rajnostni razvoj. V njem je na prvem mestu treba poskrbeli za b<djše prometne povezave, za večjo mobilnost ljudi znotraj in zunaj občine. Potrebujemo večjo gospodarsko rast in izobraŽevanje, ki bo dajalo /jianja za sodi>-bno družbo, pri procesu šolanja pa uporabilo domače strokovnjake in gospodarstvo. Okolje moramo začeti dojemati koi življenjski prostor in ga začeli varovali, tudi z vzpostavljanjem nove kulturne krajine gospodarskega prtîslora. Pelo področje je si)ciali-zacija življenjskega okolja, v katero štejemo izgradnjo stanovanj za mlade družine, skrb za ostarele občane, več dejavnosti za zabavo in sprostitev ...«.
In zakaj so tako kmalu predstavili kandidata za župana MO Velenje. saj je doslej uradno znan le še Mišo Letonje iz SNS? »Zato, ker se nam zdi pošteno do volil-cev, da ne ugibajo, ampak vedo, kdo bo kandidat. Naša kampanja ne bo revolucionarna. Naš glavni namen in ciJi je pristop z nekim drugim pogledom na prih<ïduost mesta, v katerem živimo.*
■ Bš
Vsaj eni spet bolj združeni
I
!-
j Mesto grofovsko tudi škofovsko - Sprememba ustave za delitev države
• drugi ne zaupajo - Eni so prodajali, drugi bi grajali
Ko eni upajo, j
Popisovalci bodo tricali na vrata ■
i i I
I ■
I
m
I ■
I I
m
I
m
I I
I ■
I
se Je zgodilo, /la kar so Celjani čaka/t <Joígu siolelju in za kar so se že brezuspešno zavzemali sfcer močfii in mofutc/ii Œjski j^rofje. V nedeljo Je to knežje mesto qniJ do})ih skojijo. Tu ho zajemala celolno celjsko siaUsiičm redijo in še /ttiJi območje ob Savi. /^kateri so pred ćasont ceio opozarjali, da In bila lahko laka cerkyena delitev (oh ce^ski smo v Sloveniji dobili na tiovo se dve,Sofiji) osnova tndi za regionalizacijo dr-žave. 'Riti, ki terjajo veČ re^ii, se s tem seveda ne strínja/o. Pa se)'eda ne le zaradi te^ca! Ima pa v iíq xcerkveni regiji* neke vnte svoje mesto tudi Saša, je med štirimi mddekanati tudi sa\iíijsktyšuleški. Toda Čeprav so Cellatii tako dol^o čakali na škofijo, je m'so dfKakali t^n'sem pripravljeni. I'bdstw škofije ho /tanirec monifo začasm) f^osfovali v poslopju Mo-horje\'e družbe, dokler ne uredijo pravih skofavskih. /m stolnico pa so t^ro^la'iili kar osrednjo celjsko cerkev sv. Daniela v stařen} delu mesta. In ko je cerkev svojo decentralizacijo že iz^^edla. bo država šele te dni spreminjala ustaw, da bos tem podana možnost za usiana\ijanje re^ij ozirKnna pokrajin. Vpalmo. da hodo ptytem stvari .Slekle hiin^e, saj je doslej minilo že res preveč áisa tid prvih pobud za delitev države. Zahtev je bilo veliko, a kaže, da ni bilo politične volje. Pred dokončnim žednom parlamenta je tiidi iiradno nýsiw še zadnjih petih ohčin. za katere so se odločili krajani. ludi občine Rečica ob Savinji na olnnočju Saše. Na odboru za lokalno sa?mmpravo pa je hita pred dnevi podana vnovična pobuda, da bi za samantojno občino vendarle pm^lasih Uidi Rimske To plice. Krajani te krajevne skupna^i so se izrekli m referendunm za samostojnost. a so hili vezani na odločitev krajanov Zidanega Mosta. Tam pa .50 bili pn)ti. In ker bi Občina Rimske Toplice Zidani Most odrezala od Ixiške^a, vlada njihove samostojnasti ni priznala. In tako je ostalo. V teh dneh se jeo Rimskih Toplicah govorilo tudi zaradi vno^ične^a
pisma »civilne iniciaiivef, ki dvomi v projekt oživitve zdravilišča v lem kraju, pa čeprav so se prvih del lu že lotili. Nekaterim .íř zdi čudno, ker Je eden glavnih v tem kritičnem odboru predsednik laškega občirh ske^a odbora SDS. Vlada pa je pnyjekr oživitve vendarle (po prec^.š-njih zapletih) končno potrdila. Precej nejevolje Je bilo zadnje dni tudi med kmeti in kmetijskimi zadrugami na širnem celjskem območju. Na regijskem sestanku so o.Htn} ob.<(HÍi!i zadruge iz Celja, Peirovč in Sk> venske Bi.Ktrice, ki so prodale svoje lastniške deleže v CelJ.^kih mesninah. listi, ki tega ni.^o naredili, opozarjajo, da so z novo lastniško stmkturo (največji la.Wiiki so poslali menedžerji Celjskih mesnin) kmelje in zadruge utrpeli precejšnjo šk<xlo. Poleni leh treh zadrug je svoj delež prodal tudi največji lastnik konjiški me,iar Strasek. Kmelje se bqijo. kaj bo z njihovo živino, če hi se novi lastniki odločili, da lx)do žirim) raje uvažali, če jo hodo zunaj duhili ceneje. VÀaJ so domači rejii vendarle imeli prednost. V vodstvu Celjskih mesnin pa pravijo, da so se za lak odkup laslniških deležev (preko pooblaščeni 11 družb) odločili prav zalo. da družbo zavarujejo pred prevzemom tujcev. V sedanjem času, ko pogo.'ito prihaja do velikih razha janj med SUh venci prav zaradi proslav in govorov na njih. .so se or^anizatotji hližfye proslave dneva državnosti vendarle odločili, da s ivograma črtajo v(}ia-ško parado. Prosti njej se je med prvimi izrekel predsednik države Drnovšek in oh takem negativnem stališču »prvega viýaka^ hi bilo res nesmiselno irmoglaviii pri taki paradi. Še jmebno, ker je bilo proti njej še veliko drugih Slovencev. Saj je dovolj drugih možna'iti. da ta pomemben praznik vseeno slovesno proslavimo. Vozno je, da imamo kaj slaviti. O obliki .ne res ne hi .mell t>repirati!

NA5 ČAS lniajt: časopbna-ziložDliki le
t2íta|s lA čiirUlL Cena posameznega Ma je 300 STT €) iSi % dásiopri ODV. 23.SÛ 91 (0.1 Î). cena >7vođa brez DDV 276.50 SIT (1.141}). Pii pi^ilu telne (BroĆmne % poll?l<« 1SK. Csiritotnell H In rresečm 7 ^ popust.
Uridntttvft Borts ZakûSek (direHotk Slane Vov4( (oďeovornl urednik). MIBna KrstiS-PbnjrK (pomoiïnica uiednlka), Jartez Piesmk. Tal^m PcMSporšeK. doiana Špegel ^vinaijl), Una Zakoâek (urednica radija). Janja KoSulalpegel (leOniSna uradnica), Tomaž Oeriak (cAUkDvalec) Protaganb: Nina Jug propagande), Sašo Konečník. Jute Berlfinilc (propagandisla).
Sri« uridnHtva to vpmr. 3320 liK«. KUnetvt 2a. p. p. 2C2. teltfon 10^ m
17âÛ.lllaru 103)697 4643.
TRn. Nova 16, Vekenje.
E-nilb pressínascas^sl
Obf kmi^a In gni. prlprm Nai řas
T1âi:Tlskafra Sn Od. Nalihd»: & 400 avc4w Nanarmnih fotoyall In rokot«» m «ačanol
Pc zakcru o DDV p "Naš ćas' uvrcen mvJ pozvode inlormaiivnBga značaja a kaiere se ptaCuj» d»ek po jnihni sto^nj. lamo izids 52 it&vflk.
DOGODKI
Ob uvedbi evra ne bo treba v banko
Prvi, vsakomur viden korak na poti k prevzemu evra, ki ga bomo v Sloveniji prevzeli predvidoma januarja 2007, je že za nami - s 1. marcem letos se je začelo dvojno označevanje cen v evrih in tolarjih - Banke bodo same spremenile tolarje v evre
v Novi Ljubljanski banki sc na prev/cm evra pripravljajo /.c od lanske jeleni, saj zelij{>, da bi prehod na novo valuto ptuckal čim bolj usklajeno, gladko in strankam prija/nc». Kako ho torej potckah zame-njûi'a tolarjev v e^v? »Zamenjava lolaijcv v cvre bo za sirankc, ki bodo imele lolar-ska Slanja na ra^hinih banke, polekala avtomatsko. Imetnikom osebnih, poslovnih ali kakšnih drujzlh računov ne bo pola-bno posebej obiskati naših posloval nic. Prav /aio svoje stranke spodbujamo, da tolarsko goit>-vino že prej položijo na svoje račune in se s lem ixognejo fizični menjavi gotovine tolarjev v evre
in s lem ludi nepotrebni gneči. 'Judi tlfiiim, ki bodo po novem le lu še imeli lolarsko gotovino, ni potrebno skrbeti - saj bt">do imeli se 14 dni casa, da jo porabijo oz. jo do 2'S. februarja 2007 brczpiaCno zamenjajo v bankah. Po lem datumu ji) bodo za bankovce [ahko menjali v Banki Sli> venije, prav tako bre/.plačno in brez časovne omejitve, za kovance pa do leia 2016« pravijo. Kako bodo stranke obveščene o stanj/i homiirt ira rtih smdstev? ffNase stranke bt)do o stanju sredstev, spremenjenih iz tolarjev v evre, obveščene z rednimi mesečnimi i/piski, ob prvem vpisu stanja ali promcia v knjižico. s posebnim enkratnim i/pi-
skom bomo obvestili imelnike tolarskih depozitov in s posebnim enkratnim obvestilom o slanju kredita (z nalećcnimi obrestmi vred) in o novi mesečni obveznosti. izraženi v evrih.
Strankam, ki bodo na dan prevzema evra na računih že iineie evre. bomo stanja /družili z evri. ki bodo spremenjeni iz lolaijev. Na primer: stranka ima dne 31. IZ 2006 stanje na računu v visini 100 evrovin 100.000 tolarjev. Po spremembi tolarjev v evre ho imela stranka na računu 517,29 evrov (100 evrov i 417,29 evrov, preračunano po ccnlralnem lečaju I uvro 239,64 tolarjev (oz. po lakrat veljavnem centralnem točaju)*".
Kaj pa bančne kariive in čekovni bhnkeli?
^Zaradi prevzetna evra strankam ne bo potrebno zamenjali bančne kartice, morale pa bodo zamenjati čekovne blankete. V pt)sl<walnicah banke bodo novi čekovni blankeli strankam na voljo že v drugi polovici decembra 2006, uporabljali pa jih bodo lahko začele I. januarja 2007. Kanka bo v tolaijih izpolnjene čeke, ki so bili b.dani do vključno 51. 12. 2006, vnovčc-vala do 15. 1. 2007. Čeki z datumom od vključno L I. 2007 bodo morali biti izpolnjeni na n<wem obrazcu (čekovnem blanketu) v evrih.«
Trudili so se dajati največ, Icar iaiiico
V Medobčinskem društvu invalidov Šaleške doline Velenje laaii namenili največ pozornosti aktivnostim v projektu Občina po meri invalidov ter posebnim socialnim programom - Člani bi radi imeli večje prostore
Tatjana Podgoršek
Veleí\jř, 20. maja - Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Šaleške doline Velenje je ^ blizu 3000 člani največje tovrstno društvo v Zvezi delovnih invalidov Slovenije. Na skupščini v pmsiorih gostišča Verdelj v Velenju so delegati treh občinskih odborov in aktiva MDl ocenili opravljeno delo v pre-lekJem leiu ter se dogovorili o letošnjih smernicah delovanja.
Valier Golob • predsednik medobčinskega društva hivalidov, je pri pregledu opravljenega dela v preteklem letu med drugim po
udaril, da so se trudili dajati članom največ, kar so lahko. Dejavnost društva $o ra/.delili na redno in posebno. Slednjo so predstavljale aktivnosti v projektu Občina po meri invalidov, Ta laskavi naslov je dobila Mestna občina Velenje kot druga lokalna skupnost v dr/avi konec leta 2004, i>bvc/-nosti. ki i/hajajo iz icga. pa niso tako majhne. Med redne aktivnr>-sti je Golob uvrstil izvajanje peLili p( îse bn i h socia I n i h pn)g ra m o v. i n sicer organiziranje srečanj in obiskov /.a ie2ke ter nepokretne invalide ter nuđenje neposredne pi> moči, pomoć invalidom po lež-
kill operativnih posegih ali po nastanku invalidnosti, prva osebna socialna pomoč, ohranjanje psihofizičnih sposobnosti invalidov in skrb za ustvarjalnost ter integracijo invalidov v kulturno ter dru/abno življenje, /a izvajanje teh programov so lani namenili 1,« milijona tolarjev, koristilo pa jih je več kot 950 članov društva. Največje zanimanje so li ptîka/iili /a prvo osebno socialno pt»moč. Del den a tj a /a i/vaja nje pn)gra-tnov dobi društvo od zveze, nekaj pa ga poskušajo pridobiti pri d(v hrotniklh tudi sami
Poleg omenjenega so lani skupaj z upokojenci obiskali nep<> kretne in socialno šibke člane in jih skromna obdarili, zagotovili so popust za karte za kopanje v okoliških zdraviliščih, tudi na izlete in letovanja so jih popeljali. Skrbeli so za športno dejavnost, v katero se vključuje več kot .^00 članov, utrdili so sodelovanje z invalidi iz Madžarske. Golob je še
S skupsčme
poudaril, da bi potrebovali na terenu več prostovoljcev po vseh zaselkih, saj se velikokrat zgodi, da prepozno izvedo za težave in-validov takrat, ko bi lahko zanje še kaj storili.
V	razpravi so udeleženci skupščine namenili nekaj kritičnih besed /vezi delovnih invalidov. Slednja bi jih morala - po njihovem mnenju - b;>lje seznanjati z novostmi in spremembatni s pt>-dročja invalidske problematike. Dobršen del razprave pa so namenili zavzemanju za primernejše prostore medobčuiskega društva. Sedanji so glede na dejavnost in potrebe članov premajhni.
Župana občin Velenje Srečko Meh in Šo^taru VItlan Koptišar sta invalidom obljubila nadaljnjo po luoč pri odpravljanju ovir in pn uresničevanju zastavljenih nalog vsaj v takšni meri kot minula leta.
V	letošnjem delovnem programu medobčinskega društva so v ospredju znova nadaljevanje aktivnosti v evropskem projektu Občina po meri invalidov, posebni socialni programi, skrb za spr<v tno reševanje socialnih vprašanj in pomoč invalidom pri vključevanju v vsakdanje življenje, nuđenje brezplačne pravne ptmioči in sve t ova nj e, šport no-rek real I v n a dejavnost, pomoč članom pri urejanju invalidske dokumentacije, izleti, srečanja...
Ob koncu skupščine so se dtv govorili še o višini članarine. Ta znaša 5 evrov, kar je toliko kot do s lei.	■
Iz obone Šmartno ob Poki
Razdelili sredstva rozpisa za sofinanuranje programa športa
Člani Odbora /a negospodarske javne službe so predlagali, občinski svetniki pa na nedavni zadnji seji sveta potrdili predlog razdelitve sredstev razpisa za sofinanciranje programíw športa za letos, /a ta namen so predvideli nekaj več kol 4,7 milijona tolarjev, t)d tega so za šport mladih namenili l.l milijona SIT.
Na razpis je prispelo devei predlogov. Po 100 tisoč srr so dobili kQmbinai.i)rec nordijskih disciplin Žiga Urlep, atleta Matk Ne-zrnih in Kaja Rudnik, smučarka Aiia Drev 200 tisoč, 450 tisoč SFf l^portno društvo - nogometna šola in 150 tisoč tolarjev tamkajšnja osnovna šola. Od klubov in društev so denar na razpisa pridiv bili Športno društvo Šmartno 0.2 milijona tolaijev). Športno rekreativno društvo Gavce - Veliki Vrh 150 tisoč SIT. Klub 81 200 tisoč in Klub AM Miklavc 50 tisoč tolarjev.
Višje <ene za pomoi družinam na domu
Svetniki Občine Šmartno ob Paki so na tiedavni seji dali soglasje k za dobra dva odstotka višji ceni socialnovarstvenc pomoči družinam na domu. Od 1. maja dalje tako znaša cena storitve. ki jo plača upravičenec ali zavezanec,l 1947 SIT na uro.
To pomoč v občini v tem trenutku koristijo štiije občani.
Sofinanciranje M. faze lentra zo ravnanje z odpadki
Občina Šmartno ob Paki je ena od 23 občin celjske regije, ki je pristopila k ureditvi druge faze centra za ravnanje z odpadki Cero Celje. Po udelanem investicijskem planu bodo znašale njene obveznosti nekaj več ktu 9,6 mili-
jona tolaijev, od tega naj bi leios zanj namenila 4X3 tisoč tolarjev, priliodnje leto nekaj manj kot 4.4 milijona SIT. dobre tri milijone leta 200S, leta 2009 pa še manjkajočih 960 tisoč tolariev.
0 počitniški rezervaciji, stroških zacosnega izpisa
Na predlog Vrtca Šoštanj so svetniki potrdili predloge o počitniških rezervacijah, stroškov začasnega izpisa in plačila prf)gra-mtîv v času odsotnt>sti zaradi bolezni.
V času počitniške rezervacije, od 1. julija do 31. avgusta, bodo jnorali starši plačali 20 odstotkov prispevka iz plačilnega razreda, določetíega z odločbo, stroški izpisa in ponovnega vpisa poslej znašajo 40 odstotkov iz plačilnega razreda, če pa je otrok odsoten zaradi bolezni neprekinjeno 21 dni. pa lahko starši na osnovi zdravniškega potrdila uveljavijo znižanje plačila v višini 50 odstotkov.
Center spreminja podobo
Sredi minulega tedna je središče občine končno nekoliko spremenilo svojo podobo, Poslalo je namreč gradbišče za izgradnjo dveh stanovanjski enoi. V prvi bo 16 neprtifitnili siauo vanj. za katera se je občina dogovorila o sofmaQciranju s Slano-vanjskim skladom RS. Taje zanje že odobril blizu 500 tisoč evrov oziroma 120 milijonov tolarjev, v drugi enoti pa bo na voljo 16 stanovanj za trg.
Po zagotovilih šmarškega župana Afojza Podgorška so dokaj daleč ludl aktivnosti izgradnjo trgovskega centra. V lem trenutku je pripravljen čistopis pogodbe.
Tako kot oba stanovanjska bloka naj bi tudi trgovski center zgradili najkasneje do konca lega leta.
■ tP
Končno središče občine spreminja svojo podobo.
Izpolnili moralno obvezo
Nazarje. 19. maja - V dvorani Delavskega doma v Nazarjah je Območno združenje veteraitovza Slovenijo Zgornjesavinjske in Za-drečke doline pripravilo svečanost v spomin na 17. maj 1990, ko je občinski štab TeriUmalnc obrambe tedanje Občine Mozirje preprečil odvzem orožja enot TO iz skladišča v gradu Vrbovec. Med udeleženci prireditve so bili predstavniki tovrstnih združenj Šmaija pri Jelšah ler Dravograda, poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik in nekateri župani
občin doline.
Predsednik združenja Slavko Napotnik je ob tej priložnosti med drugim dejal, da z odkritjem spominske plošče izpolnjujejo moralno obvezo do vseh, ki so sodelovali v dogodkih v času osa-m izvajanj a Slovenije.
Slavnosini govornik Niko Pur-nal. prvi predsednik združenja in poveljnik takratnega občinskega štaba 10 tedanje Občine Mozirje ter ključni mož pri preprečitvi odvzema orožja, je označil odločitev občinskega vodstva ter vod-
stva TO kot tvegano in težko. Kljub silovitim pritiskom JLA so uspeli zadržati več kot 1100 kos<3V orožja. č«z 60 tisoč kosov streliva in še nekatera druga bojna sredstva dcmia. »Spominska plošča naj bo v opomin sedanjim in bo dočim generacijam, da naš trud ni bil zaman in da do takšnih dejanj ne bi nikoli več prišlo. Cas pa bi že bil, če bi država po 15 letih vendarle ptîdelila status vojnih veteranov tistim, ki tega še nimajo,« je še poudaril Niko Purnat.
Območiio združenje veteranov
vojno za Slovenijo Zgornjesavinjske in Zadrečke doline šteje blizu [yo članov. I.clos namerava postaviti še dve sp<miiaski plošči tam, kjer so bile tajne lokacije. Poleg druženja članov si bodo letos prizadevali pridobili svoje prostore, kamor bi lahko prišli veterani po nasvete ali uredili kakšne druge stvari.
Priredilev v Nazarjali so popestrili I robi In i kvintet godbe Zgornjesavinjske doline ter harmonikar Matija Veninšek.
■ Tp
Z odkritja spominske plošce v Nazarjah
V SREDIŠČU
4
Gorenje na tretjem mestu v Evropi v odnosu do okolja
V Gorenju uporabljajo okoljske vire štirikrat bolj učinkovito kot povprečno v Evropi - Pohvalijo se lahko s številnimi okoljskimi nagradami

25. maja 2006
Skupina neodvisnih raziskovalnih inštitutov iz različnih držav Evrope, ki deluje v združbi Advance project pod okriljem evropskega sklada EU Life Environment Programme, je Gorenje uvrstila na tretje mesto v Evropi glede na učinkovito okoljsko delovanje. Pri tem je bilo ugotovljeno, da uporablja okoljske vire več kot štirikrat bolj učinkovito kot v povprečju proizvodna podjetja iz starih držav članic Evropske unije.
Mednarodna raziskava združbe Advance project z naslovom Traj-nostna vrednost evropske industrije je potekala na osnovi podatkov iz leta 2001 do 2003. V raziskavi je sodelovalo 65 pomembnejših industrijskih podjetij iz držav članic Evropske unije. Pristop
k raziskavi je obsegal uporabo ekonomskih, okoljskih in družbenih virov z ekonomskimi kazalci, ki so lahko pozitivni ali pa tudi negativni. Okoljsko delovanje podjetij, ki so sodelovala v raziskavi, se je ocenjevalo glede na porabo naštetih okoljskih virov: porabo vode, količino odpadkov, emisije ogljikovega dioksida, dušikovega oksida, žveplovega oksida, hlapnih organskih spojin in metana.
Gorenje je bilo uvrščeno na tretje mesto, pri tem pa je bilo ugotovljeno, da uporablja okoljske vire več kot štirikrat bolj učinkovito kot v povprečju proizvodna podjetja iz starih držav članic Evropske unije. Povezava investicij z ekonomskimi učinki
kaže. daje Gorenje pravilno vlagalo v okolju prijazne tehnologije in daje takšno ravnanje dalo pravilne učinke. Gorenje ne izpolnjuje samo zakonsko določenih obveznosti s področja varovanja okolja, ampak mu investicije v to področje prinašajo tudi ekonomske koristi. Varstvo okolja je namreč že desetletja stalnica poslovanja Gorenja in je pomemben del družbene odgovornosti in strategije poslovanja družbe. Na področju varstva okolja se v Gorenju lahko pohvalimo s pomembnimi priznanji, kot so vpis v register EMAS, Evropsko okoljsko priznanje, nagrada za okoljski izdelek leta 2004, EMAS evropska nagrada.
Nadzorni svet o privatizacijskih načrtih
Nadzorni svet Premogovnika Velenje bo 31. maja že ocenil privatizacijske načrte povezanih družb - Zanimanja za odkup je v podjetjih, kjer gre za manjše deleže, pri delavcih precej, manj ga je tam, kjer je tržna cena visoka
Milena Krstić - Planine_
Veleoje - Privatizacija povezanih družb Premogovnika Velenje in treh profitnih centrov HTZ IP {Prostudio, Robinox in SIPO) je v polnem teku. Direktoiji podjetij in vodje profitnih centrov so do konca marca pripravili in oddali privarizacijske načrte, že pred tem so potekali med zbori delavcev, do 15. aprila pa so se zaposleni s posebno anketo odločali za odkup lastninskih deležev podjetja oziroma profitnega centra po tržni vrednosti tega.
»Privatizacijska komisija, ki sta jo imenovala PremogovnikaVele-nje in Holding Slovenske elektrarne. je doslej že pregledala vse elaborate družb. Vsak ima kakšno posebnost, nekateri so pripravljeni že dovolj dobro, da jih bo mogoče na seji nadzornega sveta, ki bo 31. maja, potrditi za izvedbo. Prt nekaterih pa se pojavlja še kar nekaj vprašanj. Nekatera smo v tem vmesnem obdobju razreševali tudi z revizijsko
hišo. Računam pa, da bomo imeli v juniju vse dileme razrešene in bomo lahko s prodajo deležev nadaljevali,« pravi direktor Premogovnika Velenje dr. Evgen Derva-rič.
Vse družbe imajo zaokrožene programe pri HTZ IP, kjer je privatizacija nekoliko drugačna, ker profitni centri, ki se privatizirajo, niso podjetja, pa je zelo pomembno, kako se bodo odprodali posamezni deleži. Variante v tem času še proučujejo.
Vsem zaposlenim v družbah in profitnih centrih je bil ponujen odkup lastninskih deležev podjetja oziroma profitnega centra. Kakšno je zanimanje? Direktor Premogovnika Velenje dr. Evgen Dervarič pravi, daje v podjetjih, za katera je tržna cena majhna, zanimanja relativno veliko, v podjetjih, v katerih gre za velike vrednosti, pa je tega zanimanja manj.
Načrt privatizacije je pripravil Inštitut za gospodarsko pravo pri mariborski pravni fakulteti. ■
RK pomagal že polovici delavcev Bluesa
Velenje - V reševanje stisk delavcev podjetja Blues iz Velenja se je po svojih močeh vključilo Območno združenje RK Velenje. Do konca minulega tedna je zagotovilo prehrambene pakete s pralnim praškom več kot polovici od 240 zaposlenih, ki čakajo doma na razplet dogovora o nadaljnjem poslovnem sodelovanju z Gorenjem. Nekateri najbolj prizadeti so izbrali tudi obutev in oblačila.
Na območnem združenju so zadovoljni, ker so jim ob podpori donatorjev ter sklada solidarnosti pri RKS lahko priskočili na pomoč. Prizadevali si bodo zagotoviti še kakšne dodatne prehrambene pakete s pralnim praškom, da bi lahko zadostili potrebam delavcev Bluesa in tudi tistim, ki redno trkajo na vrata RK.
■ tp
lj>7 MHz FM
Višja kalorična vrednost^ manj ton
Aprila so proizvodnjo v premogovniku prilagajali potrebam termoelektrarne - V prihodnjih mesecih bodo obratovali z dvema, občasno pa le z enim odkopom
Milena Krstič ■ Planine_
Velenje - V prvih treh mesecih letos so v Premogovniku Velenje proizvajali po planu, ki so si ga zadali za to obdobje, potem pa so se zaradi povečanja deponije oziroma manjšega odjema premoga v Termoelektrarni Šoštanj zadeve spremenile. »V aprilu smo pričeli prilagajati odkop oziroma zniževati proizvodnjo potrebam termoelektrarne.« pravi tehnični direktor Premogovnika Velenje mag. Marjan Kolene.
Aprila so delali dva dni manj, kot so načrtovali v delovnem planu za letos. S prostimi dnevi so tako naredili nekaj »prostora« na deponiji. »Za naprej kaže dokaj normalno. Že ta mesec TEŠ obratuje po pričakovanjih. V premogovniku smo med tem prešli v fazo premontaž opreme v jami. V maju, juniju in juliju ter avgusta bomo obratovaU z dvema, občasno pa tudi le z enim odkopom, kar je povsem skladno z letnim delovnim načrtom.«
Letošnji načrt bo izpolnjen, so prepričani v Premogovniku Vele-
Mag. Marjan Kolene: »V naslednjih mesecih bomo občasno delali samo na enem odkopu.«
nje. S Holdingom slovenske elektrarne (HSE) pa se dogovarjajo za še dodatne količine nakopa-nega premoga. »Zaradi ugodne hidrologije bo veijetno prišlo do prerazporejanja. tako da bodo v TEŠ več proizvajali v kasnejših mesecih. Dejstvo pa je tudi. da na naš izkop zelo vpliva sorazmerno visoka kiuilna vrednost premoga.
Ker prodajamo energijo, pomeni visoka kurilna vrednost tudi manj ton.«
Ta čas so nakopali okoli 1.500.000 ton premoga, ki pa v proizvedeni energiji, če bi preračunali na nekdanjo kalorično vrednost premoga, pomeni skoraj 1.800.000 ton. »Razlika znaša skoraj 300.000 ton premoga, toliko. kot je naša mesečna proizvodnja,« pravi mag. Kolene.
Zelo pa se v Premogovniku Velenje poznajo tudi lanska in predlanska vlaganja v opremo in modernizacijo. »z njo bistveno lažje obvladujemo fronto. Ocenjujemo, da bomo toliko kot je bilo lanske količine nakopanega premoga letos nakopali v skoraj desetih delovnih dnevih prej.«
Nacionalni energetski program predvideva do leta 2010 za Premogovnik Velenje letno proizvodnjo v višini .^.8 milijona ton premoga, do leta 2015 3,7 milijona in po letu 2015 3 milijone ton.
Najboljše leto v zgodovini obstoja podjetja
Kovinarska industrija Ljubno med prvimi tremi najboljšimi oziroma velikimi svetovnimi izdelovalci zobatih vencev za avtomobilsko industrijo - Lani za več kot 25 odstotkov povečali proizvodnjo in za več kot 40 odstotkov prodajo - Glede na potrebe morajo tudi letos graditi
Tatjana Podgoršek
Težave, ki jih je povzročil razpad jugoslovanskega trga. so podjetje Kovinarska industrija Ljubno prisilile k specializaciji proizvodnega programa. Odločili so se za izdelovanje zobatih vencev. Danes predstavljajo enega od treh velikih svetovnih najkakovostnejših proizvajalcev tega izdelka za avtomobilsko industrijo. Leto 2005 je bilo, po zagotovili direktorja Mirka Straška, najuspešnejše leto v 33-letnem obstoju podjetja, ki danes zaposluje približno 140 delavcev.
»z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo lani v celoti uresničili dva najpomembnejša cilja - za več kot 25 odstotkov smo povečali proizvodnjo in za več kot 40 odstotkov prodajo. Poleg omejenih smo uresničili še več manjših, a prav tako pomembnih ciljev, na osnovi katerih beležimo zavidanja vreden napredek. Med drugim je družba za nakup nove tehnološke opreme in strojev lani namenila nekaj manj kot 900 milijonov tolarjev in s tem povečala proizvodne zmogljivosti, s katerimi bomo lahko letos izpolnili vsa naročila. Prav tako smo precej vložili v razvoj novih izdelkov. Lani smo jih osvojili kar 28, predstavljajo pa kar polovico letošnje prodaje.«
Mirko Strašek, direktor podjela Kovinska industrija Ljubno: »Lansko leto Je bilo najuspešnejše v 33-letni zgodovini obstoja podjetja. «
V načrtu napredka, kot ga imenujejo, so predvideli še zmanjšanje stroškov, večjo učinkovitost in dvig produktivnosti. Tudi slednje so izpolnili, kar dovolj zgovorno dokazujejo zanesljivost dobav odjemalcem, prazni reklamacijski listi. za več kot 8 odstotkov (po njihovem sistemu) so povečali konkurenčnost in za približno 10 odstotkov produktivnost. Zgovoren je tudi podatek o vlaganjih v kadre ter razvoj. Po podatkih je družba omogočila 46 ur usposabljanja na zaposlenega. Letos naj bi število ur še presegli. Za razvoj
(brez investicijskih vlaganj) pa so namenili 4 odstotke od prodaje.
Po izdelanem strateškem načrtu do leta 2007 (v teh dneh snujejo že strateški načrt do leta 2010, ki ga nameravajo določiti še bolj pogumno kot doslej) naj bi proizvodnjo povečali za 40 odstotkov v primerjavi z lani, prodajo pa za 35 odstotkov. Kot je pojasnil Strašek, načrtujejo nekoliko nižjo prodajo zato, ker se v avtomobilski industriji srečujejo z nenehnim zniževanjem cen, in to predvidijo v načrtih. Letos so si nameravali na področju naložb nekoliko oddahniti. Načrtovali so vlaganja v višini 450 milijonov tolarjev, a so že kmalu na začetku leta ugotovili, da bodo zaradi naročil dosedanjih odjemalcev in na osnovi sklenjenih dogovorov z novimi še pred večjim izzivom kot lani. »Proizvodni prostori so premajhni in prisiljeni smo graditi. Nameravamo podaljšati obstoječe prostore. S tem bomo pri-
dobili približno 1500 kvadratnih metrov dodatnih površin, zgradili pa bomo še novo, manjšo halo za skladišče gotovih izdelkov. Poleg tega bomo ogromno vložili v novo opremo. V podjetju naj bi konec leta imeli na voljo takšne zmogljivosti, ki bodo omogočile proizvodnjo od šest do sedem milijonov kosov zobatih vencev. Toliko imamo zanje v tem trenutku naročil. Zagotovitev omenjenih količin pa pomeni delo v treh in celo štirih izmenah.«
Na vprašanje, kaj predstavlja Kovinska industrija Ljubno v avtomobilski industriji, pa je Mirko Strašek odgovoril; »Glede na to, da število izdelanih avtomobilov v Evropi dosega približno 16 milijonov avtomobilov, naši zobati venci pokrijejo 25 odstotkov tovrstnih potreb. Količine izdelkov, ki jih nameravamo proizvesti prihodnje leto oziroma leta 2008, pa bodo pokrile tudi do 40 odstotkov potreb. Ti podatki niso povsem točni, ker se v Evropi izdela več motorjev kot avtomobilov, vendar delež našega izdelka ne bo bistveno manjši.» Ob tem je Mirko Strašek še poudaril, da so si za prihodnje postavili zelo pogumne cilje - želijo postali največji in najkakovostnejši dobavitelj zobatih vencev. To je izziv za naslednje obdobje do leta 2010. Ce bodo delali tako kot v zadnjih dveh. treh letih, bodo cilje zanesljivo uresničili.
GOZDARSKI VITLI
Mehansko ali elektro-hidrovlimo upravljonje od 35 kN-80kK (3,St-8t)
msdal-tOEH
È
HIDUVllâil aPlLNIKf od 6 do 201 Pojon preko elaklrontotorjo ali troktorjo
MOŽEN TUDI NAJEM CEPILHIKOV
UtHorttl, d.9.0., DsbriiovaiUa, 3301 PETROVČE, Ttt.: 03/71314 10
WWW.WitftfMijt
Voittyw: KZŠalHkgđelfis
AKTUALNO
Fevdi se delijo tudi v zdravstvu
Javni zavod Zdravstveni dom Velenje leto 2005 zaključil pozitivno - Kronično pomanjkanje zdravnikov »rešujejo« upokojenci - Tudi zdravstvo se komercializira
Milena Krsiič * Ptaninc
Velenje - Čeprav bi lahko bili v Zdrav-stvenciTJ dnnm Velenje, kar se finančnega poslovanja /avoda liče, /adovnljni - poslovno Icio so končali brez Izgube pa ne morejo biti zadovoljni s kadrf)v-sko zasedbo, lako koi druge zdravstvene domove po Sloveniji ludi njih pesti kronično pomanjkanje zdravnik^jv. /a^aie rešujejo na različne načine, pomagajo il tudi z upokojenimi zdravniki, pravi dire ki Of Zdravslvene^ja doma Velenje. Jo2e Zupančič, dr. medici? .ste torej zokfjučiH hrez tzguhe,
»l.eio 2005 smo zaključili pozitivno, brez izgube, lako kot vsa leta nazaj. To pa ne pomeni, da leZav nimamo, a jih nekako z usireznimi ukrepi premagujemo. v poslovnem smislu je rezultat dober. Več pa je težav na organizacijskem področju, v sami organizaciji dela, predvsem na področju splošnih ambulant. Cire za znano iczavo v Sloveniji, pomanjkanje zdravnikov, s čimer se srečujemo ludi v Zdravstvenem domu Velenje.«
Kako piv/fiaífiijťie te težůw?
»Na različne načine. Tudi tako. da svoje zdravrdke angažiramo bolj, kot dovoljuje zakon o zdravniški službi. Vključili smo tudi Scsi upokojenih zdravnikov, ki nam p<îmagajo. Brez njih si nc zjiam predstavljali, kako bi delo v sploiv nih ambulaniah sploh lahko organizi-
rali. Poleg rega vključujemo ludi zdravnike iz sosednjih bolnišnic. Topolšice in C^elja, ludi Slovenj Ciradca. predvsem v urgentno službi), pa tudi za nadt>mcšča-iije v splošnih ambulantah, pomagamo l^a si i^e s pogodbenimi izvajalci v nekaterih diagn^ističnih in specialističnih dejavnostih.«
Takoj bi zaposlili šest zdravnikov
KoUko zdravnikov, će ijoi'orww o številkah. bi tahko takoj zapoiiiili? »Tri zdravnike v urgentni službi, v splosnih ambulantah pa tudi tri. morda celo Řtiri, če pri tem upi)šievamo, da je treba nadomestili tudi zdravnike, ki so sicer zaposleni, a so na porodniškem dopustu ali pa so odsotni zaradi izobraževanja in pod ob neg a. Zakaj zdravnikov v Síoveniji - po \'ašem mnenjit • tako zeto priniattjkaje? >»Ze od osamosvojitve Slovenije opozarjamo na to, da sc bo zbudilo, kar se je zgodilo. Da bodo nastale težave. Slovenija je v času skupne države Jugoslavije polnila sezname pi)trcbnih zdravnikov z vsaj 30 odslotki zdravnikov iz zdaj že bivših republik Jugoslavije. Po osa-mosvojilvi so se pf>goji za delo v Sloveniji zelo /^ostrili in dotok se je ustavil. To je en vidik. Drugi pa je ta. da smo v Sloveniji v tem času študij na medicinski fakulteti podaljšali na Šest let. uvedli dvoletni sekundarial in podaljšali speci-
Jože Zupančič, dr. med,: »Kapital je nekako zavohal^ da se v zdravstvu lahko ustvarijo veliki zaslužki,"
alizacije za leto do dve. Se pravi dvanajst let, da lahko začne nekdo samo siojno delati. Ce pri tem upoštevamo še dejstvo, da gre z.a feminiziran poklic in da tudi zdravnice želijo imeti druž.ine -in prav je. da jih imajo, jaz vsaki svetujem. da ima najmanj tri otroke - lo po-jneni še najmanj tri leta zraven. Mislim, da bo tukaj treba nekaj naredili. V str<v kovnih krogih se že pojavljajo razmišljanja, da bo treba študp medicine skt>n-
centrirali in ga skrajšati, ker tako dolg kt>t jc. res nima nobenega smisla.« [jthko zdravnika pridobite z javnim rttz' pisoni? i\ajbň so redki ki pridejo na osnovi ogiasa. Delate tudi s štndenti medid/re iz lega okotja? »Na podlagi razpistiv do zdravnikov res bolj težko pridemo. Bolj gre za angažiranje preko osebnih stikov, l.e lo lahko da rezultat. V tem času imamo nekaj lastnih štipendistov, šludenlov medicine oziroma zdaj /c sekundarijev, Nekaj Velenjčank in Velenjčaiiov se odloča, da bodo ostali v SaleSki d<ïlini. se tukaj zaposlili. Upatn in želim si, da bomo z njimi kadrovska vprašanja v nekaj letih vsaj omilili, čež.e ne povsem rešili.«
Kritični do podeljevanja koncesij
Dru.(i<f področje so koncesije, podefjei'o-nje koncesij v zdravstvu. Vemo. da ste v '/dm^tvenem doma Velenje vsa leta do podeljevanj končeny precij kritični, '/a-kaj?
»Vsaka reforma, če bi temu lahko rekli reforma, je resen projekt, ki zahteva zelo poglobljeno analiz<i stanja, dellni-ranje vzrokov in ciljev, ki jih želimo s spremembami doseči. Obenem je nujno nastaviti metodo spremljanja učinkov sprememb, da lahko zadeve, ki smo jih teoretično zastavili, pa sc v praksi ne iz-pťílnjujejo, korigiramo. Te cilje je treba
opredelili in jih »okvantificirati«. Zj to obstajajo meiode. Dolgoročno gre samo za to, da izboljšamo zdravstveno stanje prebivalstva. Za to imamo javno zdravstveno službo. Kazalci zdravstvenega stanja prebivalstva so namreč merljivi. Tako kot so merljivi tudi stroški za zdravstvo. Brez tega pa se stvari dogajajo same po sebi, bolj ali manj brez pravil. Izkušnje kažejo, da se, kadar se zadevo dogajajo lako, konča slabo. Pí j I eg tega som prepričan, da gre danes tudi v javni sferi za to, kar seje v gospodarstvu že zgodilo: levdi so se razdelili, zdaj se delijo v javni sferi, zdravstvih se komercializira. javna služba izgublja svoj prvotni namen, definiran kot neprofitna dejavnost, in postaja profitna. Kapital je nekako zavohal, da se tukaj lahko ustvarijo veliki zaslužki. To, kdo bo zadeve plačal, pa se ve.« Kako pa ffleda na to sama strf>ka? »Interesi so različni. Tudi v sami zdravstveni dejavnosti so nastali lobiji, ki vidiio, da lahko z drugačnimi oblikami organiziranja ustvaijajo dobičke.« Kakšen vpiiv pa ima javni zavod na do-deljevanje koncesijt »Majhen. Poda svoje mnenje. Končen-dent mora zahtevati, oz. prav je, da zahteva, mnenje javnega zavoda o tem, kaj pomeni pt>delilev koncesije za samo vsebino dejavnosti in tudi za p<^slovanje zavoda.*
Kdaj je iz velenjske^ia zdravstvenega doma šel nazadnje na svoje kak zdrai*-nik?
«Nazadnje je šel ortoped, ki je dobil koncesijo pri ministrstvu za zdravstvo. Za sekundarni nivo namreč koncesije podeljuje ministrstvo, ne ustanoviielj.« Se napoveduje še kak odhod? »Tega pa ne vem. Vlog je menda kar nekaj.«
Pečnikova ambasadorka Leonardo da Vinci
Med prvimi ambasadorji iz dvajsetih evropskih držav je ambasadorka Slovenije Martina Pečnik iz Lepe Njive - Poznamo jo kot sekretarko Naravovarstvene zveze Smrekovec
Miiena Krstič • Planine
Gradec, Sošlary - Evropska komisija in avstrijsko predsedstvo Evropske unije sta na slovesnosti v avstrijskem Gradcu počastila prve ambasadorje Leonardo da Vinci iz dvajsetih evropski drŽav. Med njimi je tudi ambasadorka iz SI ove nij e, ge og ra 11 nja Martina Pečnik iz l,epe Njive pri Mozirju oziroma Šoštanju, članica Planinskega društva Šoštanj in sekr^ tarka Narav(warstvene zveze Smrekovec. Pečnikova pravi, da je geografija zelo široka veda, da pa se sama v okviru le vede ukvarja z varstvom narave in okoljskim izobraŽevanjem.
Je samostojna podjetnica, ki želi tudi v prihodnje delati predvsem na tem področju. »Moja povezava s programom Leonardo da Vinci sega nekaj let nazaj. Bila sem udeleženka projekta mobilnosti. kije združeval pel partnerjev iz treh alpskih držav. Naslov projekta je bil Pripravništvo v tujini s podmčja varstva narave in upravljanja v Alpah. Ta projekt, nosilec je bilo podjetje Logarska dolina, d. o. o., je lani jeseni dobil nacionalno nagrado za kakovosi, prvo mesto v kategoriji mladih delavcev in se tako avtomatsko uvrstil na evropski izbor. Bilje torej nomiitiran za evropsko nagrado in na osnovi tega smo do-
bili naziv ambasadorji Leonardo da Vinci.«
Pečtiikova je kí>t sekretarka Naravovarstvene zveze Smrekovec znana tudi našim bralcem. Skupaj s še nekaterimi zavzetimi ljubitelji narave je v Šoštanju, pod okriljem Plaiiuiskega društva, za-
Martina Pečnik: "Moja povezava s tem programom sega nekaj iet nazaj,-
čela izvajati projekt Ohranimo Smrekovec! V Naravovarstveni zvezi Smrekovec želijo združiti društva in lokalne skupnosti v smrekovškem pogoiju s ciljem, da ohranjajo naravno dediščino teh krajev. »Sicer pa je ta čas v igri še en projekt, povezan s Smrekov-cem. Poteka pod nasloviîm Zav-zcmi se za Smrekovec. 5, junija
bo v Šoštanju prireditev, na kateri ga bomt) predstavili skupaj s šolami iz občin SoStanj. i.jubno ob Savinji iu Orne na Koroškem, s kaierimi sodelujemo v tem projektu. Premierno bomo prikazali dokumentarni film, ki ga pripravljamo o Smrekovcu,« seje Pečnikova vrnila na njej tako ljubo področje, Smrekovec.
Sicer pa je program Leonardo da Vinci, če se povrnemo k njenemu ambasadorstvu, namenjen izboljšanju kakovosti poklicnega izobraž.evanja v Evropi, Ambasadorji bodo pospeševali programe in jim dali bolj ljudski obraz, pravi komisija. Ta je ambasadorje opisala kol odlične primere uspešne transnacionalne mobilnosti, ki pomenijo ključni prispevek k razvoju evropskega trga dela. kot je na svečanosti poudaril evropski komisar za iz(^braževa-nje, kulturo in vcčjezičnosi Jan Fige I.
Od leta 2000 je v programu Leonardo da Vinci sodelovalo približno 300.000 ljudi iz 31 sodcluji)člh držav. Večina po udarja pozitivne izkušnje in pozitiven pomen sodelovanja v leh program ill v izobraževanju, pa tudi pozitiven vpliv na zaposlitvene možnosti.
Knapičeva tudi v Ljubljani
Modna oblikovalka Jana Pirečnik Knapič iz Šoštanja je skupaj s kolegico v Ljubljani odprla prodajni atelje
Ljubljana, Šoštanj, 18. maja - »Ixios sem se odliv čila za zelo žive barve v kombinaciji z bež in belo, liko je i)Tan/iic, pink, vijoličaste in cvetličnUi vzorcev. Modeli grodo v dveh llnijalt eni so bolj športni in razigrani. drugi namenjeni svečanim priložnostim.« pravi .Jana Pirečnik Knapič (na sliki dc^sno), modna oblikovalka iz Šoštanja, kije pred tednom dni skupaj s kolegico Mojco Olin iz Ilirske Bistricc v Ljubljani, v neposredni bližini Križank, odpria nov prodajni atelje. Ob (»dprtju sia prikazali potelni kolekciji.
Za to, da odpiraš prodajni atelje v slovenski prestolnici je treba biti kar pogumen, a za tako vrhunsko oblikovalko kol je Jana Pirečnik Knapič. se ni bati. »Treba seje angažirati in delati na tem, da se širiš. Prestolnica pa je tista, ki je bila vedno mamljiva,« Z Mojco Celin se pijznala že nekaj let. ludi ona je, tako kot Jana, študirala oblikovanje, še bolj
S prikaza poletne kolekcije obeh oblikovalk
pa sodelujeta odkar sta povezani v Galerijo mode v Ljubljani «>Kcr imava tudi skupno vizijo kar se samega razvoja blagovne znamke tiče. odločitev za skupni atelje, ni bila težka.«
■ rnkp
Bazen pripravljajo na sezono
Šoštanj - Po tistem, ko je lanska kopalna sezona (tudi) upravljal-cem šoštanjskega letnega bazena popolnoma prekrižala načrte - kopalce so lahko šieli na prste - si želijo. da bi jim bilo letos vreme bolj naklonjeno, l^ni so prodali pičlih 2332 vstopnic, avgusta pa je bil bazen odprt samo štirikrat. V denarju je to videti tako, da so imeli v .Šoštanju z obratovanjem bazena za 7.500.(XXJ lolaijev stroškov, pri-hodk<ïV pa le dober 1.500.000.
Vzdrževalna dola na objnočju bazena so že pričeli, saj si želijo izkoristi žc prve za kopanje primerne
dni Pričakujejo, da bodo bazen i^dprli najpozjieje prve dni v juniju.
"Obiskovalcem bomo ponudili tisto, kar smo jim ponudili ž£ prejšnja lela, čisto vodo, urejeno okolico in možnost igranja odbojke na mivki. Novosti ne bo, ker si jih preprosto nismo mogli privoščiti.« pravi upravnik bazena ljubomir Ciobačnlk. Cena vstopnic u letošnjo sezono ho enaka kot prejšnja leta, tudi tokrat simbolična. Celodnevna karta za odrasle bo stala 600 tojaijev. za otroke pa ?00. Po novno pa se dogovarjajo s športnimi društvi 'lomiooelektranie Šo-
štanj, Ciorcnja in Premogovnika Velenje, da bi imeli njihovi člani nižje cene vstopnic. »Naš primarni interes je, da mladim iz Šcv štanja in okolice zagotovimo prijetno preživljanje počhnic, saj vemo. da si vse družine ne morejo privoščiti takih d<Jpuslov. da odpotujejo,«' pravijo v Šoštanju.
Šoštanjski bazen je bil zgrajen leta 1964. Občina Šoštanj vrata bazcua že vrsto let odpira predvsem z namenom, da poleti omogoc'yo pms-tor otrokom, da se lahko družijo, /Ji-bavajo in tudi osvežijo. | mkp
UTRIP

25. maja 2006
m
Od srede do torki - svet doBOTit«
Sreda, 17. maja
Na omizju i naslovom Spixlbudi; in ovire /a reforme Slovenije jc premier Jane/ hnša menil. <la nas pri ra/vaiu in sprejeiju reform ovirajo socihiisiicna miselnost, politični
Premier Janez Janša menij da nas pri razvoju itt sprejetju reform ovirajo sodalisMna miselnost, potitiéni nasprotniki vlade in mediji.
nasprolniki vlade iai mcciijí. "Prav prcprićanjc. Ua so nam nekaieri pri-vilcipji enostavno dani. da prihajaj'^ sanii od sebe. da ni ireba nic uslvar-jali /a la, da jih preprcïslo zagoio\i država, pa predstavlja največjo oviro /a refomie.'" ugtJiavlJa predsednik vlade.
Precejšon slrosek pa bo za naso državo prcdbe<iovaiijo I-IJ v prvi polovici lc(a 2()(>S, To bo po prvih ocenah sialo 1.17 milijard lolarjcv, v projeki pa bo vkijuCcnih LIOO državnih uradnikov. Kolikšni bodo poziiivni učinki predsedovanja, za-eiikcai be ni jdsiio defiiibano.
Upokííjenci bodo .11, maja skupaj z malskimi ptifo^ninami prejeli Icini dodaiek (nekdanji dodatek za rekreacijo) v višini Sl.TM) oziroma 49.675 tolarjev, je skicnil svet Za-vtxla /a pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (/PI/}, Višji dodatek bodo prejeli listi upokojenci. ki imaja pokojnino enako ali nižjo od tolarjev, nižji znesek pa vsi ostali. Dt>datek seje jiede na lansko Icia pťvišal /a 2.97 <xlsiotka.
/apis zdravil, ki so bila izdana na recept v breme obvczne^ia zdravstvenega zavarovanja na kariico zdravstvenega zavarovanja, se uvaja na ravni celoinc države. Zavod /a zdravstveno zavarovanje Slovenije je sprila letos reiiiev /a-Cel p OSI opno uvajati po vseh regijah. na/adnjes 15. majein v območnih enotah Kranj in Ljubljana. No vosi naj bi prispevala za večjo varnost bolnikov in racionalizacijo pri stroških za zdravila.
Ob popisa, ki so ga opravili v Slovenski vojski, so ugotovili, da manjka za već kot milijardo lolarjcv vojaSkc oprane. Kam je izginila oziri>ina kako ločni so podatki. proučujejo.
v
Četrtek, 18. maja
Hrvaška vlada je napovedala, da ha v sabor přislala spremcnibe zakona o odškodninah za premoženje. odvzelo od leta 1945 do leta 1990. Slovenci so na ilrva^o naslovili že U4 zalnev za vrnitev premoženja. ki zna^a več kot 4.2fi milijona evrov. Do vračila btxlo upravičeni le. če bo Slovenija hrvaškim državljanom priznala enako pravico, Sicer pF jc lirvaška od dr/av po svciu skupno prejela že več kot 4.200 zahtev za vrnilev premoženja, kar znaša već kot lOn milijonov evrov. Največ jih prihaja iz Italije, Avstrije h Izraela.
V Fvropskj imiji živi okrog 25 milijonov tujcev, kar je 5.5 ixJslotka vseh prebivalcev l-U, ugotavlja evropski statistični urad Hurostat. Cîrc Zii (webe, ki nimajo državljanstva države, v kateri živijo. V Sloveniji živi 2..? odstotka tujcev, med njimi pa je največ državljanov Bosne in Ilerccgovine.
Po ptjdatkii î'urostata je Slovenija že leta 200? s 76 odstotki BDP
na prebivalca presegla 75-oJstoino povprečno razvitost unije, ki je kriterij za upravičenost do sredstev iz evropskih skladov. Shîvenija te bila takrat zajeta k«)t ena regija med 254 regijami članicami HU. Novembra lani pa je Slovenija v Bruselj poslala uradno zahtevo/a razčlenitev na dve regiji- Po podatkih Tvrop-skeg;i stati s lič nega urada ['iirostat so bile iri najbogatejše regije v [îU leta 200:^ že omenjeno ožje območje T.ondona v Veliki Britaniji (BDP na prebivalca je zjiaSal 278 t^dslr.Hkov povprečja KU). Bruselj v Belgiji (23X (xlstoikov) in l.uksem-burg (2-H odslotkov).
Petek, 19* maja
Državna revizijska komisija je razveljavila odločitev ministrsrva za /dravjc. ki je kol najugodnejša ponudbo za nakup 18 operacijskih miz izbralo ponudbo podjetja Sa-noiabor. Revizorji so namreč tigt)-tovlli. da je bila ponudba tako Sa-nolaborja kot drugouvrsčenega ponudnika AIC()-MKD nepravilna. Komisija jc ugotovila, da tudi p(v nudba podjetja Mollier. ki jo zahtevalo revizijo javnega naročila, ni bila pravilna, zato je zavnulo njegov predlog, da njegovo ponudbo oceni kot najugodnejšo.
Pri izbranem ponudniku operacijskih nu'z Sanolabor so presene-čciii in zgi oženi ii^d odkičiivljo državne revizijske k(»misijc o razveljavitvi izbire Sanolaborja. Metiijo. da gre /a nedvomno napačno tn neživ-Ijenjsko odločitev državne revizijske komisije, zato se bodo priložilj.
Italijat^ski senat je s Ki5 glasovi za in 155 proti izglasoval zaupnico mrví iialijanski vladi premiera Romana Prodija. Po njegovih besedah bo prednostna zima nje poli lična na-Ifîga nove vlade evropska jntegra-
Halijanski senat je s 165 glasovi za In 155 proti izglasoval zaupnico novi Italijanski viadi premiera Romana Prodija,
cija. Obljubil je nov zakon o konfliktu interesov, saj naj bi se d<ise-danji premier in najbogatejši mož Italije Silvio Berlusconi okoristil s svojim položajem. Prodi je tudi napovedal umik italijanskih vojakov iz Iraka,
Sobota^ 20. maja
Zaradi vsega, kar sc je di>iajaIo v Pckrah. to nI bil samo lokalni dogodek. Slo je za veliko dramo, ki je pretresla Slovenijo, je na današnji slovesnosti ob 15, oblelnici pekrskih dogodkov pred nekdanjim 710. učnim ccntmm Teritorialne obrambe v Pekrah poudaril predsednik vlade Janez Janša, Po njego vih besedah so imeli pekrski dogodki večkraten pomen - začela je aastajail prva minuKlohna sU>ven-ska vojska. Pekre pa so bile tudi prvo neposredno merjenje moči agresorske JI.A ter slovenske vojske in policije.
Več kot pet mesecev po parlamentarnih volitvah v Iraku so iraški poslanci potrdili 37-člansko vlado mandatarja Nurija al Mali-kija. vendar pa njegov kabinet se ni popoln. Zaradi slabih varnostnih ra/JTier v državi ptimembni ministrstvi Zi) nr>iranje zadeve in nhrambo za zdaj ostajata brez ministra, V
bombni eksploziji v Bagdadu pa je bilo ubitih 19 iraških delavcev, še 58 pa jih je bilo ranjenih,
Na Kitajskem so pripravili slovesnost oh Zitkijučku gradbenih del na največjem jezu na svetu, s katerim so zaje/i)i Jangcckjang. S svojimi 6211 kilometri je najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša reka tia svetu za jnžjioameriško Amazonk(f in afriškim Nilom. Jez Treh stitesk. tako so ga poimenovali, je 1X5 metrov visok in 2.^09 metrov d<î(g. Piv polnoma bo končan leta 2l)()K. ko bodo inženirji v jez vstavili '/Jà-dnjih 12 med skupno 26 generatorji. Ko bo kcjnčan. bo prtnzvedel
Kitajci so z največjim jezom na svetu zajezili reko Jangcel<}ang,
do 18.200 megavatov električne etiergije. Zaradi izgradnje lega ogr<»mnega jeza je bilo preseljenih ok<jli milijona ljudi. Med gradnjo pa je umrlo več kot sto ljudi.
Nedelja; 21. maja
Letošnje poletje mcmla ne bo prav dt)lgo in vroče, napovedujejo nekateri tuji strokovnjaki. Bodt) pa za vročino veijetno marsikje poskrbeli takšni ali drugačni dogodki, največkrat predvsem politični. Kden taksnih se je zgodil v Orni



Črnogorci so se odloČili za samostojno državo.
gori, V nedeljo so se namreč Crnch gorci odločali za samostojno državo, Na referendumu je svoj glas oddalo 87 odstotkw volilcev. prvi uradni izidi pa so pokazali, da je nedeljski referendum uspel, a z minimalno večino 55.5 % (za je mo ralo bili vsaj 55 %) so se stvari zapletle. Štirje voditelji bloka za ohranitev skupnosti Srbije in Ćrne gore so namreč sporočili, da b(xio zahle> vali ponovno štetje glasovnic.
Na C lia vnem trgu v Celju je potekala slovesnost ob razglasitvi nove àkoilje in umestitvi njenega ikofa Antona Stresa. Celje jc tako po 1400 letih ponovno poslalo škofijsko mesto. Škofija ima 11 dekanij in §liri naddekajiate • celjskega, kozjanskega. savskega tn savùijsko-Saleskega. V škofiji je 112 /upnij. 105 duliovnikov. redovnikov in reUovnic pa 44. Škofijtf btxlo dobili Se tudi v Murski Soboti in Novem mesru. tako da bo v Sloveniji ^t škofij.
Ponedeljek; 22. maja
Naši sodni z.aostanki delajo obilico reža v tudi naši državi in ministru za pravosodje. Kljub nasprotnim kritičnim pomislekom minister LtTvro Sttinn v/iraja pri predlaganih spremembah ustave glede "letečih «icKJnikov". saj meni. da je ta predlog optimalen. Po napove-
dih ministrstva bi bilo /u doU^en čas petih lei smiselno imenovati 125 sodnikov, li bi pomagali, da bi do leta 2010 fxlpravili sodne zaostanke. Je pa seveda možno tudi imenovanje ''trajnih" sodnikov. Vendar Sturm meni. da rešitev z "letečimi swlniki" ne pí>sega v ttslavnii ureditev in da ohranja do-zdajšnji sistem trajnega mandata, ki ;'agolav|ja ncodvisrn«! sodnikov, rešitev pa je 7» državo tudi ceneje.
Zelena luč za uvedbo evra je najverjetneje vplivala tudi na rezultate majske raziskave Vox populi, ki jo za televizijo POP IV opravlja agencija Ninamcdia. Tako je narasla podpora vladi Janeza Jaiíše. kl jo podpira 46 odstotkov anketirancev. Će bi biJe danes volitve, bi §e vedno močno zmagala SDS / 31 odstotki glasov. Največ je ta mescc pridobila I.DS. ki ji je podpora narasla na 17 odstotkov. Socialni demokrati c«iajajo tretji z 12 odstotki. Sledijo N<rt'a Slovenija. Ljudska in Nacionalna stranka, zacbiji pa je DeSlJS. ki je v tokratni raziskavi dobi) manj kot odstotek glasov, Na vrhu lestvice najbolj priljubljenih politikov je Še vedno predsednik Janez Drnovšek- Za njim jc evropski komisar Janez Potočnik. ki je z drugega mesta izpo-diiiiil Bi>iuia Prthurja. Oetiti je ic en evropski p(>slanee. Lojze Peterle, na petem mestu pa je predsednik vlade Janez Janša.
Vlada jc odločila, da bo zaradi pobmičnih tonov, ki so se v preteklih dneh pojavili v javnosti, prtv slava ob dnevu dr/iivnosti na predvečer praznika 24. jutnja minila brez vojaške parade, bo pa vojska sodelovala s častno četo in pokazala svoje veščine.
Torek; 23. maja
Na pogajanjih med predstavniki Študentske organizacije Skivenije (.ŠOS) in vlado se je zataknilo pri študent-sken delu. Vladna pt^jalska stran se zavzema za omejitev študentskega dela na skupno največ 120 dni dela v letu, na kar predstavniki študentov niso pristali. Zato so študentje v sredo pimovno pripravili demonstracije.
Amnesty International pa je objavit. da so v letu 2005 kršitve člove-kcwih pravic ugotovili v 150 državah. tudi v Sloveniji, Slovenija seje med njimi znašla zaraili pniblema-
Študentje so se odhćifi za ponoven protest Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnoh^jo Jure Zupan je izrazil otúalovanje, da so odklonili zadnjo ponudbo.
like i/brisanlh in Romov.
P.>s!anci so sc lotili načrtovanih s^premembi ustave, zjčeli pa so z novostmi na področju lokalne samouprave. Novc) besedilo 14.^. člena ustave bo spremenilo do-zdajšnjo opredelitev pokrajine, predvsem pa način njenega ustanavljanja. Medtem ko ustava za zdaj predvideva, da jo ustanovijo občine, torej z medsebojnim povezovanjem lokalnih enot. bo nov člen omogočil ustanavljanje z za ko nom in pokrajinam določil pristoj-no^^ti v zadevah sinjega lokalnega pomena.
Sodobni Da Vinci
žabja perspektiv^
Špeia Kožar
terjamo iif te ii^ň^fy í/t/ je mslov f)o\'ezm z nnihoij raz\'pidm delom noye§,a liaočieija • s kffj/jio dd//c/ jirottvuj ozfnmû,/////m/r/ /ío/jú //(mjn/a. Dj l^fic/Jevu fíí/v je ohnorela /ein/jo in prav je fe-tiotnefi saj jo iefijo hraU/gkdaii pripadniki kiilfar. Razloge zd pr/ljuhljemi simkovn/aki ik'^yo v i/ifriguniHih lezali. ki negiru/o uveljiiv!jemf zgodovino knůjnsrva (in jih i^oiovo ze poznale, ne glede na lo. ali sic vzeli knjigo v roke oziroma od.\li v k ino J: feori/e zaroîe bodo pač vedno dobrodošla poirosniška mnenja, kar je dokazalo Uidi skoraj peldesetniilijomka prodaja knjige oziroma več kol dveslomililonski zasluiekfdma le v /«-///i dneh. Kljub sseiiganju ktyigall iolàïim debaiam o "katoliški" primernosii pa me moU d-çrt itaspron/joa glan. ki ga nI sliiati • ali je /^ona/do Da Unci s)'Q/ifi mojslminab res skrival sponxHla? '/.dl se mi nanire(\ da ta teza, kip je (príčakoswio) zameglila lei trija o Kri slu sn. morda veliko bolj u/}raric}eno kliCe po sîrokovnem argumeniiranj\t. Leonardo !)a Vmci je zame najvevji mislec vseh iûsow saj skoraj ni področja, kise mu ne bi posvetil in ki ga likraii ne hi obvladal. Pisalo seje 15. sioleije, Leonardo pa je že skid ral načrte za ixui-morniœ. helîkopier, lank. ceh za rokna in izrabo sonCne energije. A najbolj ineseneifii^l se zadnja tri leta zdila njegQvi Mona Lisa in '/Mdina vei:erja, Manikdo namreč ob pogledu nanjit ne pomisli več le na umetniški deli. ampak ludi na mistični zagonetki. Pa je bil 10 res U'onardov namen? Komerciallzadja \ione Lise se je sicer začela ie v začetku prej-^njega stoletja, nadalievala y iyí>p arto>n. kmalu se je - likovnega /KHiročjo prenaynerila tudi v glasbeno infihnsko )ifero. A vse do Da Vincijeve šifre je Mona i.isa oslala .Mona I Jsa, lorej umetnina, ki daje navdilt. Od spornega lilerarnega dela dulje je poslala dokazno gradivo za ob-si<^ Sionskega drušm, katerega član je bil inHennakem tudi Leiy nardo. Vendar, zakaj je knjiga, ki teli dokazati, da je ImeUezus l>ovsem čhxe^ke potrebe, kot so ljubezen, i^roka. naraščaj, za vodih izbrala prav Da i^mcija in ne dela katerega drugega umetnika (če seveda predimiavtjanio. da teorija ne drži)? Za to je de/no kriv prav Leonardo.
/h l^ncije .skriv/mten zaradi omenjene napredn(xsti. ki jo je izkazoval ie v svojem času in ki se po .^00 leiih še wdno zdi nedonnr-Ijiva - še vedno se nani/rč spru.sujemo, kako je lahko nek i>osamez-ni slikar, kipar, iriienlr. anatomist, ariûîekl. glasbenik, fuiurin.... saj osebnosti, ki hi jo lahko z njim primerjali, v vsej zgodovini več ne srečamo - Leonardo je if loref sam po .sebi nadClove-^ki, htilanskl in tako ravno pravšnji za "katoliški triler". Skrivnostnost pa narekuje ne le i^eumo raznovnlen oims,, ampak ludi posamezna dela: ideniiieia Mone Lise je še vedm predmet ugibanja - je Uonardo upodobil žensko ali moškega • vprašanja pa spodbuja ludi eden od apostolov na jreski /adnia večerja -^le leminilen izraz afmiola .Janeza v resnici Marija Magdalena, kije naslikana oh Jezusu, ker je bila njegova noseća tena m iako t)oosehlja sveti gral fciroma sveto kri? Čeprav se strokovnjaki za relig{io s{)rašujejo. kjeje potemiidcem Janez, likovni iz\'edenci pa teorijo zavračajo zamdi /eonanJove spe-djike .slihmja audroginih obrazov, so špekidacije. ki jib deli ontogo-Cula, kot nalašč za Br{)\mm kriminálko. Da tudi visoka umt^inosl postaja vse bolj skomercialiiirana. dokazuje sloviti paiški Louvre. katerem jefranœski minister za kul' turo po dolgem prepričvnmju do\olil snemaif/e !>ijre. zdaj pa v muzeju že ponujalo dva imebna ogleda - še pred fdmom ste lahko z Brow'iwvo knjigo v roki sledili ieorijam. od francoske premiere.filma dul/e jia lahko v î.ouvru celo podotiviie nmor. ko z napravo MP.^ iKistušote enega al igrcdcev. Da so vrlnind likovne umeinosti te nekaj časa blagovna znamka, potrjujejo upodobitve na !>riili, šalil, indoverjih, skodelicah in verjetno je prav to logična pi^sledica, da glede (ne)strinjanja s lezo o Le.onardovih skritih sporočilih ni veliko diskusij. Zakaj pa. če v potrošniku vzbujajo radovednost?
NASI KRAJI IN UUDJE
V Gaberkah se začenja gradnja plinifikacije
Sočasnost gradnje dveh večjih komunalnih infrastrukturnih objektov bo naložbo pocenila - Dela bo izvajalo podjetje Nivig - Josip Petrak, s. p. - Ogrevanje s plinom bo možno že prihodnjo zimo
Milena Krstič • Pianínc
àosUnj - Prejšnji leden je bil zaključen javni razpis /a izvajalca gradnje 3. laze kanaljzadjc. ki zajema del Gaberk in plinifikacije Gaherk, ki zajema ves kraj. Invcîiiltor je. po pooblastilu Občine Šoštanj, K<miunaIiio pod-jeije Velenje. Plinifikacijo bodo pokrili Í2 kredita ko [ozkega sklada Republike Slovenije in proračuna Občine Šoštanj, kanaliza-
cijo pa jz kredita Mednarodne banke za obnovo in razvoj, i/. okoljskih dajatev zaradi <îbrcnie-njevanja voda in s sollnancira-njem krajanov v višini 750 eurov na priključek.
Pri gradnji Tekalnega omrežja kanalizacijo gre za tretjo fazo gradnje. Skupna dolžina iras jc oki)li 3,5 kilomeira, predvideno število uporabnikov pa 30. Plinifikacija pa /iijema gradnji^ krajevnega plinov<îda. Skupna dolžina
tras zna^a okoli 14 kilometrov, predvideno število uporabnikov, ki se bodo priključili na plinovod, pa je 1X0.
Javni razpis za izbiro izvajalca je bil 17. marca objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. »Razpisno di»kuincntacijo je dvignilo desei ponudnikov, odpiranje ponudb je bilo 19. aprila. Piv nudbe je oddalo šest ponudnikov, medobčinska komisija za vodenje priíjtíklov in oddajo del pri K<>-
munalnem podjetju Velenje pa je izvajalca izbrala 24, aprila. Pritožb na izbiro ni bilo. Dela bo izvajalo podjetje Nivig - Josip Pel-rak, S- p., s katerim bo v teh dneh sklenjena pogodba.« je povedal Branko Nav^rimk, vodja službe za investicijski inženiring v Komunalnem podjetju Velenje.
Celotna naložba, skupaj z davkom, znaia blizu 200 milijonov tolarjev. Dela na kanalizacijskem omrc/ju naj hi bila končana septembra letos, plininkacija pa naj* pozneje do konca prihodnjega leta, s tem da bodo gradbena dela končala žc do konca maja f^riliod-nje leto. j»Ker gre za sočasnost gradnje dveh večjih komunalnih infrastrukturnih objektov, smo skušali žc pri samem projektiranju združili del iras, kjer je bilo seveda to mogoče, in tako pocenili naložbo,« je še povedal Na-veršnik.
V ospredju dom krajanov
V krajevni skupnosti Lokovica imajo za letošnje potrebe na voljo 18 milijonov SIT - Poleg obnove strehe na domu krajanov med prednostnimi nalogami tudi ceste - Od leta 2008 do 2012 obdobje dolgoročnih naložb?
Tatjana Podgoršek
Prejšnji mesec so v krajevni skupnosti Lokovica pripravili večjo spomladansko očiščevalno akcijo, na kateri je sodelovalo 20 krajanov. Po zagotovilih predsednika KS Borisa Lambizerja so očistili precejšen del kraja. S tem pa so se lotili tudi uresničevanja letošnjega delovnega programa. V njem so na najvidnejše mesto zapisali obnovo slrehe na domu krajanov, katerega lasi niča je Občina Šoštanj, krajevna skupnost pa ima objekt v upravljanju. Dela naj bi veljala približno X milijtv nov tolaijev, od lega naj bi pet milijonov zagoiíívila krajevna skupnost, ostalo pa naj bi pridobili iz proračuna Občine Šoštanj. »Lani smo se i^dločili za »šparti pro gram. saj smo vedeli, da bo obnova slrehe na domu krajanov kar velik zalogaj. Predvidenih del naj bi se lotili prihodnji mesec. Sicer pa smo imeli za svoje letošnje poirebe na voljo IX milijonov to-laricv, ki pa so z dolgo zimo v precejšnji meri že »j^kopneli«. Veliko denarja nam je namreč vzela zimska služba. Posledicc dolge in
Največja tetoénja naložba bo obnova strehe na domu
krajanov.
hude zime pa so sedaj vidne tudi na cesiiščih, kjer nas čaka kar ve-hko obnovitvenih del. Poleg lega bo potrebno urediti še bankine in na novo zgraditi del škarpe, ki jo je sneg dobesedno utrgal, /anjo imamo predvidenih L5 milijona tolarjev, z izvajalci del pa se še pogajamo. Oe nam bo ostalo kaj denaija. ga bomo namenili za posodobitev kakšnega cestnega pri-
ključka.« je povedal Boris Lambi-zer.
Misel o izgradnji pločnika ob Šaleški magistrali so za zdaj opustili. Si pa prizadevajo urediti prehod za pcšce pri avtobusni postaji v spodnjem delu Lokovice. Malo upanja imajo, da bi uspeli saj bodo ležko zadostili pogojem. »Cilede na predvideno iraso hitre ceste in povečan promet bom mo-
Počitnice se bližajo
V soboto Ta veseli dan - Kmalu Sončno mesto na Goiteh in odhodi v kolonije
Nelenje - Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje imajo le dni veliko dela. V Vili Mojca si kluke vrat podajajo starši, ki prijavljajo svoje otroke za letovanje v kolonijah ob morju. Prosta mesta so še v vseh treh izmenah, tako predšolskih ko I šolskih, saj bodo lahko letos na morje popeljali 250 otrok iz Šaleške doline. Zato starše pozivajo, da se čim prej odločijo, saj jim omogočajo tudi obročno plačilo, del stroškov pa krije Zavod za zdravstveno zava-
rovanje RS-
Kot vsako lelo konec maja bodo lo soboto pripravili ludi pravi živ žav pred vilo Mojca. Usivajjalne delavnice bodo vabile od 15. ure dalje. Ta veseli dan je tradicionalna prireditev, ki jo pripravljajo že dolgo vrsto let, z otroki pa se bodo ukvarjali mentoiji i2 kluba Mladi /a mlade. Vabljeni!
V času poletnih počitnic pa bodo ludi letos pripravili dnevne labtïre na Goiteh. Sončno mesto bo lam zaživelo od 26. 6. do 30,
6. Kol kaže, bodo lahko vanj brezplačno povabili vsaj 15 otrok. Seveda bodo izbirali tisle iz socialno ogroženiJi družin. To bodo lahko storili zaradi dobrodelne akcije, ki je potekala v okviru letošnjega II. cvetličnega sejma. Ptidjeije PUP je sponzoriralo 20 čudoviiili šopk<Tv, ki sta jih kreirala cvetličarska mojsirica Mateja Iršič in mednarodni sodnik s p(v dročja cvclličarsiva Simon Ogrizek, v nakup pa so istočasno ponudili ludi slike, delo članov Društva šaleških likovnikov.
S prodajo čudovitih šopkov in dobrodelnih vrtnic so zbrali 166.000,00 sn; Na MZPM Velenje so donacije izjemno veseli, kol je bodo veseli tudi otroci, ki h<ido brezplačno na (j<ijieh preživeli pet brezskrbnih počitniških dni.	■ frs
rali nekaj ukrenili. Priti peš z enega na drugi konec Lokovice je velika ležava.Kje razmišljal Lam-bizer. Zaradi pomanjkanja denaija pa so začasno odstopili tudi od projekta javne razsvetljave od glavnega križišča do NOP-a.
Po dhem s<i upali, da bodo vsaj prihodnje leto dobili zeleno luč za začetek aktivnosti glede dveh dolgoročnili naložb - izgradnje kanalizacijskega omrežja in druge faze toplovoda. Po zadnjih informacijah naj bi zgradili kanalizacijo na tjbmočju celolne krajevne skupnosti do leta 2012. o začel-kih izgradnje toplovoda (ali leta 2008 oziroma 2009) pa se še do-gtwaíjajo. »Ker vemo, da bo čez Ivokovico potekala trasa plinovoda, razmišljamo o možnoslih cenejšega vira ogrevanj a
Sicer pa. je povedal Boris Lam-bizcr, v znajo za pestrost njihiv vem kraju poskrbeli tamkajšnja drušlva. Najbolj aklivni so gasilci, ki zavzeto obnavljajo gasilski dom. Pohvalil je dcjavnosl prosvetnega društva, ki s skromnimi sredsivi omogoča delovanje kar dveh pevskih zborov, pa društvo prijateljev mladine, RK in športno društvo Spodnja Lokovica. ■
gorenje
Razpis štipendij za šolsico leto 2006/2007
ihJilUska smer
sto|)nja št.šfípendy
Univ. dipl. inž. elektn>tehnike • elektronika	VIL
Dipl. in/. eiektrotehnikc(VS)	VIL
Univ, dipl. inž. računalništva	VIL
Univ, dipl. inž.strojništva - konsirukiersivo	Vil,
Univ. dipl. inž. strojništva • proiz. sirojništvo	VIL
Univ. dipl. in/, kemije	Vil.
Vloge pošljile na naslov; Gorenje, d. d., Izobraževalni center, Partizanska 12, .^50.^ Velenje, najkasneje do S.julya 2006.
Prijave
K prijavi za štipendijo na obrazxu DZS-L51 je treba priložili:
-	kratek življenjepis z opisom socialnega slanja družine in izven-šolsldh aktivnosti,
-	poirdilo o vpisu v šolo oz. o vpisu na 1'akulieto (naknadno).
-	Ibiokopiio zadnjega spričevala,
-	(>olrdilo o opravljenih izpitih z navedbo šieviia predpisanih oz. že opravljenih izpitih in frekventacjjsk?> potrdilo za tekoče šolsko leto
-	potrdilo <3 dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo bili vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z om> škimi dodatki; starši - upokojenci priložijo odrezek nakazila pokoinine.
Ptjmanjkliivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahievane dokumentacije ne bomo obravnavali.
Izbira kandidatov
Prcdnosi pri podelitvi štipendije bodo imeli kandidati višjih letnikov z boljšim učnim uspehom, aktivnim sodelovanjem v izven-šolskih dejavnostih in slabšim socialnim slanjem. Ob izenačenih navedenih pt)gojih bodo imeli prednost otroci delavcev podjelja (lorenja.
Obvestilo o izbiri kandidatov
Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku. bomo z rezullali i/bora seznanili do 2H. julija 2006.
Internetna strani wmwgomije.si
W//I mL Dobrodošli
Delavska hranilnica
z veselisfn Vas pniaVujemo na šaleiki 20 v Velenju vsak delovnik od 8.00 do 1700. Telefon: 03 8973007.6973008. L pošte: msr^ne.zemva^delevsks-hrsnilnica.sf
VROČA PONUDBA DIUIVSKI HRANILNICE
Te kreditne ponudbe niste pričakovali:
•	kiióWi od 3 do 12 mesecev 2 obrestno mero serno4.00 S, stroiek zavarovanje 1,5H in $tn)$8k odobritve kredite samo S.ODO,00 SIT (20.86 EUR).
•	krediti od 13 do 36 mesecev, do zneske 1.000.000,00 SIT (4.172.93 EUR), z obrestno mero semo 5.00 S, strošek zeverovenie 1.5^ in strošekodobntve kredite semoS.OOO,OOSiï (20.86 EUR), ned 1.000.000,00 SIT je strošek odobritve 10.000,00 SIT {41.79 EUR) in strolek zaverovani a
•	Ugodni so dolgoročni gotovinski tolarski in úwm krediti do let z obrestno mero 7,10 H do 7,60 H in stenovar^ski hipoteksmi krediti do 30 let, t obrestno mero EURIBQR + 3.00H.
Informativni izraiun ze 36 mueSni kredit:
Znesek
1.000.000,00 SÍT 4.712,92 €
Obrok
30.171,00 SIT 125,90 €
Stroški Z3V. 16.292,00 SfT 67,99 €
Stroi odobritve 5.000,00 Siï 20,88 €
Stroški vodenja EOM 200,00 SIT 7,02 H 0,83 € ' 7,01 H
Prevzem evra se približuje, zato najugodneje obreatujemo tudi depozite v evrih
•	vezave ned eno leto obrestujemo z nespremenljivo od 3,00 % do 3,60H obrestno mero. Osebni račun v Delavski hranilnici vam prinaSa 7 super ugodnosti:
•	12 mesecev ni stroškov vodenja,
•sicerjetsstro^semo 250,00 Siï|1,04 EUR) za zeposlene in 150.00 SITI 0,63 EUR) ze upokojence,
•	sredstve ne računu ob/estujemo z 1.20 S obrestno mero,
•	redni in izfednl Kmft obresUijemo samo z 8.00 S obrestno mero,
•	novim imetnikom računa po treh rednih meseiinih prilivih, plače oz. pokojnine, pripišemo oo raiun 5.000,ODSrT.
•	imetniki računa Imajo 0,2 odstotne točke niijo kreditno obrestno mero,
•	za imetnilœ računa z rednimi mesečnimi prilivi znaše provizija za plečilo položnic samo 80,00 STT (0,33 EUR). PlaSevanje položnic je po vaSi meri.
•	samo 150,00 SiT 10,63 EUR), za zneske do 2 mio SIT. Zagotovite si dodatno pokojnino
•	rentno varčevanje v Delavski hranilnici vam nudi nejvišjo obrestno mero 4,30 K,
www«delav9ka4iranlliiica«si lnfo@delavsluhhranilnlca.si
8
VELENJE USTVARJALNO MESTO

25. maja 2006
Velenje ustvarjalno mesto
Uvodnik
Sodetovcf inUtMň zň stmboino analizo In rwoi Informacijskih tehnoéoglj so nek^ časa urvali prilogo Velwje e-mesto. Pred letom smo prenehali sto đejamisllo, V zadnjih letíh se Je zgodil zanimiv premik v razmišljanju, ki Je v MmologJI videl rtíltw za	probleme.
Leta 2002Je profesor Rtohard FterUa olflavH knjigo Vzpon ustvarjalnega razreda, v kateri ugotavlja, da se hI-tro razvIJtio podroi^la z močnim ustvarjalnim razredom Ustvarjalni razred borilo oset)e, Id pri svojem delu c/po-rablji^o svf:^ ustvarjalnost umetniki, znanstveniki, raz-v(^nlk! In še bi lahko naštevali, Ftorida Je s svoflml sodelavci opfdvf/ obširno raziskavo o re0onalnem razvt^u ZDA In ugotovil da se ustvarjalne osebe zbirajo v krajih, ki Inu^ močne 3T (tehnokiglja, talent In toleranca). Raziskavo Je opravil tudi za EU pred širitvijo In prfie/ do po-dobnih zaključkov. Rezultata te raziskave je objavil v dokumentu EU v obdol^u ustvarjalnosti. Na Inštitutu smo lansko leto začeli raziskavo Mladi v ustvarjalni družbi, ki Jo sofinarKira Urad RS za mladino v katerem analIzIrarîH) nekaj mest v Sloveniji (Velenje, Ljubljana, Maribor, Koper, Krško In Ptk^j). Rezultati so zanImM In kažejo, da Ima ustvarjalni razred tudi v Sloveniji podobne vredruM In kulturo kot v razvitih državah po celem svetu. Na^ tost po mnogih kazalnikih ustvarjalnosti Mstveno 280sia-Jamo za razMm svetom. V tolaS» lahko rečemo, da tudi mnoge nekdaj močne evropske države zaostajajo na tem področju (med njimi tudi naši sosedi)-Ker pa ne želimo, daje rezultat naših raziskav samo ugotovitev In poročito, želimo aktivno dek>vati narazv o J u družbe ustvarJalnosa,če ne na ravni Stovenfje, potem pa vsaj M lokalni ravni Zato smo se z uredništvom Našega časa dogomill, da vsak mesec pripravimo pri-togo Velenje ustvarjalno mesto. Vpritogi bomo pisali, kaj se dogajs na podroi^u razvoja ustvarjalnih skupnosti v razvitem svetu, kal lahko naredimo v Velenju, ^ so naše prikànosti In nevamostf. Pball t>omo tudi o uspešnih projektih, Id kažejo da Ima Velenje velike ustvarjalne potenciale. Ker Je nú Inštitut pridobil avtorske pravice za knjigo Vzpon ustvarjalnega razreda In dokument EU v obdot^u ustvarjalnosti bomo v pritogi ot^avlll posam^e odstave Iz teh dokumentov In vprašali bralce kaj se v Velenju dogajs na tem podrodu. Bralce vabimo, da aktivno sodelujejo In ol^avljajo svoja mnenja, ker kot pravi prof. norMa na koncu knjige: 'Pozorno mora/no obravnavati dlje kamor usmerjamo našo ustvarjalnost To Je natančno premátonje, ki se ne sme trMalno ^apravW, moćna sila, M se lahko Izkorišča In usmerja s pozorno obravnavo vseh mábilh posledic. To nas pelje nazaj na vprašanje, ki Je postavljeno na samem začetku laijlge: *Kaj si resnično želimo? Kakšno vrsto Bvijenja In kakšno vrsto družbe želimo zapustiti prihajajočim generacIJamT To nI nekaj tor lahko prepustimo muhavosti nakljui^a, odtočitvam poHtičnlh vodij ali pa tudi najbolj v prihodnost usmerjeni Javni politiki. Tudi na vpnšanje ali lahto) ustvarjalni razred še naprej I0iorlra, rmzavedajoč se svc^ moči ali celo obstqfa. Da to namensko nasfovfmo moramo Izkoristiti vso našo Inteligenco, našo energijo In kar Je najbolj pomembno naše zawJanJe. Na/ofa Izgradnje resnične ustvarjalne družbe nI sofo Igra. To Je Igra, ki Jo ttramo kot tim, 'In prvo vprašanje za nas vse: Ali smo v Velenju pripravfjeni, da Igramo to Igro?
m Stanko Blatnik
Richard Florida
llicharJ Florida je avior uspci-Ilice V/,pon ustvarjalnega razreda, ki je leta 2002 (Jnbjla nagrado Washigion Monihly za knjigo % področja političnih ved. Harvard Business Review je Icla 2004 ime-uoval kujigo kot eno izmed najbolj prodornih idej. Tlorida tre-nulno predava na Cîeorge Mason University v Washingtonu, pred tem pa je bil profesor za gospodarski razvoj na Carnegie Meyí)n University v Pitisburghu.
Vzpon ustvarjalnega razreda
y


Prot RféhanI Florida
Vabimo vos, da svoje komeniorje In odgovore na vprosanja pošljete po elektronski posH no naslov
staRko_blotnik@yahoo.<om. Med ovtorji prispevkov bomo Izbrali enega, ki bo zo nagrado dobil knjigo Vzpon ustvarjalnega razreda.
Nekaj odlomkov Iz knjige Vzpon ušivarjalTiega razreda Richarda lloride in vprašanj, ki se pojavljajo pri branju:
O pomenu ustvarjalnosti
"Katerakoli dr/.ava, ki nc bo gradila svoje ustvarjalne moči s široko podporo usivaijalniii dejavnosti in s politiko, ki vodi ljudi v ustvarjalni sektor, nc pa v neizko-ri^čenost, bo zaostala. IJsivaijal-nosi ni otipljivo premo/cuje. kot so viri rudnin, ki jih lahko slira-nite ali pa jih osvajate. Ne more se kupiti niti pn)dajaii. O ustvarjalnosti moramo začeti razmišljati kot o skupni dobrini, podobno kot o svobodi ali varnosti. To je nekaj bistvenega, ker pripada vsem nam. vedno se mora hraniti. obnavljati in vzdr<>Aivati.siccr bo usta."
N'prsšai^«: AJi se v Velenju zavedamo ponierta ustvarjalnosti?
O kulturi ulice
"Toda zanje je najbolj po-mcmbna kultura na ravni ulice. Obravnavajmo samo praktične razloge zakaj je tako. Drugi dogodki s področja visoke umetnosti so natančno planirani, pogosto samo nekoliko noči v icdiiu, ulične scene pa so fluidne in stalno potekajo. Ko; mi je povedalo veliko inlervjuvancev je to velika Udeležba na velikem dogodku. naj bo 10 simfonični koncert ali poklicna bejzbolska tekma je samo i/kušnja v eni dimenziji, in porabi veliko rekreacijskih virov. Je draga in t)dnese veliko časa, C'e obiščete sceno na ulici se najdete v sredisču "smorgasbo-arda" (lokal v katerem lahko pojeste kolikor hočete); hkrati na lem
izletu lahko i^aredite več rečL Na ulični sceni lahko določite raven in intenziteto vaše izkušnje, l.ahko ste aktivni, vložile veliko energije, priključite se vrvežu na pločniku, vstopite v klub /a pr do bivanje energije iji pleSete dokler se ne utrudite - ali pa najdete tih udoben kotiček v katerem prednost za ustvarjalne osebe, ki želijo ostati na delu do 9. ali U). ure /večer ali delali v nedeljo in potem iti ven v ponedeljek. Še več ustvarjalni delavci z zasedenim umikom želijo učinkovito izrabiti čas za kulturo, poslušate jaz/ in srkate brendi, ali kavarno za eks-preso, ali pa se zavlečete v knjigarno, kjer je vse tiho... Poleg tega kultura ulice vključuje več kol je sodelovanje pri izvajanju ali gledanju umetnosti. Je družbena In interaktivna, Lahko srečate ljudi, se potepale in pogovarjate, ali pa se-
VZPON USTVARJALNEGA RAZREDA
V
^Mjf' rtrjalnega
.jfftda
ETOVNAUSPESNICA
dite v ozadju in gledate nocojšnjo epizodo ljudske komedije, /a mnoge je socialni milje največja privlačnost ulice. To lahko zveni malo plitvo in površno in včasih je to ros. To ni visoka umeim^st, upoî^leva ljubitelje. Sedeti v kavarni na plt^čniku nc ponuja izvrstna umetniško intenzivnost Beethovnove devete..."
Vprašaige: Ali imamo v Veler^u kultiiro ulice?
Manifest iz Memphisa
Prof. Richard Florida
Srečanje, na katerem je nastal nianifcst, je bilo prvo srečanje usivaijalnega razreda. Potekalo je v Memphisu od 30, aprila âo 2. maja 200?. Sto usivarialnih oseb iz celotne Severne Amenke je skupaj s svojimi gostitelji iz Memphisa predstavili! ustvaijalni razred in vso nje-gí5vn raznovrstnost in mnogoterost. Sto ustvarjalnih oseb iz 4X mest v /DA. Kanadi in Puerto Ricu seje zbralo in pripravilo ta manifest za svoje skupnosti in za vse skupnosti, ki želijo tekmovati v današnjem gospodarstvu.
Gradimo skupnost idej
Ustvarjalnost je temeljna lastnost človeških bitij in je kritični vir za posameznika, skupnost In gospodarstvo. Ustvarjalne skupnosti Si) živahni. življenju odprti prostori, ki vzpodbujajo osebno rast. kulturne in tehnološke preboje, odpirajo delovna mesta in ustvarjajo bogastvo ter sprejemajo različne življenjske sloge in kulture. Ustvarjalnost je sestavni del vsakogar od nas, tako da gradnja skupnosti idej pomeni omogočanje izražanja sposobnosti in lastne ustvarjalnosti vsakemu posamezniku ter mu omogoča vlogo odgovornega člana skupnosti.
Načela manifesta
1 ) Gojimo in nagrajujmo ustvarjalnost. Vsakdi) je del verige ustvaijalnosii. Ustvarjalnost se lahko pojavi kadarkoli, kjerkoli in se laliko pravkardogaja v vaši skupnosti. Bo-
dite pozorni.
2)	Vlagajte v ustvarjalni ekosistem. Ustvarjalni ekosistem lahko vključuje umetnost in kulturo, nočno življenje, glasbeno sccno. lokale, umetnike in oblikovalce, inovatorje, podjetnike, dostopne prostore, živahne soseske, duhovnost, izobraževatíje, gnečií, javna mosta, itd.
3)	Sprejemajte raznovrstnost. Ta vi^di k uslvar-jalnosii. inovacijam in ptizitivnemu gt)sp<idar-sketuu vplivu. Osebe iz različnih tvkolij, z različno preteklostjo in izkušnjami prispevajo k raznovrstnosti idej, izražanju talentov in perspektiv. ki bogatijo skupnost. Na ta način ideje uspevajo in gradijo vitalne skupnosti.
4)	Podpirajte ustvarjalce in povezovalce. Scv delujte, da bi tekmiwali na nov način in vključili v igro vsak<igar.
5)	Cenile pripravljenost na tvegatye. Spremenile "ne" vzdušje v "da" vzdušje. Vlagajte v ustvarjanje priložnosti in ne samtJ v reševanje pn>blcmov, [zkorislite talent, tehnologijo in energijo za vašo skupnost. Izzivajte konvencionalno modrost.
6)	Bodite izvlnn. Prepoznajte vrednost, ki jo lahko dajete in se osredotočite na področja, kjer sle lahko neponovljivi. Bodite drugačni od drugih skupnosti, ne pa njihov slab posnetek. Upirajte se monokulturi in homogenosti. Vsaka skupnost je lahko prava.
7)	Vlagajte in gradite kakcîvost kraja. Čeprav so podedovane lastnosti kol so podnebje, naravni viri in prebivalstvo, pomembne, lahko
gradimo in krepimo druga ključna področja kot so umetnost in kultura, odprti in zeleni prostori, živahnt> mestno jedro in učni centri. To bo naredilo skupnosti bolj konkurenčno kot kdajkoii prej in usrvarilo več priložnosti za vpliv idej. X) Odstranile ovire ustvaijalnosti kot so povprečnost, nestrpnost, nepovezanost, revščina. slabe šole. zaprtost ter degradacija družbe in oktilja.
9)	Sprejmite odgovornost za spremembe v svoji skupnosti. Improvizirajte. Naredite, da se stvari premaknejo in dogajajo. Razvoj je v naravnamïsti "naredi sam".
10)	Zagotovite vsaki osebi, še posebej otrokom in mladim, pravico do ustvarjalnosti. Najvišja kakovost vseživljenjskega učenja je ključna za razvoj in t)hranjanjc ustvarjalnih posameznikov kot vira za uspešno skupnost. Sprejemamo cjdgovornost, da se zaveženío
razvoju ustvarjaliiosii v naši skupnosti. Razumemo. da se ideje in načela tega dokumenta lahko spremenijo, da bi odražale neponovljive p<Urebe skupnosti. Zavezujemo se našim skupnostim, da bomo v njih sprožili te ideje in jih vključili v naša Ziísebna in javna življenja, ter da bomo drug z drugim delih dosežke in Izmenjavali izkušnje, da bomo vsi skupaj uspeli v bolj ustvarjalni bivanjski izkušnji.
,\ll lahko v Velei^u pripravimo podoben razvojni dokument?
Ta manifest je povabilo k sodelovaii|u
Mladi v ustvarjalni družbi
V marcu 2005 smo v Velenju v sklopu projekta Mladi v ustvarjalni družbi pripravili delavnico Velenje ustvarjalno mesto. Delavnice se je udeležilo oktili sedemdeset ljudi.
Udelež-enci so bili zelo aktivni in so podali celo vrsto idej. Na področju tehnologije so predlagali naslednje:
♦	predavanja predstavnikov podjetij o tehnologijah za dijake CSS,
♦	postavitev spletne strani na ka« teri bi lahko našli podatke o tehnologijah,
♦	ustanovitev telesa, ki bi skrbelo za razvoj tehnologij v Velenju,
♦	ustanovitev sklada za razvoj tehnologij, ki bi financiral predvsem izobraževale na tem p(v dročju.
Na delavnici je bilo veliko dijakov iz CSS, kj so zelo aktivno sodelovali. Predlagali so tudi dolo-
čene pripombe. Najbolj pomembna je bila. da jim vedno sta-rejši predlagajo in organizirajo programe. Oni pa bi želeli, da jih sami kreirajo.
Izredno aktiven je bil predstav-nik policije. Potekala je intezivna razprava o varnosti, ker so mnogi mladi izjavili, da sc v Velenju ne p o čudjo varno.
Koliko smo ustvarjalni v Velenju?
Na osnovni soli Miha Piniar Toledo smo v sklr)pu projekta Virtualno omrežje mladih inovatorjev z učenci i/vajali delavnice od Ideje do patenta. Projekt poteka v sklopu programa C^BC Phare in ga soTmancira Evnipska skupnost.
Učenci so bili /alo usivarjalnl in so rojevali /.animive ideje. Za nekatere od njih kot so univerzalna tipkovnica in računalniška mizica
bomo pripravili patentne prijave in jih posredovali Uradu RS intelektualno lastnino. Verictno bi bilo dobro nadaljevati s podii-bnimi srečanji.
Pri delu z osnovnošolci smo ugotovili, da se v vseh skupinah pojavijo določene zelo podobne ideje kot na primer:
•	sistem /JI brisanje table
•	omariceučence
•	stoli in klopi
•	torba, ki bi sama potovala do sole
•	računalnik, ki bi bil majhen in bi lahko nadomestil vse knjige in zvezke
•	rcîbot. ki bi delal namesto učite-lja(in bil ljubezniv, ne bi dajal slabih ocen).
Vse to kaže, da naše otroke »žu-lijo« določeni problemi in bilo bi dobro, da jih poskušamo vsi skupaj reševati. Ker smo v preteklih
letih pogosto delali z osnovnošolci ugotavljamo določene zanimive premike. Navedli jili bomo samo nekaj:
•	sedanje generacije bistveno več uporabljajo internet.
•	veliko idej je povezano z računalniki, mobilnimi telelbni In z elektroniko na sploh, kar po-meni. da seje raven tehnične kulture zvišala.
•	disciplina je slabša in pt)goslo je kar precej težko obvladati skupino
•	kar zadeva internet, ga večina učencev uporablja predvsem /ja zabavo, zanimivo je videti katere strani jih zanimajo. Vsekakor pa želimo s to dejavnostjo nadaljevali, ker se pri tem projektu resnično sprosčajo ustvarja i oj potenciali naših otrok.
■ Stanko Blatnik
Prilogo priprovljo: IPAKVelenie
NASI KRAJI IN UUDJE
Celje je po 1400 letih spet postalo škofijsko mesto
Umestitev prvega celjskega škofa
Knežje mcslo (?iilje z nineslil-vijo mariborskega pomo/ncga škofa lir. Aniona Sln.'sa za prvegn celjskega skoik po 1400 loli h uradno postalo četna slovenska škofija. Dckrcl papeža Bcnedikia XVI.. s katerijn je Sofija iislanov-Ijcna, jc v Celje prinesel apostolski inincij ms^r. Sanlos Ahril y (!a.slcto. přehřál pa ga je celjski opai Vtarjan Jezerrilk. Na slovesnosti oh Glav-
nem irgii so bili navzoči številni ministri slovcntske vlade In drugi iigleUni gosije iz političnega in gtv spoUarskega življenja v Sloveniji. Pred slovesno iiniesiiivijo so bili predsia'rijeni štirje naddekanali, ki sestavljajo celjsko škofijo, /acctek maše. pri kateri so sodelovali vsi slovenski škofje in Škofje sosednjih držav, na katere meji celjska škoi ija. ter Številni duhovnild, med njimi tudi većina iz gornjegrajske deka-nije, je vodil mariborski nadškof íji metropolit dr Frane Krambcrger. Po umestitvi na sede;? celjskega škofa pa je vodenje maše prevzel novi škof dr. Anton Stres. Škofov-
sko palico, ki predstavlja pastirja, mu je izročil mariborski ordinarij, kiseje vsvojem nagovoru me^l drugim dotaknil celjskega območja, na katerem se je med drugo sveKivno vojno LE po njej rodilo tis<Ke muče-niko v. ki so izkazali svojo ljubezen do domovine, «Morda bo poslanstvo le škofije sprava, ki ima prav v celjski škofiji slovenske dimenzije.« jc še dejal dr. KrambergerPo besedah prvega ccljskega fkofa bo pomembnost tega velikega dogodka In preureditve cerkvene pokrajine v Sloveniji mogoče oceniti šele čez nekaj desetletij. V zgodovini sia bila dva neuspešna poskusa, da bi
škofija rimske Celeje zimva zaživela. Vprvj polovici 15. stoletja sije za vrnitev školbvskega sedeža prizadevala družina celjskih knezov, pozneje pa tudi blaženi Anion Martin Slomšek. ^Župnijska občestva in celotno vemo občestvo nove škofije postajamo s tem v celoti odgovorni za pnliodnost krščanske vere na našem območju. Dovolile mi, da omenim iri temeljne drže. iz katerih naj izvira vse naše prihodnje delovanje, ib so zaupanje, sodelovanje in veselje,« je ob zaključku slovesnosti pred nekajiisočglavo množico ljudi sklenil dr. Anton Stres .
ME. M.
Titov trg jk bif preplavljen z nfečo-befo barvo in mladimi plesalci, Rf>gled nanje je bil prav veličasten.
Ulice in trgi postali plesne dvorane
Tudi letos so maturanti postavili nov Guinessov rekord - Plesali tudi na Titovem trgu
VVleiýe - V peiek Je bil v kar inestili petih držav, od lega v 26 uie-slih v Sloveniji, pravi plesni prazjiik. Maturanti so s^pel plesali četvorko za nov Guinessov rekord, marsikje pa so se jim pridruži UkU develo-šolci osnovnih šol In prav povsod, kjer so plesali, so pripravili pravi praznik plesn. ločno opoldne je bil poln tudi velenjski Titov irg. in to iie Ic plesalcev, ampak tiuli gledalcev.
lokral so bili plesalci oblečeni v rdcčc-belo kombinacijo, za eno od štirih plesnih slik pa so imeli pripravljene tudi bele dežnike. Pogled na njihov ples na prcfsiem je bil ne le lep. nwrsikomu so se orosile oči. Malcc nostalgije ali pa le ganjenost ob pogledu na mlade plesalce. Preden so /apjesali. jih je pozdravil tudi velenjski podžupan Bojan Konlič. »Pozdravljena mladost,« jih
je nagovoril in jim Ziiželel lepo druženje ob plesu.
V Velenju je plesni dogodek pripravila in izvetlla Piesna šola Dev-žej. ki je maturajiie tudi učila četvorke na Slraussovo glasbo Meder-mauss - Quadrille, v korak jc po besedah Ale.ša Pusnika skupaj s plesalci iz drugih mest stopilo 320 maturantov, ko so se jim ob koncu pridružJli še develošolci iz treh ve-
lenjskih osnovnih Šol. pa je bilo plesalcev vsaj še lt)t) več.
Plesanje četvorke na prostem postaja pravi mednarodni prtijeki. saj so se lelos slovenskim plesalcem pridružili tudi niaturanlje iz Avstrije. Madžarske. Hrvaške. Srbije in Orne gore. t^ni je sinhrono zaplesalo 17.060 maturanlov, leios pa nekaj več kot 23 tisoč. In nov rekord je padel. ■ Bs, foto: vos
Nova Slovenija ob svetovnem dnevu družine
v soboto. 20. maja. je na Gori Oljki potekalo že šeslo srečanje članov in simpaiizerjev Nove Slovenije ob svelovnem dnevu družine. Srečanje je polekalo v organizaciji Savinjsko-šaleškega regijskega odbora NSi ob izdatni podpori občinskega odbora Polzela.
Kljub temu da je še ves dopoldan deževalo, se nas je na Gori Oljki zbrala velika mn<\žica. I-ep uvod v srečanje je bihi sveta maša v čudtv viti romarski cerkvi. Nalo je oh planinskem domu polekal krajši kulturni program, v katerem je sodeloval Šiudcniski oktei iz Vele-jija. Pozdravila sia nas predsednik 00 Polzela g. .Slanko Novak in regijski predsednik g. Andrej Kuz-tnan.
Poslanec državjiega zbora Republike Slovenije Draj^o Koren uam je spregovoril o novostih, kijih prinaša novela Zakona o starševskem varstvu in dru/inskih prejemkih in o pobudi poslanske skupine NSi, ki je že dobila podporo na izvršilnem odboru Nove Slovenije, iu sicer. da se predlaga sprememba ustave, po kateri bi se državni zbor povečal za štiri poslance, ki bi jih izvolili rojaki iz zamejstva in svela.
Slavnostna govornica na srečanju
pa je bila evropska poslanka ga. IJudmila Nu>ak. ki je med drugim dejala: "Blagor možu i!i ženi, ki znata živeli vsak svoje poslanstvo moža m žene ter sla drug drugemu v oporo in pomoč. V medsebojni ljubezni mož in žena drug drugemu podelila vlogo o čel a in matere, kar je zame in še za marsikoga
žine. njena podoba in vrednost tako spreminjajo. Človek veliko več pozornosti namenja delu, zabavi. užitku, rekreaciji, včasih celo domačim živalim koi pa skrhi z.a svoj zarod. Morda smo v lem že dosegli najnižjo točko, kajti počasi se družba začenja zavedali, da je z zagovarjanjem svobode in užitka
Včasih bi najraje zavpita na glas: «ljudje, zaustavimo svet. to noro dirko po več. bolje, višje. Kajii ob tem pozabljamo na človeka, ki zj življenje pravzaprav ne piHrebuje veliko, vemo pa, da človek ne živi samo od kniha. Človek poirebuje ljubezen, varnost, občuiek Ijubije-nosii. kar najprej íd najpíjgosieje
h


med vami najlepše poslanstvo. Nobena kariera, uspeh, denar ali užitek ne morejo prinesti lolikšne izpolnjenosti. kol biti mama ali oče, čeprav priiíaša ta vloga hkraii ladi odrekanje, skrb. delo in težave. Kol da človek potrebuje nekaj napora, da zna bolje ceniti življenje.
Toda sprašujemo se. z.akaj se v današnjem času načrtovanje dru-
pred družino izgubila listo največjo vrednoto, ki nam daje moč za polnejše življenje...
Pri družini se vse začne in konča. Sodobni čas ni najbolj naklonjen družini, saj v želji po napřed kii in rasti gospodarstva in dobička z.ahlevamo in želimo dobre delavce, dobre potrošnike, dobre lurisie. hočemo naprej in naprej.
dobi v urejeni družini."
S svojim razmišljanjem o starševstvu in družini nas je vse navdušOa. Ko smo se proii večeru razhajali, je v nas velo spoznanje, da je Nova Slovenija na pravi poli in da smo vsi odgovorni za njeno bodočnosl. tako kol smo vsi državljani odgovorni Zit naši» državo Slovenijo.
■ DK
Premogovnik Velenje, új.
Partizanska cesta 78, 3320 Velenje
Razpis kadrovskih itipendij za šolsko leto 2006/2007
naziv (»oklica
traja št.šfípendy
univ. dipl. inž. rudarstva in geolehnologije 4	I
rudarski tehnik	4	10
rudar	20
univ. dipl. inž., elcklroiehnikc	4,5	1
elektrotehnik energetik - jamski	4	4
elektrikář energetik - jamski	3	8
univ. dipl. inž. strojništva	4,5	I
strojni tehnik-jamski	4	5
strojni mehanik-jamski	^	10
Prijavljanje
Kandidati z.a razpi!?ane štipendije naj pošljejo ali prinesejo prijave najkasneje do 23. junija 2006 na naslov:
PRE.ViOGOVMK \'ELENJE d.d.
Razv<0 kadrov, soba 10 Partizanska .^320 VlXLNJlî
K prijavi no obrazcu DZS* 1,51 je potrebno priložili:
*	kratek življenjepis z opisom izvcnši)lskih dejavnosti, síícial-nega stanja druZiiie in poklica staršev
*	potrdilo o uspehu
*	potrdilo fakultete o opravljenih izpitih {navedite število predpisanih in že t>pravljetiib izpitov) in potrdilo o vpisu za lekoCe leto (naknadno)
*	poirdilo o državljanstvu llepuhlike Slovenije
*	poirdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu
*	potrdilo u dohodkih staršev v preteklem koledarskem leiu (fo-lokopije odločb o odmeri dohodnine za lelo 2005 oziroma obvestilo delodajalca o višini dohodkov) za vse družinske člane, ki so bili dol/ni vložiti napoved za odmero dohodnine.
Kandidate opazar/amo. da pomanjkljivo izpolnjenih prijav ali prijav brez z^ihïeume doiivnieniacijť ne homo oliruvnavaU.
Izbira kandidatov
Pri pí^deyevanju štipendij bomo upošievaJi učni uspeh in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic 1er socialnoekonomski položaj družine.
Stipendije, razpisane zh poklice, ki so vezani na podzemno pridobivanje surovin in teijajo stalno ali občasno delo v jami. b<imo podelili le mladini moškega spola. Ženevska konvencija nas obvezuje. da zaradi narave jamskega dela žensk ne zaposlujemo v jami.
Višina štipendije
Višina kadn>vskih štipendij ter pravice in obve7JH>sti štipendistov so opredeljene v aktih o izobraževanju.
Ugodnosti, kijih Premogovnik Velenje nudi štipendistom za pth klic rudar in rudarski tehnik:
*	kadrovska štipendija.
*	brezplaccD zdravniški pregled,
*	soOnanciranjc strokovnih ekskurzij,
*	kvaliteten praktični pouk»
*	plačilo jamskega dodalka pri praktičnem pouku,
*	brez-plačiia zaščitna sredstva pri praktičnem pouku.
*	brezplačna malica pri praktičnem pouku.
*	regresirana malica pri teoretičnem pouku (v višijii 70%)
*	brezplačen prevoz s pogodbenimi aviobusi,
*	štipendistom, ki bodo zaključili poklicno rudarsko solo z najmanj prav dobrim uspehom íjí bodo želeli program izobraževanja nadaljevati v programu srednje ielinične rudarske in srednje lehničnc strojne šole (program 3 • 2), podaljšamo kadrovsko štipendijo Se za dve leti.
*	dodatek k štipendiji za uspešnost pri praktičnem pouku.
*	možnosti zaposlitve v drugih dejavnostih našega podjeija: Premogovnik Velenje kot iwsIovdí sistem
Pel najboljših štipendistov v poklicih za delo v jami Premogovnika Velenje čaka takojšnja zaposlitev.
Z reziiltah izbora borno kandidate ob>eshli ilo 21. juiya 2006.
SREČNO!
www.riv.si

Joco Žnidaršič navdušil
V Mestni galeriji v Šoštanju je na ogled razstava fotografij Joca Žnidaršiča z naslovom Nekoč je bil Tito - Avtor se rad vrača v mesto, kjer je preživel mladost
Šoštanj. 18. maja-V Mesini galeriji v Štišiaaju s<> v čcirlek odprli ra/siavo šosianjskcga rojak« Joca /nidaniča / naslovom Nekoć Je bil Tito. Ra/5iavo jc oUprl Âipan Šoštanja Milan Kupusar, z nastopom pa je obiskovalce ogrel Maijaž Ogra cnšek.
Razsiava Je bila iaiii, ob peiind-vajsellelnici Titove smrti, postavljena v Cankarjevem ćonmvT.jub-l|anj in bila zaradi i/jcmoega zanimaj y a obiskovaiccv podaljšana kar dvakrat. Siccr pa sc Joco 7.r\h daršič v Mestni galeriji v rclailvno kratkem času svojim rojakom Šo
^anjcanom predstavlja že drugič, »Tega, da so me /nova povabili, sem bil zelo vesel. Saj veste, kako to gre: bolj ko smo siari. raje se vračamo v kraje, kjer smo pre/Jv-IjalI lepa mlada leta. V Šoštanju som ^veJ do velike mature, do IX, leta, ko sem odšel študiral v Ljubljano. Potem sem se v Šošianj šii vračal, dokler sem imei lukaj mamo. oče seje sorazmerno kmalu ponesm-čil. Ko pa nimaš več svojcev, prihajaš vedno redkeje. V Šoštanj pa pridem vedno rad, Tu srečam s(v šolce, stare /nance, prijaielje ... Neiz-tijcrno vesel sem bil. ko so mc lani počastili s kremšnitatni. Spekel jlb je prijatelj Movliov Janč. Nekdo se je spomnil, kako som jih oboževal. U il o je ganljivo in slastno, Še pa-kel sladic, ki sem ga dobil za seboj, sem hranil kol veliko dragocenost. Bil je samo moj in tudi pojedel sem ga sam,« Iz Šoštanja se bo
Rojaka Joca Žnidarsica so v mestni galenji toplo sprejeli, ra /st a va prese lila v
Avtor razstave o Titu
»Veste. Tiio je bil laka osebnost. da mora imcii lepo razšla vo. Sanj sem ga so raz-!uerno poznem začel spremljati. Ko sem prijel leta 1974 na Delo, kjer so me določili, da ga spremljam ob njegovih obiskih v Sloveniji. Je bil Tito slarževeč kiJt 80 let. [oje bila zame velika čast iit velik Ker sem ga zelo spoilt ova I, sem se tudi izjemno potrudil, da sem ga naredil čim bolj človeškega. zdravega, mlado-sinega ... lo se mije obrestovalo. Kot dobrega fotografa so me začeli vabili z njim tudi po svelu, kar pa je bilo zame sploh nekaj najlepl^ega. lii ta-kral na Kilajsko, ali v Sri I.anko, Korejo .... je hilo Iz-jrmno rio/ivoijn
Hrastnik, kjer ho polekal feslival Rdeči revirji, »To. kar vidite v Šoštanju. pa je» 10 jc ircba vedeti, le del ra/stavc, ki sera 'p pripravil v Cankaijevem domu. Pripoveduje o Tilo\dh obiskih v Sloveniji. V Sloveniji) je Tito prihajal dvakral letno. Iz lega obdobja sem skušal "izvleči največ» kar se je dalo, predvsem pa navdušene množice, ki so spremljale vsak Titov obisk.
tukaj ni loliko prostora, da bi pokazal Sc ta del. Pa kdaj drugič.«
Joco /nidaršič irenutno, kol je povedal pripravlja knjigo o Bohi-iyu. najbrž pa ba na to temo pri-priivil ludi kakšno razslavo. Takšno nenavadno, pravi
■ mkp
Ples res živi
Laško. Vekfije- Minila je medobmočna revija plesnih skupin, ki seje Je udeležilo veliko plesnih skupin IZ Šaleške doljne.Med nastopajočimi bo strokovna spremljevalka Daliborka Podboj naredila izbor skupin, ki bodo nastopile na le-u>šnjem vseslovenskem plesnem festivalu Pika miga 2006 v Velenju in tudi na divinih plesnih dnevih, ki bodo prav lako potekali v Veleuja
v Laškem ^eje na odru kulturnega centra zvrstilo kar 15 plesnih točk. Med njimi so se predsiavili plesalci glasbene šole Frana Ko-ruJia Koželjskega s predstavo Sanje starega hrasta v koreograilji Rf)Sane Ilorvai. Plesni siudio N s predstavo Slrašilo iz omare v koreografiji Rosane Horvat 1er Plesni teater Velenje s predsuvo sestri v koreograllji in plesu LuciJc in Polone Boruta. Velenjske plesalke
Straiito iz omare je plesna iocka, ki sojo plesalke Plesnega studia N predstavile
tudi v Laškem^
so se v začetku maja udelci^ilc predizhora OPUS I plesna miniatura. To je državno tekmovanje mladih plesnih uslvaijalccv, v finalni program, ki bo 10. junija v SNG Celje, pa so se uvrsille: Astrid Ana Kljun • glasbena it)la
Frana Komna Koželjskega. Helena Plazi -Plesni studio N, Hsmeralda Jukan • Plesni siudio N in Iris Vrabič. ki se je na tekmovanje prijavila kol samostojna plesalka.
■ fis, foto: Janez Eržen
F'^rr^ KOL.QTsryv
Cas/i
Urška Šramel Vučina
Z danabije^u poseda obslajajo v.vj/ irijť tmyini načini mterpreia-cijť g/ashenUt del. B/f/ije iiZ§odovtfi:iki*, ki posktda glasbena dela preieklo^i oíMtí v amholj wrni /u{t Zaryje znaiHlmi raba originalnih mininieniov. uglasim. lebnfk igra/^a iit imer-pretiranja. Ti. »hisiorični^ glasbeni dogodki, se pra\'iknna odvijajo v ànihnlj avlolilonem okoHn in vzduSju 1er ponujajo niotnosl k(>-rakarýa pa drugem času. Njihovi /îm.çww zaokroieno nebujejo g!asl)o iz})raih'^(i vasa in ^a posredujejo s kar se da prisf/io raz-sveiljavo. Oliiihenikl poleg načina igranja pwnenrajo naćine obnaša fija, oblačenja, po nioznosli se jim pridndfjo Indi obiskovalci, saj vpliva nu zvok indi r^ilum gardert)ba (npr. dejsiw. da so bili ljudje v 17. sicleiju oblečeni v veliko več blaga kol danes, zaradi absorbiranja zvoka sooblikuje njegovo podobo). Drugi, redmo nfandardni*( način inierpreiadje gla.'ilyenidel.je danes pri nas še ["edno najlJolj razširjen. Zatýje lipično. da praviloma prinai^a dela različnih časov v maniri, ki se ni si>remefnla ie skort^da zadfjih sto iet. Sem s{)adajo koncerti hoU aH manj mešanih sporedov, i^-ajani na današnje Instr^imeme novih dvoranah z današnjimi vidiki njihove inierpreiadje. Spremljajo jih predpisana pravila obnašanja obiskovalcev (npr. zbnwo poslušanje, pravilno ploskanje).
Tretji način pa je fsodobem, čeprav ne nujno i^ovezan s sodobno glasbo. Tudi tu lahko prinaki inierpreiadje del glaslwne preiekltf-Sil, vendar jih oživlja v sodobni luči\ Zxin/ je znaâlno. da .so dela preteklosU samo podlaga za nove. kreativne inierpreiadje, ki se ne ozirajo na siare manire podajanja. Tako lahko srediýeveski koral izvaja sopranski saksofon aH pa Badiovi moleti 2azv(inijo v eleh tro-aku.'^tični obdelavi. Čeprav se na pr\'l /Higled zdi. da je njihov zvočni učinek daleč od izvirnika, sia si vseeno na nek način precý blizu. Skupna jima je ideja odpnosii in Inovalivnosfi, ki se pogumno odmii<a od loge usiaijenmi.
Na Slovenskem se je v zad/f/em slolei/u ukoreninila .standardna oblika glasbenih dogiidkov. saj se zdi da za himrično primanjkuje tehničnih možnosti in znanja, za sodolwo pa poguma. Sredi maja i>a je v Velenju po dolgem času prišlo do krasnega prikaza fnstoričnega glasbenega dogodka, saj je bil na obisku Oddelek za staro glasbo konservatorîja Johanna-Josepha Fuxa iz Gradca, Tam se namreč v ffjegovem okri(iu od leta /99H uhxirjajo s šutdi-jem starih načinov igranja in i^eija, interpretadjo geiwrainega basa in zgodovinskim razumevanjem muziciranja. Na koncertu baročne glasbe Anglije in Francije z naslovom »New A}res and Dialoguesii so gra^ki kolegi (z domačo čembalist ko Barbaro Ses'^ s^ek) v orgelski dvorani igrali na kopije ban)čnih inst rumen lov (čembalo, liantčna vioiina, kljunasta flavta, viola da gamba. te-orlfa) in nam .staro glasbo odkrili v člsro drugačni luči. Instrumentalne in \r>kaln<H'nslrumentalnc skladbe skladateljev, kot so Charles Dieupart. Henry Purcell. William Croft, .lean Henri d'Anglehert. Nicolas Bemier. so nas prestavila v drug čas. Mislim, da je bil Ixíročni večer krasen zgled za Í)odoč£ glasbene j>oslasiice. ki magične ča.se mekijo z migotajoà) prihodnostjo.
Velenjski BIT pobral kar štiri nagrade
4. festival »Sredi zvezd« je navdušil obiskovalce - Velenjski BIT prvi po mnenju strokovne žirije in publike, dobili pa so tudi dve strokovni nagradi
Žalec - 4. festival vokalne zabavne glasbe Sredi zvezd, kije minuli vikend píUekal v Dvorani U. slovenskega ubora v Žalcu, je zo-pei prispeval k razvoju vokalne zabavne glasbe v Sloveniji. Fnajsi odličnih skupin, od katerih so nekatere že res vriiunske, se je p<ne-govalo za } nagrade žJrije. Prvo mesio je zasedla velenjska skupina BIT, in to tako pa aincjiju strokovne žirije kol publike. Pi^leg lega so bili v skupini zelo veseli ludi dveh strokovnih nagrad - za i/bor skladb /a naidnp in /a avlor« sko skladbo, ki jo je napisala Sa-
nja Mlinar, nosi pa naslov Bil. f'lani skupine so bili velikega uspeha i/jemno veseli, sploh, ker do zadnjega niso vedeli, ali bodt^ sploh lahko uasiopili. Ena od članic je namreč visoko noseča, pravzaprav tik pred nekoní za porod, a se je vse iz-šlo, kol so si želeli.
Po mnenju strokovne žirije je drugo mesto zasedla skupina Stil. Iretjc pa Lyra. Publika je drugo mesto prisodila skupim Cante-mus. iretje pa skupini Sfil. Žirija v sestavi Tomaža Kozlevćaija. Ota Pesinetja in Tomaža Habeia pa je podelila še štiri posebne nagrade.
Velenjska skupina Bit je zmagala tako po mnenju strokovne žirije kot publike.
Za odlično vzdušje v dvorani II. slovetiskega tabora v Žalcu so poskrbeli moderaiorji New Swing kvarteta, med zasedanjem žirije in preštevanjem glasov pa je :iav-dusila vokalna skupina VOX iz sosednje Avstrije.
Vrhunsko ozvočenje in igra iuči Akustike Pirman sta ob odlični sceni dodatno vplivala na kvali-leio prirediive. Ža organizacijo in izvedbo pa so poleg orgariza-cijskcga odbora poskrbeli se člani VS Cantemus, ZKST /alec. JSiCD 01 Žalec in Občina Žalcc. /a irajnosi je po avdio plati poskrbel Radio Slovenija s produ-ceniom Dcčom Žgurom, video zapis pasta naredili lokalni teevi-ziji STV /alec in VTV Velenje.
Naslednji festival bo zopet 3. vikend v maju: IX. in 19. maja 2007. In morda do lakral v Slm-niji zaživi še kakšna vokalna skupina, ki se bo lahko predstavila na njem. /aenkral jih menda deluje 16. II pa se jih Je lelos preclsia-vilový!alcu.	■ bè
107,8 MHz
R/HDOJQKU IDÛ Í/I\S@POSOGI
Glasbene novičke
Novinarji so kegljali
V	Slovenskih Konjicah so sc ob koncu mirni-ie^a ledjia srečaE iiovinaijl ki radi kegljajo. Celjski akiiv Drusiva líovina/jev Slovenije, ki je eden med najaklivncjšimi kojekiivi slovenskega novi-nanjkcga društva, je namreč osiai zvesi iradiciji in ludi letos pripravD iradicionalno srccauje ni> vinaijev. ljubiteljev kegljanja.
V	ženski vrsU seje najbolj izkazala novinarka Večera hli/abeta /omian. na drugo mcsio seje uvrstila samostojna novinarka Nada Kunier,
tretja pa je bila Mateja Podjed iz uredništva No vega tednika • Radia Celje. V moški konkurenci je znova /magal /mago Gom/i {sam<îstojni m> vinar), na drugo in tretje niesia pa sta se uvrstila kolega i/ Radia Maribor Dejan Raih in Peter Ilabjanic.
Srečanje so novinarji sklenili v lepem okolju lovske koće v I.tičah /, družabnim popoldnevoci.
Aktiv celJsMh novinarjev Je ostal zvest tradiciji in znova pripravil novinarsko kegija-
nje z družabnim srečanjem v Ločah ( H, J,)
... na kraMco •••
LUNAPARK
Rock zasedba V teh dneh predstavlja či$to novo skladbo z naslovom Na dlani. Gre 2d nekoliko drugačno pesem, kot smo jih bili od njih vajeni doslej, sa) je single obarvan z nekoliko mehkejšimi rock rrtmi in zanimivim aranžmajem, ki je podkupljen z godali.
47. JAZZ FESTIVAL UUBUANA
Od 28. junija do 1. julija-to-krat kar 4 večere • bo v Cankarjevem domu in Križankah potekal 2B 47. jazz festival Ljubljana. Zadnji večer bo med nastopajočimi tudi Ve-lenjčan • saksofonist Jure Pukl $ svojim kvartetom.
MAKE UP 2
Tudi članice skupine Make up 2 se soočajo s kadrovskimi težavami. Pred kratkim jih je namreč zapustila Mavistu-ristka in sedaj mrzlično iščejo novo, tudi s pomočjo avdicije.
SKAT
Skupina Skat. ki je leta 2003 izdala svoj prvenec Nasedla ledja, bo v precej spremenjeni zasedbi (glavno pevko je zamenjal pevec) obfavila svoj drugi album z naslovom 8?. Izid nove plošče že napoveduje singl Ideal.
MELODROM
Septembra bo izšla nova plošča skupine Melodrom z naslovom The Guide, v teb dneh pa že lahko slišite njihov novi singl z naslovom Counting davs, za katerega so že posneli tudi videos pot.
Letošnji Eurosong Fincem
Da pri izboru evrovizijske po pevke ni mogoče natančno predvideti. kakšna skladba bo najbolj vkč evropskemu občinstvu, so dokazali fins)d predstavniki letošnjega finala liurosonga v Atenah. Z imidžem pekleniCkov in težko-mctalno skladbo Hard Rock Hallelujah so nainreć zmagali in za sabo pustili tako liste, ki prisegajo na eino obarvane skladbe, kol tudi tiste, ki prisegajo na klasično evropsko popevko (če kaj takega sploh obstaja). Čeprav so kotirali visoko na stavnicah, so oekonveri-c ion al ni Finci z /mago presenetili vse. Na drugo mesto seje uvrstila Rusija, na odlično tretje pa predstavnik Bosne in Hercegovine Hari Mala Kari s skladbo v^eljka Joksimovića Uejla, .Slovenski predstavnik Anžej Dezan je
zal izpadel že v cel rtkovem predi-/boru.
Paul McCartney se ločuje
Nekdanji član slavne britanske skupine The Beallcs, 6.Vlelni Paul McCartney, in njegova 38-letna soproga ilealher Mills sta se po šíiriři letih zakona odločila za ločitev. Par je vesi že p(Urdil, objavil pa naj bi tudi uradno spo-ročQo /a javnost. McCartney in Milisova sta se leta 1999 spoznala na dobrodelni prireditvi, kjer je Heather zbirala denar /a mlade žrtve v vojni ter za žrtve min. Heather je bila sicer nekoč manekenka, vendar je v nesreči z motorjem pred trinajstimi leti izgubila nogo. Nekdanji Beaîle in Milisova sla se junija 2002 poriv čila, leto kasneje pa se jima je rodila hčerka Beairice. McCartney
seje Dani tokrat <idločiI za priredbo znane uspešnice Gdje je ljubav, tu si li, skupine l.atino. pri tem pa mu je uspešno pomagal producent /vone Hranjcc. Pred leti je Dani začel imitirati HMsa Presleyja, kar je sčasoma preraslo v dobro razvit show. Ker pa sc na dveh siolih hkrati ne da sedeli, se je Dani odločil da bo tokrat več pozornosti posvetil svoji podobi in ustvarjanju. Prvi korak k temu je prav pesem Večna pravljica, ki jo je že moč slii^aii na slovenskih radijskih postajah, v jeseni pa Dani namerava izdati novo zgoščenko, za katero je več pesmi že posnetih, nekaj pa jih Se nastaja.
je bil pred tem 29 let poročen z Undo Uaslman, kije leia I99X umrla za rakom na dojki.
Siddharta z novim albumom
po izjemno uspeSncm zadnjem albumu Rh-. izdanem leta 2003, sc ena najbolj zaželenih domačih skupin Siddharta vrača z novim. Pelrolea je po besedah njegovih ustvarjalcev zopei album, poln presežkov. Cilasba in besedila so ponovno delo članov skupine, moderna produkcija in zvok pa

if

njihovega si a I nega sodelavca Žarela Paka. Sicer pa je skupina album snctnala v študijih v Novem mestu. Dekanih, Ljubljani in llannovru. Vsi njihovi oboževalci. ki že nestrpno pričakujejo nov izdelek, bi>do na svoj račun prišli 4. junija, ko bo uradno izšel S id d h ari in četrti studijski CD.
Sank Rock pozivajo k smehu
Velenjski rocketji tik pred poletjem na radijske postaje pošiljajo novo skladbo. Tokrat gre za nekoliko bolj umirjeno pesem z naslovom Dej se mal aasmej. Pesem je nastala v sodelovanju /. i?arelom Pakom in bo obogatila kar zajetno zbirko balad, ki so nastale v dolgih letih delovanja skupine. Na uradni spletni strani skupine wsvw.sankrock.com pa seje tudi zaključilo giascwanje za pre d skupi no. ki bo za šankrokerje ogrevala občijtsivo na njihovih večjih nastopih. Prijavilo se je kar 75 skupin, srečni Izbranci pa so člani skupine I.C.E,
Večna pravljica Danija Gregorca
Večna pravljica je naslov novega singla pevca Danija Gregorca. Po nizu avtorskih pesmi, ki so iz^le na samt)Stojni zgoščenki 7 naslovom Fant s kitaro,
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko ú-Štte v pmgramu Radia Velenja dvakrat dnevno: po pomčitih ob 9.30 in po poročilih ob 25.30.
1. INFERNAL
From Paris To Berlin LSHERYLCROW&SDNG
Always On Your Side 3. GNARLS BARKŒY Crazy
Infernal je danski duet ki deluje na področju plesne glasbe. Ista 2004 js izdal album 2 naslovom From Pans To Berlin, ki je ponovno izdajo doživel v letu 2006. Tako je naslovna sidadbd postala velika uspešnica danskih plesnih lestvic. Gd tam pa se je razširila tudi vdruge države po Evropi in svetu. From Paris To Inndon je tudi edina danska skladba, ki je bila lansko leto nominirana za nekakšno ^n-dinavsko gla^eno nagrado - Nordic Music Award.
LESTVICA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takote ste glasovati v nedeljo. 215.2006:
1.	GAMSI: Na fuzbalu
2.	KRAŠ<} KVINTET: Pronto giuseppe
3.0V0JÔICIZ JANEZOM: Dekleta in ljubezen
4.	GAŠPERJI: En'ga pošten'ga
5.	BRANE KLAVŽAR: Muzikant je zmeraj fant
Predlogi za nedeljo, 28.5.2006: 1. ROBERT GOUI^IK: Moj prijatelj krokodil 2- ROBERT GOTÎR: Polka za prijatefje
3.	MLAOI PRIJATtUl: Veseli poStarji
4.	SHOW 8AND KLOBUK: Mora krava
5.	SLAKI: Poštar
Viii Grabner

I
Ivan G^er, znan velenjski geodet> ki ga kljub é temu, da je že nekaj let v pokoju, še velikokrat za* prosijo za kak nasvet, rad pride iz Vinske Gore v Velenje in med tukajšnje ljudi. Veliko jih pozna sam, veliko jih je, ki poznajo njega. Zadnjič je ob obisku mesta izkoristil priložnost in stopil med »§tante<<. Slišal je, da se na njih najde tudi kaj dobrega in poceni. In kot znan obraz je bil seveda pri tem takoj opazen. Se vec. Poslikan.
Val de Petrus
Minuli Ičden jc v Mo/iiju svijj lokal velikim pompom odprl velenjski gosiinec Peler Janič - Pero. Na olvoTiivi lokala, ki se nahaja v novi občinski zgradbi, do-mačiui so jo /c preimenovali v "Pciuagon", se je irlo lako pcîinembnczcv kot radovcdne/cv. áe najbolj si jc dal duška hiini DJ Cio^i, ki jc ;:anjan prciskušal svoj sarm na lepšem spolu. Nekalere obleganke -»o g» odslovile, ker je bil /-a nje premici hen. nekatere pa. ker jc prci^loboko ptJjžledal v ko/arec. Nekal eri iSCejo resnico v vinu. drugi pň jo nchoic najdcjt) v pivu» kajne C Jogi!
Pozmvelec
Toiiija Mei5iča poznamo predvsem kol dobrega poznavalca in prodajalca mobilnih lelefouov. danes pa razkrivamo Se eno "panogo", v kateri je strokovnjaki Toni prisega, da mu duba in lelo vedno in ob vsal<em času po:?.ivijo lepa dekleta! Pa naj bodo lo Brazilke. Sjianke, Kubanke ali pa kar Slovenke • slednje so mu ludi najbolj vSeč. áe posebej, čc so blondinke, če sklepamo po fotogralljah. /aloilli sno ga s pevskim sexy dvojčicami Baby 'l\vins. ^e čez nekaj trenutkov pa je bil v objemu svoje Maje. Ja, Ibnl jcres pravi poznavalec.
Rotarijci so se v petek vrnili v preteklost. V Mozartove čase. Matej Jenko, ki	4
bo kmaiu predsedniški stolček velenjskega kluba predal nasledniku, v zgodovino pa bo vpisan kot prvi predsednik le leto dni starega kluba, se je družil z dvema rotarijcema, ki res nekaj veljata. Ob njem sta Božo Hribar^ član mariborskih ro-tarijcev, in Stranko Ojnik, ki velja za starosto tega reda.
So se pogovarjali o dobri hrani, glasbi, ali dobrodelnosti? O vsem tem. Kajti za člane kluba velja, da znajo uživati življenje, ob tem pa še veliko pomagajo tistim, ki jim živi« jenje ne prizanaša.
Aies Pušnik, plesni učitelj, ki tudi velenjske maturante in devetošolce uči plesnih korakov, vsa leta v Velenju vodi tudi plesanje četvorke za Guinness ovo knjigo rekordov.
Sašo Mišja pa že nekaj let sklici, da se sliši. Pa naj bo to glasba po radijskih valovih, kot tokrat, ali pa nastopi različnih glasbenih skupin. Da se na tehniko spozna tudi Aleš, pa je dokaz na sliki. Oba sta malo »§ra* ufala« in na koncu se je prav odlično slišalo in videlo.
svetO'
Tek^t In Mo: Big Joco
flžSnte
&
Cerkev prehiteva
Cerkev je z »regionali-zac^o« prehitela državo. Zato pa naj bi bila država učinkovitejša in ustanovila več regij. Upajmo, da bo res tako in da bo mesto tudi za Sašo.
Četvorke
Maturanti so te dni množično plesali četvorko. Žal je pri nas tudi vse več takih mladih, ki jih matura spravi na vse Štiri.
Ne kaj - koliko
Nekateri v tem času sprašujejo, kaj regres sploh se je. Včasih je bil res namenjen dopustu, zdaj mnogim pomeni mašilo za družinske proračunske luknje. A karkoli že je, glavno je, da je.
Energija
Kssena naj bi pripomogla k racionalnejši rabi energije. A za to^ da so jo tistanovili, so mnogi porabili veliko ener^je. Se več tisti, ki so Ksseno hoteli »podreti«.
Neko( in jutri
Teš je bil nekoč v resni krizi, ker je S plinom tako onesnaževal okolje. Zdaj naj bi ga prav plin rešil iz krize. Dokaz, kako se plin od plina razlikuje.
Po november
Ko bomo dobili evre, ne bomo več govorili, da nam drobiž le trga žepe. Zato se moramo kar hitro privaditi, da je tudi drobiž denar.
V Evropo
Velenjski Veplas bo kmalu res v celoti v Eh^ropi. Kar v Intereu-ropi.
Čista voda
S tem ko so v Slatini pognali novo čistilno napravo, naj bi bila voda bistveno bolj čista. Prava slatina-
Vse boi|ši so
Zgomjesavinjčani imajo vse boljše želodce. Čeprav âo svinjski
Ob prozniku
Dobro bi bilo, ko bi se ob mednarodnem dnevu družine bolj spomnili na otroke. In praznovali temu primerno delovno.
Gori
Pri nas je še vedno preveč ljudi, ki bi se igrali z ognjem. Žal tudi dobesedno.
UUDJE
Najboljši med najboljšimi
Šolsko Ido, ki sc počasi i/loka. bo n Poklicno in lehniško cickiro in računalniško solo ler Poklicno in lehniško strojno šolo Šolskega centra Velenje med izjemnimi. Predvsem zaradi uspchtw dijakov, ki so se izkazali na dr/avnili lekinovKiijih iz najrazličnejših znanj. Kar pet med njimi jih je osvojilo zlaio priznanje na dr/avnem lekniovanjn iz male-niaiikc, eUcn pa je bil najboijši nied najboljšimi na tekmovanju iz angleškega jezika in računalništva. Dr/avni prvaki so povedali:
Igor EfreiHov, 3. leinik Pc^klicne in tehniške strojne šole (program Sinyni lehnik): «Vsako leto sodelujem na tekmovanju iz matematike.
______Taki) kot na predhodnih dveh sem tudi na le-
tošnjcm meU tekmovalci poklicnih in teh-ničnih sol ireljili lelnikov osvojil /lato pri-^^^ "^IjB i znanje. Malo bolj zahtevno v primerjavi z * lanskim je letošnje že bilo. a sva se z mentorjem .Tanezom /oreunn nanj očilno dobro pripravila. Takšen uspeh sem po tihem pri-čakcjval. a ne gleUe na to sem jia vesel. Tudi zaradi tega sem danes že bližje odločitvi o nadaljrgem študiju,«
Primož Benko, 1. letnik Poklicne in tehniške strojne šole (program Mchatronik operater): «Prvič sem bil na državnem tekmovanju iz matematike in zame je to nova in dragocena izkušnja, kija bom s pridom uporabil na nadaljnji poti. Nanj se nisem pripravljal, udeležil sem se ga praktično hrcz obremenitev m obveznosti. Naloge niso bile prezahtevne» zalo sem bil kar malcc razočaran» ker sem od 20 možnih osvojil 19 točk. Predmet mi leži, zato pričakujem, da bom med udeleženci državnega tekmovanja iz matematike tudi prihodnje leto.<?
Lucgan Koroš«. 4. letnik Poklicne in tehniške elektro in računalniške šole (program llektroichnik elektronik): «Zlato priznanje in prva nagrada pomeni, da sem na tekmovanju iz matematike osvojil vseh 20 možnih li)èk. Ponovil sem torej uspeh iz lanskega leia. V bistvu sodelujem na najzahtevtiejših preizkušnjah v matematiki in robotiki celo srednjo šolo. letos sem se poskusil še kot mladi raziskovalec. Tudi tu uspešno, /a kaj takega moraš združiti do prave mere voljo, čas in zanimanje. Predp^v goj pa so delovne navade. Na tekmovanje iz matematike sem se tudi tokrat pripravljal skupaj z tnentorico Biserko l.edinšek. Uspeh predstavlja zame izziv za nove izzive. Pred mano je matura, ki mi posebnih težav ne bi smela pwzročiti. Študij bom nadaljeval na Vâ-kulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Pri študiju je matematika ena od ključnih ved, zalo mi bodo pridobljene izkušnje z državnih tekmovanj prišle zelo prav.«
Davorin Krt. 4. letnik Poklicnc in tehniške clekiro in računalniške soie (program Elektroiehnik raOunalnišlva): «Vsa štiri leta srednje št>le sem sodeloval na državnem tekmovanju iz matematike in bil vedno najboljši med najboljšimi. Dosegel sem vse možne toeke. zato sem poleg zlatega priznanja prejel še prvo nagrado. Na tekmovar\je sem se pripravljal pod mentorskim vodstvom Aniona Kališnika. Uspeh mi pcmieni potrditev znanja, nagrado za vložen trud. Največ vredno pa je seveda pridobljeno znanje in izkušnje. Zrelostni izpit je pred mano, nato pa študij na l akulteti za elektroiehniko, računalništvo in inibrniatiko v Marib<iru.»
Milja Ferder, 3. letnik Poklicne in tehtiiške elektro in računalniške šole: »V tem šolskem leta sem so kar dvakrat vpisal med zmagovalce na državnih tekmovanjih, in sicer iz znanja angleškega jezika in račun ahiišlva. Na obeh sem sodeloval prvič. Je bilo kar težko, kar pa je bila morda tudi prednost. Nanju se nisem pripravljal, zato tudi takšnega uspeha nisem pričakoval- Setu ga pa seveda vesel, saj je eden od dcfkazov. da res znam. Oba predmeta mi ležita, zato s toliko večjim zanimanjem in voljo poglabljam pri urah pt^uka pridobljeno znanje. Poskušal bom doseči uspeh, ki mi bo omogočil studii računalništva na fakulteti v Ljubljani« Peter Gole. 3. letnik Ptiklicne in tehniške elektro in računalniške šole ( prog ra m 1 : lekt ro tc h ni k e lekl rt m i k ): « Na d rža v n i h tekni ova nji h iz matematike sodelujem vsa tri leta sredtije šole. S prejšnjih dveh že imam zlato priznanje in ludi na letošnjem sem se okitil 7 najžlahlnejšim odličjem. Po oddaji lesine pole nisem pričakoval takšne uvrstitve. tako da je bilo z.amc zlato priznanje manjše presenečenje. Z njim sem dokazal, da res znam. V pripravah na najzahtevnejšo preizkušnjo nji je tudi tokrat pomagala mentorica Biserka Lediiîsek. Se bom potrudil, da bom med najboljšimi matematiki slovenskih poklicnih in srednjih tehniških šol tudi prihodnje lctt>.«
'i
Velenjski zbori znova zlati
Zagorje ob Savi. 16. in 17. maja -
Na jubilejni, 20. reviji v Zagorju ob Savi, je nastopilo 39 najboljših slovenskih oinwkih, mladinskih, dekli-škili in mešanih mladinskih zbon>v, 0Ć tega se jih je devet predstavilo na revijalnem. ostali na tekmr^val-nem nast(îpu. Vsi so doslej /ji na-stopili na izbirnih tekmovanjih ali pa so sodelovali v Zagorju, nekatere pa je še dodatno izbral umetniški svet prireditve. Največje bilo otrošldh (17). 10 je bilo mladinskih, po šest pa dekliških in mešanih mladinskih zbc^rov. Na reviji so se predsta^ii ludi trije zbori iz Velenja, in sicer i)troški ztx^r velenjske glasbene šole p<id vodstvom Manje Gošnik Vovk. mladiitski zbor omenjene šole. ki ga vodi Matjaž Veh» vec ter mešani mladinski zJior Šolskega centra Velenje pod vodstvom zbofiivodkinje Teje Plazi. Vsi trije so k svojim bogatim zbirkam dodali še eno zlato odličje.
Zlato priznanje in se pohvala
Otroški zbor velenjske glasl>ene šole, ki ga vodi Manja Oošnik Vovk, se je do sedaj vedno okitil z zlatim priznanjem na omenjeni reviji zborov. »Se posebej smo veseli, ker smo bili med dobitniki zlatega priznanja in med petimi zbori, ki so žlahtno odličje obogatili še s pohvalil. Na svoje otroke sem zelo ponosna, ker so to zelo mladi pevci in ker smo ob tekjnovalnem naštudirali še koncertni pnjgram. Prihodnji mesec namreč načrtujemo dva celovcčertia koncert a -enega v Ljubljani in drugega v Mariboru. Zanju smo pripravili 15 pesjuic.« Po besedah Manje Ctoš-nik Vovk je za njimi uspešna sezona, verjame pa, da bo takšno tudi leto. lunija nameravajo posneli z.goščenko, predvidoma pa naj bi ta izšla septembra.
Sloves odličnega zbora potrdili tudi doma
Mladinski pevski zbor velenjske glasbene šole pcid vr>dstvom Matjaža Vehovca seje prcd nedavnim vrjiH z uspešnega tiaslopa na mednarodnem festivalu v Belgiji, kjerje osvojil prvo iiagrado. Na letošnji reviji v /agotju je skives kakovostnega zbora znova potrdil. » Veseli smo usfïeha. splí)h ker smo sloves potrdili tudi doma. Zlaia plaketa in drugo mesto med slovenskimi jnla* din ski mi zbori je med drugim potrditev meni, staršem pevcev in pevk ter vodstvu glasbene šole, da smt) na pravi poti, da delamo prav.
Otroški pevski zbor velenjske glasbene šole z zborovodkinjo Manjo Gosntk Vovk je prejel
zlato priznanje s pohvato in 3, mesto v svoji kategoriji.
Mladinski zbor velenjske glasbene šole, ki ga vodi Matjaž Vehovec, je osvojil zlato priznanje
In 2, mesto
Mešani mladinski zbor Šolskega centra Velenje z zborovodkinjo Teo Plazi je prejel zlato
priznanje in 3. mesto.
Pripombe strokovne komisije so skrbno pretehtane in so nam dragocen napotek za delo v prihodnje.« Prva polovica leta je bila za zb<sr naporna, kaj pt>sehnega do ki)nca leta ne načrtujejo. V načrlu imajo le šc srečanje z zanimivim dekliškim zborom iz Isiandiie. Sicer pa si želijo mahi oddaliniti in se pripraviti /j naslednje leto, ko bo znova v ospredju mednarodni pevski festival v Celju.
v
Zeljni priznanja in tekmovanja
»i^ni sem prevzela vodenje mešanega mladinskega zbora Šolskega cenlra Velenje, ki gaje dolga leta nadvse uspešno vadila Danica Pirečnik, zato meje čakalo kar težko delo. Osvojitev zlatega prizna ty a v Zagorju mi zato zelo veliko pomeni. Mislim, da tudi i^v-cen]. saj sedanji člani zbor<î na tej
reviji še niso nastopili. Kar željni smo bili tekmovanja in takega priznanja,« je povedala zborovodki-nja Tea Plazi.
Kot je še povedala Plazlova, so se tudi \V(\ osnovi te uvrslitve odločili, da bodo naslednjo sezono sodelovali na mednanidnem tekmovanju. Po vsej veijetnosti bodo izbrali Budimpešto. Sicer pa nameravajo delo v zboru nadgraditi
■ rp
Zaključili n. kolonijo ALU
v tednu, ko so v Galeriji Velenje zaznamovali dan muzejev, so uspešno izpeljali tudi kolonijo diplomantov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane
Velenje - Prejšnji četrtek, na mednarodni dan muzejev, je bilo v Galeriji Velenje živahno. Napolnjevali so jo dijaki Šolskega centra Velenje. Popoldne pa so zaključili z javnim vodstvom po razstavi Ivana Napotnika in reševanjem družinske križatike.
Od ponedeljka do petka je pod
vod s IVO m Galerije Velenje potekala tudi že XV1L kolonija diplomantov Al.U. Tudi tokrat so bodoči akademski slikatji ustvarjali na Velenjskem gradu. V tednu družine in ob dnevu muzejev je biJ lo zanimivo gibalo že tako razgibanega tedna na področju kulture. 13 tnladih udeležencev iz vseh predelov Slovenije in kar dva iz Šaleške doline je v slikovitem ambientu grajskega dvi^rišča in v okrilju obzidja slikalo pod mentorstvom profesorja Hermana Gvardjančica, Izbrana dela bodo razstavljena v Galeriji Velenje od 23- junija do sredine avgusta. Žirija v sestavi: dr. Nadje Zgo-nik (proíésorica na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani), Borisa Gorupiča (predsedink Društva likovnih kritikov) in mag. Mileno Koren Božiček
Likovna kolonija diplomantov ALU je vsako leto zanimiva izkušnja za udeležence In oiganizatorje - Galerijo Velenje,
(vodja Galerije Velenje) je izbrala tudi tri nagrajence. Rezultati bodo znani na dati otvoritve razstave del. ki so v petih dneh nastala v Velenju. Dejstvo pa je. da
loa kolonija bogati ludi depo Galerije, saj je v njem že obsežna zbirka zgodnjih del slovenskih slikarjev.
■ Bš

Vrnitev v Mozartov čas
Dobrodelna prireditev Rotary duba Velenje uspela - Dve družini bosta deležni pomoči pri obnovi doma
Velenje • Ob prvi obletnici delovanja Roiary kluba Velenje so v pcick zvečer člani enega najmlajših tovrstnih kliibovv Sloveniji v restavraciji hoiela pHka piiprdvili icmaiski dobrodelni večer. Prav vse na njem je udeležcnce vrnilo v čas pred tivenia sioietjeinii. Iako hraiia koi ureditev prostora, pa oblačila natakarjev in program so prilagodili času velike^ tun cinik a Wolfganga Amade-iisa Mo/arla, saj letos niineVH 250 let od njegovega rojstva.
Restavracija Hotela Pakii je bila polna, razpoloženje več kol prijetno. Večer je potekal v sproščenem ozračju, ki ga je popestrila Mozartova giasba v jzve<lbi izbranih učencev in dijakov velenjske glasbene šole I'rana Komna Koželj-skega v i>rganizaciji profesorice Katje igličar Marin. Piko na i so do dali cvetlični araii/jnaji in dekoracija i/ časa velikega umetnika, /a kaiere je poskrbel Član Roiary kluba Velenje Simon Ogrizek, in izbran meni hotela Paka.
Dobrodelno prireditev so v Rotary klubu Veloije izkoristili tudi za podelitev plakete častnega člana, ki jo je predsednik kluba Matej ,lcnk4» preda) botru kluba, siccr člajiu Riv lary kluba Maribor. Bo/u Hriliarju. Ob lem je spregovoril tudi starosta slovonskiJi rotarijcev Staiïko Ojrtik.
Kep nagovor je udeležencem pripravil člaa velenjskih rotarijcev Simon Ogrizek. Povzel jc misel Busiv nija o velikem umetniku Mi)zar(ir
' a:

Osebje Je gostom streglo v ob/efcaf» Iz časov velikega
Mozarta.
V letu dni veliko pomoci
Cîlede na odziv gostov, ki so poluo /izpolnili vsa omi/ja v resta vrac iji. In glede na zhrana sredstva je očitno tudi ta dobrodelna prireditev uspela v polni meri in s tem lepo Ziiokrožiia ostale uspesne akcije, ki s<i jih i/vedli v preteklem rotarijsken^ lem. <>bn(v vimo jib le nekaj. Najprej so rali videorekordér osiiovm Soli
manj razviti otroci, sicer 2e odrasli in vWjučeni v oblike dnevnega oz, celodnevnega varstva. Oče prejema nadomestilo /a brezposelnost, mali pa ni zaposlena Drtiga drui^na, ki ji bodo pomagali, je j^estčlanska družina z Malega Vrha nad Smart-
Mislinja. Celo leto skrbijo za Vanto hišo Velenje, ki jo vsaj štiri-kra( letno obišče predstavnik kluba z i»diirilno košaro«. Prav tako so vse otroke, ki so bili v tem čiisu v vami hiši. počastili ter obdarovali ob božiču. Donirali so preiK»sno klimatsko napravo Cîo-reiije osnovnošolskemu učencit Petru s hudo boleznijo kože. da mu ob poletDi vročim lajša bolečine zaradi potenja. V sodelovanju / Rotary klubom Kranj so donirali
nim ob Paki, v kateri so trije šoloobvezni otroci, dve deklici in fant, ena deklica pa je še predšolska. Mati je brezposelna, oče pa je za-P5)slcn kot strojnik. No. pt^ petko vem večeru bocío družini iz Na/arij podarili dimnik, družini 2 Malega
umetniška dela (slike in fotografije) /n lUcovno opremo varne liiše Velenje. Cialeriji Velenje st> donirali material, potrcbcji /a <ipremo galerije. V sodelovanju z Rotary klubom Slovenj (/radec so donirali t>premo regionalni varni hiši Celje, v okviru katere delujejo tri vjirne hiše: Velenje. Slovenj Gradec in Celje. Se vedno je na OŠ Ljubno v leku projekt »pomi}č učencem brez enega ali obeh staršev» z učenimi težavami ...
Vrha sušilni stroj Cîorenje in 170 m2 izolacijskoga materiala /ja fasado na hiši. li dve družini so izbrali s pomočjo Centrov za socialno delo Mozirje, Šmartno ob Paki in Velenje.
»Popolna in okrocJa številka jc. zaključek in ne začetek. Mlad je kot mladcttic in moder kot starec - nikdar zastarel in nikdar moderen, položett v grob. a vendar živ. In tije-gov nasmeh nas vedno razvese-Ijuie,«
Mozi^rl, cvetlice, odlična hrana, vrhujiska vina in seveda sprosčena družba je tako pričarala nepozaben večer, večer ki se bo udelezcncem neuničljivo vtisnil v spomin.
Pomagali bodo dvema družinama
/ zbranimi sredstvi, ki so jih udeleženci dobri)delnega dogodka /brali s pomočjo sponzorjev ter z vstopnino in dobrodelno dražbo starinskih predmetov, bodo člani velenjskega Rotary duba pomagali rešili nekaj tegob, ki pestijo dve družini. Prva je rwtčlanska dru/ina iz Na/arij, kjer so trije duševno

Informacije ni telefon: 03/70 37130.03/7037 131 &intil: Irrfo^garant.sL spletna strait www.garant.sí
GARANT d.d. Polzela, Industrijska prodajalne, delovni ces prodajalne: pof>f et od 8, • 18. ure, sob od 8. -12. ure
Mladi glasbeniki velenjske glasbene šole so Igrali Mozarta. in dokazali, da so odlični poznavalci In Interpreti njegove
glasbe.

•	diskontna prodaja pohištve
•	prodaja izvoznih in opusčanifi programov do •SO % do razprodaje zalog
•	hftri kredit do vrednosti 300.000,00 SiToz. 1.251,88 EUR
•	NOVO'KUHINJA DANA* vrhunska kuhinja po ugodnih cenah
•	in se mnogo ugodnosti, ki jih ne smete zamuditi
Ugodna ponudba pohištva za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob» omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize.^
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOM


Opice se pogovarjajo
Tudi opicc se pogovarjajo, so ugotovili znanstveniki. Sporočila pošiljajo s kombinacijo dveh zlogov, 'pjov' in 'hak\ Trije 'tiaki' iii Štirje 'pjovi' pomenijo poziv k preiiiLku. Ko zaslišijo 'Pjov pjov pjov ... hak liak hak liak' opice urno odhitijo. S temi besedami jim lahko vodilni samec sporoči, naj si začnejo hrano iskati druiijc, ali pa jih opozori pred nevarnostjo. Da se približuje sovražnik, jc mogoče povedali čudi z drugimi besedami. Tako dolg in zatcgel *pjov' pomeni 'Pazi, leo« pard gre,' hilro izgovorjeni "hak* pa je nekaj takega kiU 'Nevarnost iz zraka/ saj naznanja približevanje ujed. Raziskavo sia naredila znanstvenika neke angleške univerze, ki sla v Nigeriji već let opazovala opice vrsie C erct^pilhecus niclilaus (be I o nos a opica). Ugotovila sta. da opice besedici pove-zujcj<i v prave Slavke in da torej ljudje nismo edina živa bi^a 2 raz-
vito govorico. Zelo zanimivo je tudi dejstvo, da so najbolj zgovorni samci. Ukaze namreč daje Ic vodilni samec v čredi, zato la ludi največ govori. Prccej drugače kot pri ljudeh torej...
Uvrščen zadnji iloveski itromosom

Znanstveniki so uspeli uvrstili še zadnji kromosom človeškega genoma. $ čimer so zapisali se zadnje poglavje t. i. Knjige življenja.
Kromosom I vsebuje skoraj dvakrat toliko genov, kot jih
imajo ptivprečno kromosom:, in predstavlja kar osem odstotkov človeškega genskega zapisa. Vanj jc zapakiranih 3.141 genov, ki so povezani tudi s .^50 boleznimi, med njimi ludi rakom. Clovei^ki genom ima od 20.000 do 2.S.000 genov, z uvrstirvijt) kromosoma 1 pa jc bilo identificiranih več kot tisoč genov.
Projekt so znanstvetúki začeli že leta 1990, v njem pa je sodekv valo 150 britanskih in ameriških znanstvenikov.
Amazonski Stonehenge
Arheologi so odkrili prastari astrološki observatorij, star vsaj
granitnih blokov, vsak od njih meri približno tri metre, ki so na odprtem prostoru postavljeni v kroge.
Mariana Petry Cabrai, arheolo-ginja z znanstvenega inštiluia Amapa, je pojasnila, da so kamni postavljeni v položaj zimskega solsticija. V mesecu decembru pol sonca sončnim žarkom dopušča, da prodirajo skozi luknje enega od kamnov, s čimer so davni prebivalci področja najverjetneje računali primernost agri-kulturnih aklivnosli in opravljali religiozne rituale.
Natančno starost kompleksa je težko določiti, vendar pa strokovnjaki na podlagi keramičnih fragmentov, ki so jih našli v nc-
nikov je oblikovala povsem novo teorijo o kozmični evoluciji. Teorija pravi, da je vesolje, kol ga poznamo danes, le »oirok nekega predhodnega vesolja«.
Nova leoriia izpodriva tradicio nalni pogled na vesolje, po katerem naj bi to bilo staro le okoli 12 do 14 milijard lel.
Tradicionalna teorija razlaga, da so se vesolje, čas, materija in energija pričeli v eni sami ločki, ki seje nato razširila in privedla do vesolja, kot ga poznamo danes. Nova teorija razlaga, da obstaja ponavljajoč ciklus vesolja, tako da vsako novo vesolje ponovi predhodnega, vendar ne po vsenî identično.
Z novo idejo bi po mnenju znanstvenikov morda lahko celo razložili, zakaj se vesolje siri
2000 let. To pomeni, da je nasial veliko prej, preden se je na ozemlju Južne Amerike pričela kolonizacija. Observatorij, kakršen je ta, ki se nahaja v ticposredni bližini Francoske Cîvajane, je lahko zgradila le neka kompleksna civilizacija.
Sestavljen je 12 127 velikanskih
posredni bližini najdišča, menijo. da je kompleks star okoli 2000 let.
Vesolje potome< prejšnjega vesolja
Združena raziskovalna skupina ameriških in britanskih znansive-
Eksotične kace inpajki v CItycentru v Cel|u
Med 24. majem in 3. junijem si lahko v Cityccjnru vCelju ogledate M vrsi strupenih in nestrupenih kač. pajbw in škorpijonov in prisluhnete predavanjem, na katerih se bo mogoče kač ludi dotakniti. Nemški pustolovec. ljubitelj živali in sveu^vni rekorder, Jur-gen Hergert, ki je v kletki skupaj z najbolj strupenimi kačami uspel preživeli 100 dni. je lasinik zbirke. Živali so uamesčene v posebni Afriški hiši z dobro vart)vauinii in oskrbovanimi i era rij i, s čimer je maksimalno poskrbljeno za vann>si obiskovalcev in razstavljenih živali.
■ .J. i

m i
VI PIŠETE
Kdaj posekamo drevo
v gosptidarskcm gazdu sku-àanio / gospod ad eni um ob /«i^o lavljanju vseli vlog gozda doseći irajno čim vccjc danoise po masi in pn vrednosii lesa.
Vlaganje v gozdove
/a irtijna Zhgoiavljanje t)/jronia krepitev ekoloških, gospo da nkih in socialniii vlog go/.da so potrebna vlaganja v gozdove. Da dosežemo koleno slanje gozda ob njegovi zrelosti (gozdnogojiiveni cilj), je potrebno opraviti veliko negovalnih, varsivenili in drugih del. vlagali je smiselno ludi v izgradnjo mreže gozdnih cesi in vlak.
Vrednosl lesa pa poveća mi> predvsem z rednimi in pravočasnimi iz-biralnimi redčenji.
Tržna vrednost lesa
Da o pra v ići mo smisel vlaganj v gozdove, moramo scsloj v procesu gospodarjenja optimalno izkoristili. To pomeni, da se lasiniku najbolj obrestuje, ce ob upoštevanju vseh vlog go/da in procesa naravne obnove večino dreves fxweka takrat, ko imajo največjo iržno vrednost.
Največjo tržno vrednost lesa doseže posamezno drevo lakral, ko proizvede optimalno količino najkvaliteuiejsega lesa. Kdaj nastopila čas, ni enostavno ugotovili, saj na kvalileto lesa vpliva precej dejavnikov, kot so rastišče, drevesna vrsia, starost, debelina in ludi poškodbe. Pozjiblii ne smemo ludi na zahteve irga. Pri lera so nam lahko v veliko p<mioč Izkušnje o doseženi vrednosti lesa iz prete-
klih sečenj na nekem območju.
Okvirne prí)izvodne dobe posameznih drevesnih vrsl so prikazane v razpredelnici, le dobe so za različne vrste dreves in različna rastišča različna dolge, skrajašamn jih lahko z inleti/iv-nimi izbiralnimi redčenji, /a It a še glavne drevesne vrste bukev, smreko in jelko se proizvodne dobe gibljejo okoli sto let.
jelša, breza
češnja
javor, jesen
bukev
smreka
jelka
hrast
40-BO let 60-70 let 80 let 90-100 let
100-120 let
100-150 let 140-130 let
Prežagovanje Jelke
Padanje tržne vrednosti lesa
Drevo je živo bilje z vsemi tîa-ravnimi lastnostmi življenja; z
2avoil2asoi(ioveivetijie
nastankom, rastjo, razvojem in na koncu s pri)padoni.
Tržna vrednosl lesa začne padali pri določeni starosti drevesa. Na njem se pi)javijo notranje in zunanje napake lesa. ki jih je s siarosijo vedno več. Pri smreki je to gniloba, pri jelki vodeno srce (vodopočiiost). pri bukvi rdeče srcc, pri javorju irohntjba in napake srca (kern) in pri velikem jesenu neprava črnjava.
Dlje ko so drevesa v gozdu, bolj so izpostavljena vplivom narave (veter, sneg, strela, podlub-niki) in ludi človekove dejavnosti v gozdu (poškodbe). Vsi li dejavniki vplivajo na zmanjšanje vrednosti lesa.
Negospodarno je v gozdu odlašati s pose-konî zelo starih in predebelih dreves, saj je tako drevij na zunaj lahko tako lepo in debelo, ko pa ga posekamo, vidimo, da smo pri iglavcih s pretirano slarostj<î naredili iz hlodovino celulozni les, pri listavcih pa iz furnirja drva.
Izjeme so drevesa, ki jih načrtno puščamo v gozdu do naravnega propada zaradi njihove ekološke vloge, posebno zanimiva drevesa ob poteh ipd.
Odločitev, kdaj posekati drevo ali sesio), katera drevesa b<imo posekali prej iti katera bt)mo vgi»zdu ohni-njali do konca naravne ob* wfVQ. ni cn^îsiavna./aio je še kakti pomembno sodelovanje lastnika gozda, ki una svoje izkušnje, z rcvimim gozdarjem, ki pom zakt)riitosli trajnosinega sona-ravit(^a gospodaijenja zgozd(Jvi. Velja tudi, da dva več \^sta kt)l eden.
■ Marko ArniČ
Novi jamarski reševalci
Huda luknja, 20. maja - V Hudi lukrtji so v soboto potekali Izpili za naziv pripravnik jatnarske reševalne službe in jamarski reševalec. Kandidati so teorelični del izpitov opravljali pri jamarskem domu KŠ J K Speleos - Siga Velenje pri turistični jami Fiuda luknja, praktični del pa v bližnji,
120 metrov visoki naravni steni. Jamarska reSevaina služba je organizirana kol stalna služba pri Jamarski zvezi Slovenije. Na osnovi letnega programa deta organizirajo več usposabljanj in vaj. med njimi tudi usposabljanja pripravnikov za jamarske reševalce, izpite za jamarske reše-
valce, lečaje in izpite za vodetije reševalnih skupin in inštruktorje.
V stalni operativni pripravljenosti je v Sloveniji približno 60 jamarskih reševalcev, ki so razporejeni po regijah- Vseh članov jamarske reševalne službe pa je
približilo too.
■ mkp
Budno spremljanje vaje
ZaMjitcna vaja v 120 metrov visoM steni
Tek s tradicijo, pozdrav pomladi, druženje...
Mula - DniStvo tabornikov R(id Bisuega potoka Mula ostaja po več kol polnih štirih deseileijih zvesto tradiciji in v nedeljo df^poldnc, 28. niaja, bodo poljske in go/djic poti na Zgornji Muli znova oživele, la-borniki Mute skupaj z velenjskim društvom za vztrajnost ne športe Durasporl prirejajo 42. taborniški lek. ki bo Iclos sîel za Slovenski pokal v rekreativnih tekih 21)06. prireditev pa je vključena tudi v akcijo Slovenija teče. Prav lako bodo udc-Icžencem leka na Muti pripisali liv Čke v zanimivem in dobro obii^a-nem tekmovanju za Štajersko - koroški pokal.
Proge bodo na ravnem polju dolge 300 m. 600 in 1500 m /a olroke v desetih kalegoriiah. vsi ostali pa bodo tekli na S^ km dolgi
progi; moški v testih, žejiske pa v petih siarostnih kategorijah. Oirntki teki se bodo pričeli ob 9:30, vsi ostali pa ob 10:45.
prijave bodo možne se na dan tekmovanja, vendar uro pred startom teka.
MHJ
Kolesarski izpiti
Vckiýy - la leden, med 22. in 2(^. majem, na začasnem poligonu na kotalkalisču potekajo kolesarski izpiti /it učence četrtih razredov osemletke o/in^na petih razredov devetIctkc- Udclcr žilo naj bi se jih okoli 300 učencev velenjsklli osnovnih šol.
■ mkp
Adi Hofer
Vloplefu /ftaju se vnefejidí, da hi morali sončni tarki od' ganjati oioznosJ lu rojevati vedre pesmi. Da bi morul biti čhvek mirjen, svet {>a lep ifi mlad. Toda kje so la <viî vse vedre misli i/i iwsmi o pomladi? Kje je fwsefíi o M>fiai. naš Adi / Tis la: «Sijaj, sijaj. sonce<'e. oj. sonce rumem*Pod kozolcem nas je z njo nicko-likokral razveselil nu v.seh odrskih poleli. zdaj pa jez Adijem odšla med nase najlepše sp<mfine. Kajti viť je lahko pesem, razen smrii.
In kar ne moreš verjeti, kako holi, kadar se prijatelj i}Oslovi in po sončni {>e.ml, s katero je vse zivl/enje grel vse okoli sebe, pusti za sabo le tišino, ljudje ne moremo izbrati, kako l)omo umrli in kdaj. lahko pa se odločimo, kako bomo živeli. Adi se je odločil tudi za življenje pod kozolcem Nje%ova gledališka druščina lahko rečemo le. hvala Bo^t. daje bil, hvala zvezdam, daje bii tudi naš.
Nekdo mora po svew, da spozna človeka. Mi smo imeli ro srečo, da .•iwo blizino človeka z na.štni Adijem utill na odru in za njim. Nebo zalo že w In mi tudi. zakaj je odšel v soncu. Atii in nje^o^^j pesem, Adi in njegov smeh. Adi in njegovi liki pod kozolcem so Inli in bodo sonce naše zgodbe. Ob njem se bomo greli, ko ga bomo iskali in našli v najlepših vsakdanjih stvareh: na va/ah. na predstavah. v pofH)to\anjih Talijinlh poteh, v srečevanjih kar tako. v ognju, ki ga dajemo drug drugemu, v cvet/u in lučkah oh iziekn njegove poti... .Se največkrai pa v naših srcih. Oder je čudežen in Utdi pravi prijatelji so čtidez narave. Kozolčani zaradi Adija verjamemo vanje.
Ko na odrti pogasnejo luči. je konec zadnjega dejanja. V življenju pa se rado prehiiro znoči in poslednji dan zapu.'iti sledi nedokončanega. Pod kozolcem bomo delali lako In tisto, kar bi še rad dela! tudi naš Adi in delali homo tudi za/ij K slo\esu od njega smo prišli z nageljni in z rožmarinom, da hi v lo zadnje cvetje skrili žalost svojega zadnjega skupnega .wnčnega dne. Ura beži v brezčasnost in hip za soncem tnorda te dežuje. Toda Adi nam je jMme/iil toliko, da sonce vseh tyegovih dni za nas nikoli tie bo moglo v zaton.
Spuščamo zastor, naš Adi je odšel. To je nas najbolj žakisten priklon. Za zahvalo in za spokoine, večjte sanje, drogi Adi!
■ Prijatelji iz Gledališča pod kozolcem
Mnenja in odmevi
SNS o odstopu LDS
Slovenska nacionalna stranka v Velenju je v osnovi pozdravila I.DS-ov odstop od koalicijske p^h godbe, ker je s tem videla začetek drugačnega dela in možnih sprememb na področju dela, dejavnosti velenjske občine.
Po zadnji redni seji mestnega sveta občine (25. 4. 2006) pa so zadeve šle spel po starem toku, Rebalans proračuna MOV /ja leto 2006 po uvodnem dejanju ne bi smel biti podprt in sprejet.
Za Velenje v osnovi ne bi bil velik greh nesprejetje sprememb proračuna MOV za leto 2006, s tem bi se proračun za leto 2006 •ie vedno izvajal, vendar bi se pričel posioi>ek željno pričak(wanih sprememb in novega vetra v Velenju. Sprejetje sprememb proračuna I'd ieto 2006 pomeni vodo na mlin vladajoči SD v Velenju, saj bo ves program in spremembe v izvajanju celo dokončan, lako da bodo v voliltiem času samo še otvoritve, rezanje iraku ... Tako pridobljeni volilci volijo isle v po-n(wen, še en mandal! Na vso »POLrnCNO« žalost sprememb in novega vetra pa ni pričakovati!
SNS Velenje je pričakovala prave poteza Í.DS, ki so dejanska posledica izstopa iz koalicije:
1,DS bi moral istočasno odstopili od vseh funkcij kot koalicijski partner v odstopu ter zastopati
protistalisča za zadeve, s katerimi se ne strinjajo. Prav tako bi tno-rala pozvati župana k odstopu, ker nima več koalicije; vendar to ni bilo stoijctio.
Zupan bi moral biti zelo zaskrbljen zaradi dejanja LDS in jih prav tako takoj javno vprašati, ah pa na zadnji redni seji sveta, kaj ptmieni njihov izstop iz koalicijo. Toda zgt)dili se ni nič. Slovenska nacionaltia stranka z enim glasom v mestnem svetu MOV Velenje ni hiîtela burili duhov na zadnji redni seji sveta MOV, vendar se je odločila drugače: m t>b-javo članka v glasilu NC.
Ostale opozicijske stranke se tudi niso opredelile do LDS-o-vega odstopa od koalicije. Vse kaže. da je odstop od koalicijsko pogodbe *poliiična farsa« brez večjih posledic v korist še tako potrebnih sprememb in novega vetra v Velenju.
Pripomoimo naj, da ni v korist Velenja »slepo« izvrševanje zastavljenih pn^graraov in stalna toleranca opozicije za vse tekoče in naslajajoče nepravilnosti. V imenu neke škode zaradi nerazumevanja in prepočasmisli postopkov v mestnem svetu MOV si župan dovoli celo okrcati svetnike, kar je višek vladajoče arogance ob vsakem drugačnem razmišljanju opozicijo.
■ Predsednik MO SNS Velenje Mihael Letonje
Banl^Vustria Creditanstalt
BANK AUSTRIA CREDITANSTALT d.d. Ljubljana (članica skupine HVB group, kl ie ena izmed vodilnih evropskih bančnih skupin) je prodoma in uspešna slovenska banka, ki deluje v slovenskem prostoru že od leta 1991.
Ob hitri rasti, kj jo doživlja mo, kot poatívno naravnana in ambiciozna ekjpa vabimo v svoj kolektiv ambicioznega, prodaino usmerjenega In samoiniciativnega sodelavca na delovnem mestu
SVETOVALEC (m/ž)
v POSIOVNI ENOTI Velenje
Izbrani kandidat bo opravljal delo na področju poslovanja s prebivalstvom. Njegove poglavitne naloge bodo svetovanje in in-formir^ie strank v poslovni enoti, vzpostavljanje in o^ranianie ponovnih odnosov s strankami, opravljanje gotovinskih in negotovinskih poslov.
Od kandidatke oz* kandidata pričakujemo:
-	najmanj V. stopnjo izobrazbe ekonomske ali družboslovne smeri,
-	poznavanje bančnega poslovanja,
-	najmani 3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
-	izrazito prodajno orientiranost in veselje do delaš strankami,
-	samoiniciativnost In željo po stalnem izobraževanju,
-	željo in sposobnost za doseganje visoko zastavljenih ciljev,
-	komunikativnost, sposobnost dela v skupini,
-	aktivno zn^ie slovenskega in pasivno znanje angleškega je-aka,
-poznavanje programskih orodij MS Office v okolju Windows.
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen ćas s trimesečnim poskusnim delom in možnostjo nadaljevanja delovnega razmerja za nedoločen čas.
Če ste v naši ponudbi prepoznali Izav zase in ocenjuiete, da ustrezate razpisnim pogojem in našim pričakovanjem vas vabimo, da se nam s ponudbo in življenjepisom predstavite v slovenskem jeziku do vključno 02.junija 2006 na naslov;
BANK AUSTRIA CREDITANSTALT, d. d., Ljubljana Kadrovska služba, z oznako »PRIV-VE_JUN06«< Šmartinska 140 1000 Ljubljana oz. na email: kadrí^si.bacai.com
16
W PIŠETE

25. maja 2006
Muzej tudi vzgaja in izobražuje mlade
Na Mednarodni dan muzejev, IX. maj«, je vodja Urada /a negospodarske javne službe Darko Lihlcnckcr v Mu/cju Velenje na Velenjskem gradu odprl razslavo »Mladi in Mu/ej Velenje«,
Tema letošnjega dneva muzejev je bila Muzeji in mladi In oirokani je pripadalo osrednje niesuj. Nadvse prisrčno in sproščeno je ob frajioncrici drugoiolca v kulturnem programu na si opi I a folklorna skupina Kresničke z osnovne sole Cîustava í>lliha Velenje pod mentorstvom Brede Me^o. Občinstvo so navdušili s plesnim splelom igrajn\o se!. Delavci muzeja smo se ob lej prilo/nosli posebej /aliva-lili naši zunauji sodelavki Andreji Zelentk, ki v pedagoških programih pripravlja in vodi delavnice, na katerUi otroci resnično uzavajo. Zahvalili smo se ludi Rudu Strm-čniku, Anici Podlesnik, 5la>ici in Gvidu Urleb. Veri SajidaJo. Alenki Tepcj. Miri Čretnik, Maryi Kuz-man, M^di Lesnićar, Dragu Se-nietu ter Pavli in Francu Zelenik, ki nam pomagajo pri delu z olroki.
Slikovita razstava. p<JSiavljcna
na zgornji arkadni hodnik, predstavlja pedagoško dejavnost muzeja v letu 2005. Pripravile smo jo Aca Poles, Mateja Medved in Milena Slatinjek, oblikoval pa Rok Poles. Na plakatih i besedo, z veliko fotografijami v številkah predstavljamo področje, ki ga v zadnjih Iclih načrtm) razvijamo. V vitrinah so razstavljeni Izdelki z delavnic, na leleviziji pa sprem-
ljamo vzdušje lanskoletne pomladi na Kavčnik(m domačiji.
Razstava prikazuje sistematično delo s predšolskimi otroki, mladimi muzealci, ki prihajajo enkrat mesečno skupaj s starši na nedeljske muzejske usivarjalnicc, V izobraževalnem delu otroci spoznavajo predmete, šege in navade, babice pripovedujejo dolinske bajke in pravljice. Otroci so nav-
dušeni nad delavnicami, v katerih ustvarjajo izdelke, vezane na vsebino izobraževalnega dela. Izdelke odnesejo domov.
Del razstave predstavlja pedagoško dejavnost drugih muzejev, (ire za skupen projekt Pedagoške sekcije pri Skupnosti muzejev Slovenije, ko smo muzeji prvič izmenjali pedag<i§ko gradivo.
9 Aca Poles
mwDi DOPfSfimí
poîtoefljo
v
OS Antona Aškerca pleše
• • •
V peiek, 19. maj. smo na iiaii izvedli kulturni dan na icmo Vsaj cn Šolski DAN /.A PLES. Hkrati je bila to ludi nekoliko drugačna prireditev ob zaključku bralne sezone S knji^to v svel.
Naša sola je postala majhno »>plcsno mesto«. Obiskali so nas mladi plesni mojstri Plesne šole M iz 1 jubljane ler nam priletno In družabno pribUžaii različne vrsie plesov,
Deležni smo bili video animacije, ples tie aninjacije in zaključnega plesnega nastopa v naSi telovadnici. Od 1. do 9, razreda smo se urili v
plesnih vsebinah pod naslovi: l.ahko to ponoviš, huda mravljica. Oslrzek, Robotek, Ferrari polka. Pika Nogavička, Mubba Bubba. Divji zahod, Bo. Rock n roll za
keichup song.
Kol že rečeno, smo se na zaključni prireditvi vsi predstavili s svojimi koreogratijamj in dokazali, da jki ples tisti, ki nas dru2i, raz-
zmeraj, Disco hip. Flip hop in llîe vedri, prebudi naSe čute in nas po-
pelje v svei izzivov,
E^rcpričati smo sc v to in se odločili, da se naslednje leto spel srečamo in doka/emo svoje plesne vc^ ščine.
■ Maja Tavčar
IC BanKa Koper
Banka Koper, d. d„ je največja in najpomembnejša banka na južnem Primorskem. Imamo široko ponudbo bančnih storitev. S širitvijo poslovne mreže se vedno bolj uveljavljamo v slovenskem prostoru, ki mu želimo ptînudili svoje kvalitetne storitve, Razvoj pa zahteva tudi kvalitetne sodelavcc. ki bodo prispevali k uresničevanju ciljev, zato k sodeltwanju vabimo ambiciozne, vztrajne in perspektivne sodelavce. V kratkem bomo v Velenju odprii agen-djo, zato bomo zaposlili nove sodelavcc, in sicer
L Vodja agencije m/z
2. Strokovnega referenta poslovanja s komitenti m/z
3« Referenta poslovanja s komitenti m/ž
Zahteve:
Pod 1« in 2 :
• najmanj visoko i/obra/bo ustrezne smeri • z vsaj dveletnimi ustreznimi delovnimi izkušnjami • s poznavanjem gospodarskega t)kolja regije
•	s smislom /a delo z ljudmi
•	z /jianjem angleškega jezika
Pod 5.X
■ srednjo izobrazbo ekonomske smeri • z ustreznimi delovnimi izkušnjami ' poznavanjem programskega paketa MS Oflice
•	s smislom /.a delo z ljudmi
Pri izbiri bodo ijneli prednost kandidati z ustrezno prakso na bančnem ali komercialnem področju. Izbranim kandidatom bomo omogočili delo v urejenih delovnih pogojilî ter strokovni in osebni razvoj.
Će menite, da je opisano delo primerno in izpolnjujete navedene pogoje, vas vabimo, da nam pošljete pisno ponudbo s kratkim življenjepisom, opisom /Jianj iu izkušenj 1er ustrezna dokazila.
/ Izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom oz. določen čas.
Ponudbe pričakujemo v 10 dneh po objavi na naslov Banka Koper. d. d.. Oddelek kadrovskih zadev. Pristaniška 14. 6502 Koper.
S piščančkom Pikom praznujemo pomlad
Na Dobrni, v graščini v prečudovitem parku, je naš prostor, tuje naš dom »Centerz^ usposabljanje, delo in varstvo«. \\h kaj so se v v« ko\ dvajsetih letih razvijali str<íkovni pr(^grami /a otroke, mladosinikc in odrasle osebe z motnjami v duševnem in lelesnem razvoja Vključevanje v nonnainc^ in zdravo oki^lje je p(wiiivna spodbuda za naše varwance. razua doživetja pa jih tudi čusiveno bogatijo. Cîlede na sposobnosti. poirehe in interese se vključujejo v različne aktivnosti, ki potekajo ob vzgojîîiHzobra/evaIncm programu in popestrijo dneve zaposlenim v Varstv^> no^Jelovnem centru 1er upravičencem instítucionalnega varstva. Tedensko se vključujejo v različne krožke: v športne, v plesni, glasbeni, likovni, v pravljične uricc ... Redno obiskujejo bazen v Termah Dobrna in konjeniški klub. kjer se izvaja lerapevtiçko in rekreativno jezdenje. Varovanci se udeležujejo vseh šporuiili. likovnih in glasbenih prireditev iji tekmo vani, njimi obiskujemo gledališke in filmske predstave. Kvaliteto življenja pa dvigujemo tudi z letovanji v hribih, toplicah in na morju. TruOitno se. da bi bili te kvalitete de-ležci vsi variwanci, zato smo v letošnjem šolskem letu organizirali že štiri celinska letovanja: vTermah Olimia, v /gornjem Zavramiku v Savinjski dolini, na RakiUii in na Piešivcu. Poleti bo ena skupina letovala v Topli, Razširili smo pf)nudbo poletnih letovanj na morju iu poskušali izenačiti možnosti za vse naše upravičence, "lako bomo letovali v manj^ skupinah jtrnija m septembra na Debelem Rtiču, avgusta v J/oIi, septembra pa tudi v Šibeniku.
Vsakdajijik popestrimo tudi / različnimi doživetji napraznovanilh rojstnih dni. na piknikih, na Izletih... Pomlad je pravi čas za to, /alo bi radi vsem Ijih dem dobre volje, kolegom in otrokom iz sorodnili ustiinov in prijatelieni in znancem pokazali, kako z našimi varovanci praznujemo pomlad. Sli bomo na »potovanje«, kjer bomo peli in plesali, slikali in se Igrali, kjer bomo teitivadili. sc skrivali in se lovili, pa morda naredili šc kakšno lumparij<f.
Vsi prisrčno vablji'ni, da sc nam pridružite danes. 25. maja. med 9. In 12. uro na igrišču ali v prostortli Ccnir» m u s posa hy a njo, delo in varstvo na D<»1>rm.
■ Bojana Uplcnlk
da vingjeva šifra
(T^ie Da^fictCod^
llsoo sor ne
19:00 so. ne
14i00 SO. NE
16s00
17920
10:00
30ts0
22s00
29t30 PE.SO
IMMte.
•u^rwf WHU. UaMfM««, AMMsUiV. hf|v) preafle*. taBBrtin,
^feffW
uduu dom 2
<lce Age 3: the Ueltiiowid ffilicimw
lOsOO so. NE i2lDO50. NE ISM
inao
MISIIAj NEMOGOČE Ili
(Mission: Impossible iiD ÍMmim.
12:30 so. ne 15:20 I81DO 20i$0 2B»40P£.S0
w.'
VhgfiMflH. Kintuwo
M02jE I: ZADNJI SPOPAD
(X-Uen-srhe LastSeand) iH mit.
wqa
13:30 SO. NE 16!2€
iZii.	limhwttwiv
21 «Où	»«««w«!,
23:20 PE»SO MiBPiaiin

KOUK0ME gUBlS?
(Combien tu in'aifnes?) 9é vtm.
Ht pft^m «tM 1 laéMil
14:30 so, ne 17:00 19:10 21:20

«MOw^lfu. SVkMla,
23:50pe.so
SMÚlEŽStlVni
(LuckyNuinberSlevin) im
17:30 19:S0
22t¥> RE. so
kbanimi Mr-UA MOVM. S<ua««Us
e^iM
^ «
I
TRANSAMERIIU
(Transameifu) 109 nit.
•^««iir. M*. ČEZSOINSEPMTASTAlItH
in in ni C^^ure to Launch) 97 mhi.
ÁHSka
19:30
OuacMÎtcUr
KCMAnm ApMM Hat^pts auaaeffiPvAa, StïMe CtMi*.
Í W
iiMijiiyiil"'«
MaHKUw
MMHWMUfc,
llAiÎHrtH.
MryhM
T/^ (nfonnadje o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 09093 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722
Kinemttografi $1 pridrJureio-pi9vicodo^remefiiMprogrimti<	ww^.plarKt-tUS.com
Engrotui doA, Cest» v TmoiH)e lOKsCdl^.N^inefTUtogrin^Aet T\Ji
S" sr
s* «« a o.
ii ua S ti
3 O
a a.
S.S« 10 - _

SPORT
V soboto odločilna tekma za ligo prvakov?
Do konca končnice državnega prvenstva le še dva koroga - Gorenje bo gostovalo v sobota v Hrpeljah, od svojih gledalcev pa se bo poslovilo v sredo v tekmi s Trimom
Bodo v soboto probUi hrpeljski zid
Po 7. krogu v inoSki rokomelni ligi so rokomcia^i Celja Pivovarne I^ško po /.magi v Trebnjem z 41 : 35 ludi icorelićno tri krí>ge preti koncem /nova poslali dr-zavni prvaki.
Ali bodo poleg njih v ligi prvakov zaigrali Igralci Cîold Cluha ali Ciorcnja. ho najbrž /nano sele v sobotnem predzadnjem krogu, ko bodo Vclenjčani g osi o-vali v Hrpeljah, vmes pa so včeraj. v X. krogu, gostovali v Celju.
v sobninenj krogu so v svoji dvorani /. 39 : 33 premagali ino^ ivo Prevenia. Izid je bil le na sa-
Elektra sezono končala na četrtem mestu
Po pričakovanju so so košarkarji Kickire Hsotecha od državnega prvensiva poslovili v polfl-nalu» kjcrjim jc naproti sial Iclos nepremagljivi Geoplin Slovan. Ponovno pa jc ireba poudariti, da so soštanjski košarkarji že s samo uvrsllivijo v končnico državnega prvenstva presegli vsa pričakovanja.
Druga polfinalna tekma med HIcktro in Slovanom jo bila v Šoštanju minulo sredo. Na njej so Šostanjčani prikazali najtrši odpor proll Tavori/ira nim Ljubljančanom v letošnji sezoni- Ponovno 80 prikazali izjemno bojevito igro, izvrstno začeli in celo povedli z 11 : 5. Žal jc hitro do-
bil tretjo osebno napako Salih Nuhanovič. tako da ga je 1 laupt-nian poklical na klop, kar so gostje izkoristili in prevzeli pobudo ter do polčasa že povedli z deselimi točkami prednosti. V drugem delu pa je prišla do izraza šosianjska ncpopuslljivost -z delnim Izidom 13 : 1 so namreč ponovno prevzeli vodstvo, vendar jim je v nadaljevanju zmanjkalo moči, da bi morda celo izsilili iretjo tekmo. Elektra Usotech ima že tako 'kratko klop\ povsem v zaključku sezone pa se je poškodovanemu Marjanu Vidoviču pridriižil se Aleksandar Bojić. Tako zdesetkani pa košarkaiji F.lektre Ctco-
plina Slovana nikakor niso mogli ogrozili. S porazom za majhnih deset (očk so lahko bili celo zadovoljni. Tekma seje končala z izidt>m 53 : 63. DuSan Ilaupt-man, trener lilektrc Tsotecha, po tekmi ni skrival zadovoljstva: «Dokler smo igrali z najboljšo postavo, smo bili enakovreden nasprotnik, nato pa nam je zjnanjkalo moči. Vesel sem, da smo se dostojno poslovili od domačih navijačev, z letošnjo sezono pa som zelo zadovoljen.«
v drugem polfmalu je bila Union Olimpija tudi v drugi tekmi prepričljivo boljša od domžalskega Heliosa. tako da bo letošnji zaključek državnega košar-
karskega prvenstva povsem ljubljanski. lïnale se igra na tri dobljene tekme, prva lekma je bila že sinoči. Na odločitev o prvem mestu bomo morali torej še nektj-liko počakati, nadaljnji vrstni red pa je znan: 3. je lleQos Domžale. 4. lUcktra lisolech. 5. pa šentjurski Alpos Kem(iplast.
Košarkarji Jtlekire I:sotcciia so torej svoje delo v letošnji sezoni opravili z odliko, skupaj pa bodo trenirali se do konca maja. V času po koncu tekem pa je na delu predvsem uprava, ki jo čaka oblikovanje ekipe za prihodnjo sezono.
■ Tjaša Rehar
Dober teden časa, da se izkopljejo iz težav
Odbojkarji Šoštanja Topolšice so zašli v finančne težave - Po najbolj črnem scenariju sploh ne bodo več tekmovali
Ne glede na to, da so bila pričakovanja nekaterih višja, in ne glede na to, da so mhmii dve sezoni soštanjski odbojkarji 2e igrali v Hnalu državnega prvenstva. je treije mesto v državi izvrsten rezultat, za katerega si prva ekipa odbojkaijev Šoštanja Topolšice zasluži vse čestitke. Diy datno lezo temu uspehu pa dajejo številne težave, ki so spletale svojo mrežo okrog soštanjski h t^dbojkarjev v letošnji 8ezř>ni.
/ačclo seje takoj po začetku priprav, ko s<t ostali brez treneija. Pod njegovim vodstvom se je na pripravah namreč poškodovalo kar sedem igralcev, zato so se v klubu odločiii, da prekinejo sodelovanje. Poškodbe z začetka se-zt^ne so se vlekle vse dtJ novega
leta, tako da ekipa ni trenirala nili igrala v popolni postavi. V začetku je bilo tudi kar nekaj organizacijskih zapletov z novoustani)vljeno hiterligo. Vse to se je seveda <fdra-zilo na rezultatih. Za nameček je tudi sistem tekmovanja takšen, da odbojkarji Šoštanja 'lopolsice lahkih tekem sploh niso imeli. Sploh pa ne v domači dvorani, kjer so igrali samo tekme z ekipami inter-lige. v kateri sodelujejo same izvrstne ekipe. Porazi so načeli tudi moralo in razpoloženje igralcev, taki) da je bilo v klubu kar precej slabe volje 'm posledični) tudi medsebojnih konfliktov, ki pa so jih» kot se za profesionalni klub spodobi. reševali znotraj kluba. Ves čas pa so se v kiubu kopičile ludi fmančne težave. «Glede na to,
kakšne težave smo imeli od začetka sez/me In s čim vse se še sedaj ubadamo, sem na koncu z doseženim zadovoljen.« pravi predsednik Odbojkarskega kluba Šoštanj Topoišica Branko Sevčnikar In dodaja: »Kar se financ tiče. smo imeli pred začetkom sezone z.ago-tovljena določena sredstva, vendar se nam je to začelo podirali, kar se odraža sedaj, l^liko se celo zgodi, da sploh ne bomo več tekmovali, v kolikor ne bomo uašli rešitve in širše pomoći.« je Sevčnikar napovedal tudi najbolj črno možnost za prihodnost odbojke v Šoštanju, kjer klub praznuje že 40 let delovanja, kar so tudi pijsebej zaznamovali s prtjslavo. Kakšna prihodnost se obeta šoštaujskim od-hojkarjem, bo jasno že kmalu, saj morajo v začetku .junija oddati prijavo za novo sezono, poleg tega pa so takrat tudi prestopni roki in je torej nujno vedeli, kako in kaj. če želijo oblikíwati ekipo za naslednjo sezono. Že sedaj pa je bolj ali manj jasno, da se bo mt>šlvo po-
vsem spremenilo, če bomo odboj-kaije v družbi najboljših spremljali ludi prihodnje leto.
Dobro delo mlajših selekcij
Prva ekipa pa še zdaleč ni edina, ki deluje v klubu, saj imajo skupno kar sedem različnih sclek-cij. Ob prvi ekipi, ki zadnja tri leta kroji vrh slovenske odlv>jke, imajo še drugo ekipo, ki nastopa v tretji članski lig L poleg tega pa imajo oblikovano tudi celotno piramido mlajših selekcij, tako da v klubu delujejo ludi mladinci, kadeti, starejši dečki, mala in mini odbojka. Igralci male odbojke so se uvrstili me prvih pet ekip v državi, kar je seveda odličen uspeh, v klubu torej dobm delajo tudi z mladimi, zato hi bilo nujno, da se najde rešitev tudi za člansko ekipo, ki zadnja tri leta kroji vrh slovenske odbojke. Fantje pa so si minuJi dve sezoni nabirali izkušnje še na mednarodni sceni.
■ TJasa Rohar
mem začetku enkrat izenačen. Ob polčasu so domači imeli že prednost šestih golov, a je bila tekma v nadaljevanju kljub temu zelo zanimiva. Domači so po visokem vodstvu zaigrali veliko sla h se in gosije so se jim dvakrat
približali na dva gola. V zadnjih desetih minutah pa so igralci Gorenja spet zaigrali tako kot na začetku in zmagali s šestimi goli razlike.
Za slovo vendarle
zmaga
Nogometaši Rudarja tudi po 34. krogu ostajajo le pri dveh zmagah - Z nafto izgubili z 1 : 2 - V soboto zadnja tekma pred domačo tribuno
v prvi nogometni ligi tudi po 34. krogu na vrhu lestvice ni spremembe oziroma je ta zelo majhna- Goričani so dojna premagali Maribor z 2 : I. DomžalčanI pa Koper z 2 : 0. Torej imata obe moštvi §e naprej enaki» številtJ točk, razlika je le v lem, da so v vtidsivu sedaj same Domžale. Prejele so cn zadetek manj od Goričanov.
Do konca prvenstva sta le šc dva kroga, ki bosta prav goiov(» zelo zanimiva. Najbrž bo šole zadnji krog odločil, kdo se bo na koncu veselil: znova Goričani ali Domžalčani. Na dnu je ze nekaj krogov vse znano. Rudar se bo spet preselil v drugo ligo. Bela krajina pa bo v kvalillkacijah z drugim v dnigi ligi poskušala ostad v družbi najboljših moštev
Tekma z Lendavčani je privabila ob igrišče le kakšnih slo gledalcev. Vseeno igralci upajo. <la jih bo v soboto, ko hfxlr» prav gotovo zadnjič v tej zasedbi zaigrali na svojem igrišču, nekoliko več. Upajo ludi, da sc bodo od njih poslovili z zmago.
<iostjc so povedli že v 15. mitmti z golom Kožula. po dvajsetih mínulah igre v dnigem deUi je llalilovič izenačil, dve minuti pred koncem pa Borut Gercnčcr Lendavcanom z.agotovil vse tri točke.
Začetek domačih je bU spodbuden, z malo sreče bi bili lahkih pt)vedlj že v 8. minuti. Po dobri Azizijcvi podaji je Komar močno strclial. Kuzma pa je šc bolje reagiral in žogi prav toliko spremetnl smer, da je /adcla levo vratnico in se odbila v prvi kot na tekmi. Kazen za to lepo priložnost je kmalu sledila. Mladi Jahič je s r^rckrskom zaustavil Vogrinčiča blizu leve kornerske zastavice. Skrajšani kol je izvedel RisdĆ, poslal žogo pred Rudarjevega vratarja, kjer jo je z glavři silovito poslal v mrežo KožuJ. V prvem polčasu so imeli domači dve veliki priložnosti za izenačitev, vendar je obakrat dcïbro reagiral vratar Kuzma. Najprej ko se je vrgel pred noge Az-iziju, nato pa je sijajno obranil še Grbičev slrei s pribll/Jio sedmih metrov, po slabih dvajsetih minutah igre v drngcm delu so rudarji vendarle dosegli tako želeni gol, Pavlovic je izvedel prosti udarec z desne strani, llalilovič pa je podobno kot pred icm na nasprotni strani Kožul z močnim udarcem z giavo izenačil. A to ni bílo dovolj za točko, kaj šele u vse iri. V zadnjih minutah igre sui Rislič in Bonu Gerenčer izvedla dvojno podaja in slednji jc z lepim udarcem s približno 12 m posla) žogo v mrežo.
V sobot<i (ob 17.00) bodo rudarji gostili Belo krajino in morda bodo njihovi navijači /2 slovo le videli zmago, kajti v zadnjem krogu bodo gostoval pri Hitu Gorici,
■ vos
bile polne. Tega se ne da pozabili, Rudar Ima veliko mladih In nadarjenih igralcev, ki bíxlo v drugi ligi. če jih bf) zadržal, gotovo dozoreli. Prepričan sem, tla se hovr-uil nazaj v prw>ligašk» družbo in z majhnimi okrepitvami tako kot včasih spel igral eno od vidnejših vlog v slovenskem nogometu,«
Rekli so
Zaninîiva je bila izjava gostujočega trenerja Mariborčana Vojis-iavu Simeuriovlču (pred časont je treniraj ludi moštvo Rudarja) po tukini: »Sem velik Rudarjev priw-/cnec, Zalo želim, da se nogomet vrne v Velenje, ne samo na igrišče, tudi na iribunc. Žalosten je bil blancs pogled nanje, uekJaj so
Tako so igrali
Liga Si«mobil Vodafone^ 34. krog
Izidi: Bela krajina • CMC Publikum 3:1 (1:0). Dûm2ale-AnetKoper2:0(1:0), Orava - Primane 0:0, Rudar- Nafta 1:2 (0:1hHlTGoiica-Manbor Pivovarna Uško 2:111:0). Vrstni red: 1. Domžale 67 točk (67 : 28), 2-HIT Gorica 67 (67:291, 3. Anet Koper 53. 4. Maribor Pivovarna 51, S.Drava 51.6. CMC Publikum 48. 7. Nafta 46. 8-Pfimwje3a 9. Beta krajina 33. lORmîar 14(26:76). ftudar-Nafta1:2(0:1]
Strelci; 0:1 Ko2ul(t5.)^ 1:1 Halilovič (64.)J:2 B. Gerenčer (88-1. Rudar: Šnbar Jahič. Rahmanovič (od 89. Mešič). Halilovič. Hankič. Muhare-movič, TrifkoviÈ. Grtïiè (od 36. RoSer}. Pavlovič. Komar. Azizi.
Štajerska liga, 23« krog
Oplotnica - Šoštanj 1:0, Get Power Šampion - Šenčur 1:5. Zreče -BrunSvik 6:1
VrtsnI red: Šentjur 54,2. Šoštanj, 40,3. Zreče 37,4. Pesnica 35.6. Rogatec 30... Nedela. 28.5, fUa Šoštar^- Tehnotim Pesnica
Medobčinska članska liga^ 18« krog
laiho'L|ubnoO:7 (0:3)
Ljubno: Apšner, Skale. Hriberšek Marko. Brinjovc. Ermenc, Lomšek, Plesnik. Kriberšek Boris, Atelšek. Zloděj, Zvir
Strelci: 0:1 2k)dej{1B).0:2-Zvir(18),0:3 Zlodej(42).0:4Zk> dej (51), 0:5 Ateišek (55), 0.8 lom-§ek(70).0:7 Zlodej(84) Šmartno 1928-Kozje 10:0 Strelci: Andrič 4,Ku6ler 2,Vasič, Podbrefnik. T. Omladic., Namlič Igrali so: Pusovnik. Funtek. M. Podgoršek., Kugler, Veter, Ribič. Vasič.
Pod lesnik.
Podbrežnik. AndriČ ( Namlič ), T. Om-ladič ( L Locičnik) Vrstni red: 1. Šmartno 1928 36 (• tekma več) 2. Rogaška 36,3. Kozje 15,4.ljubno 12.5. Laško 2.
Liga Telekom Slovenija (skupina za prvaka), 7* krog
Izidi 7. kroga: Gorenje-Prevent 39:33. Trimo Trebnje - Celje Pivfovarna Laško 35:41, Gold Qub - Cimos Koper 25:22.
Gorenje • Prevent 39:33 (20:14)
Gorenje; Podpečan (7 obramb). Skok (10 obramb), Tamše. J. Oobelšek 5. Kavaš 6. Bedekovič. Oltir 1, Sovič 2, Sirk.llič4(2). Rutar, L Oobelšek 2, Rezniaek4. Zrnič 15(7). Prevent; Krasavac, Rutenka 9 (4), Ple-šei, Maksič4(1), Ošlak INikolič 1, Jelen (11 obmibl,Ficko 1, Lesar 2, Du-maočič 9, Gams 4, Kleč 2, Šantl. Sedemmetrovke: Gorenje 10 (91. Prevent 6(51-
Izključitve: Gorenje 6 minut. Prevent 4 minute.
Lestvica: 1. Celje Pivovarna Laško 29 117)točk,3.6oIdaub 22n2),3. Gorenje 21 (10), 4. Trimo Trebnje 14 (10), 5. Prevent 10 (8). 6. Cimos
Koper 7 (3)
(Opomba: v oklepajih so zapisane točke, ki so jih moštva v končnico prenesla iz prvega dela tekmovanja.) Celjani so z zmago v Trebnjem že štirl-najstič osvojili naslov državnega prvaka.)
Liga UPC Telemach Polfinale - 2. tekma
Elektra Esoteih : Geoplin Slovan 53:63(42:47,25:35, 11:12)
Elektra Esotech; Dobo vi£ nik, Bruči. Rošer 1 ( 1-2), Nedeljkovfč 2, Mali 7. Cmer 11 (44). Nuhanovič 16 (4^), Ivanovfč 16 (8-8)

Kokotova v daljino kar 623 cm
AD Olimpija je bila izvrsten organizator dvodnevnih kvalifikacij za Atletski pokal Slovenije. Kvalifikacijski nastopi so pravi uvod v širšo tekmovalno atletiko, kar dokazuje tudi številna udeležba v mnogih disciplinah.
i^pa/cn je ircjid napredovanja mladili aileliw, ki bodo kmalu kriv jjli članski Ickmovalnî vrh, Velenjski mladinki Kokotova m Miha linčeva biJi inkrat žc zmajiovaJki v svojiii disciplinah. Nina je skočila v daljino kar 625 cm in le za ccntimetcr /^iúlu absoliiuii mladinski državni rekord. Maja pa je v ickti t)a 20» m bila hitrejša tudi od najboljše članice lajnikarjeve in je z re>!iiliaiom 24.29 izboljšala mlajši mladinskim rekortl. siar « kar 17 let.
Obe sla seveda krepko presegli norme za nasiop na svetovnem mladinskem prvenstvu v Pekingu.
Trener Salanicn je po kcučanein (ckm<wanju /arci od /aclovoljsiva, saj se ye krepkt^ obrestuje v]o;?cîio delo v spomladanskem pripravljal-není obdobju.
Poirdiiev kvalilcincga dela so uidi rezultati ostalih atletov, predvsem :^euske štafete 4 x lOU tn, ki je s svojim rezulraiom že blizu absolutnega mladitiskcga rekorda, ki so ga lekle članice dri^.avne repre/emance leta 19'>7 na lîvropskem mladinskem prvensivit v fjubljani.
Vrèka, Nina, Maja in Živa
Štafeta leče v postavi i^iva Ko-željnik . Urška Jelen, Nina Kokot in Maja Mihalinec. Kezullati in uvrslitvc oslalili: ťlaníi UMI ni: Malic Ne/mah 4. mesto 11.21. Dejan Skoflek 5. mesto 11.28. David Ošiír6. mesto 11.76, Rok Rudolf 22. mesio 11.92. Klemen Sklcilar 24, mesto 11.94, 20ilm: Malic Ncžmab 7. mc^to Dejan ^koflck IL mesto 2X21, Rok Rudolf 22. meslo 2.^.75, Klemen Skle-dar 31. mesto 24,26, David Ošiir meslo 24.40, 15(l»m: Rok iovan 9. meSKi 4:1.^.88, Mmm: Tomaž Plibcrsck 5. mesto 9:08,58, Schasl-jan Kurnujnšek 6. mesto 9:09.55,
Uroš /ager 7. mesto 9:19,4.^, Matej /upanc 15. mcaio 10:2^.79.5mM)m: Sebastian Kmnansck 3. mcsîo 15:5X62, Pliheršek !bma/ 4. mesto 15:56,99, Šultgoj Goiazd 6. mesto 16:22,77. II« m orirv: Křivánek Go-razd 2.mesio 16.20, Palica: Cunazd Krivanck 4. me.no 450 cm. Disk: Gorazd Křivánek 34.90 cm. Daljina: Dario Civjç 7. mcslo 6.^6 cm, 4 X m m 2. mesU) (OMir, NcZmah, Křivánek, Skoflek}
t Unicc: UKI mr 5. meslo Urška ,Ic-len 12.58, i4.mesto Manja Part uru, 2i.mcsio Ajda Trdin 1.Î..Î9,25.-mcslo Drska Javorník L^.64, 26.mesio JaUisić Maja 13.70, 2t)Um: I. meiilo Mihalinec Maja 24.2X (državni rekord za nilaj5e mladinke), 9.-meSlo Jelen Hrska 26.03. IS.mesio Kožclinik /iva 26.96. I9.mes;iQ Ali-hod^řic Sabina 26.97, 22 mesto Manja Pan 2129, 28.mcslo Tidin Ajda 28.01, .33. meslo Menih ladeja 28.52, .^7. meslo Saša Hnci 28.7.X 4(Miin: 10. mcslo Riidnik Kaja 61.9.X 11-mesto AlihcMjžic Sabina 62,I.X l.V mesU) Menih Tadeja 62..'4, 8t)0m: 4 meslo Rudnik Kaja 2:18,09, 7.mesio lesovnik Komana 2:21,27. 15««mr 2 mcslo Kramer Nasija 4:47,75, lUUin (»vire 6,mesu» Kozeljnik -^iva 15.60, Palica: 5. mesio Poznič Pcjra .'^20 cni. Zme.slo Krali Urška 29(i cnj. Daljina: l.meslo Kokol Nina 623 cm. 4-X MMNn 2.mcslo {Kt)/eljiiik, Jelen, Ktv kol, Mihalinec) 47.56s.
■ S.Š
Naskakuje svetovni rekord
Bo smučarskemu skakalcu Milanu Živicu uspelo postaviti svetovni rekord; 150 zaporednih skokov v dveh dneh? - Skakalec močno računa na spodbujanje gledalcev - Upa, da ne bo pihalo
Milena Krstić • Planine
Vťler\ie • Na veliki. 90-mctrski skakalnici Smučarsko skakalnega kluba Velenje. Icpolici pod gradom, bo 16. in 17, junija skakalec Milan >!ivic, za prijatelje i^ivko, poskusil postavili svetovni rekord. Natančno ob 16. uri se bo v smučino spustil prvič, v naslednjih 30 urah pa bo skusal nanizali najmanj 150 zaprcdenih skokov! Z njimi naj bi opravil nekaj več kot deset kilometrov po zraku.
S takim podvigom, če mu bo uspel, bo dosegel kar dve neverjelni /namki: seriio x največjim zaporedjem skokov enega skakalca ter največ na smučeh preletenih metrov v stiriindvâiseiQi oziroma tridesetili urah. Nekaj podobnega je že poskušal Jaroslav Šakala, ki naj bi tisti-kial tiapravil t)koli 90 skokov, a ta dosežek ni nikjer zabeležen.
Kdo je Milan Živic? 31. maja bo dopolnil 25 let. S skoki se jc prvič srečal pri sedmili leiih in že koi mlad skakalec večkrat osvojil naslov državnega prvaka v svojili starostnih kategorijah. S šestnajstimi leii se vpisal med dobiiniko točk svetovnega pokala. Svojo sporino pot je nameraval zaključili lani v Planici, kjer mu je kol rojenemu Ic-
•'NOf }a. Eni res pravijo^ da sem maio nor,^ (foto: S.
Vovh)
lalcu uspelo preleteli magično mejo dvestotih metrov. V sezon: 2005/06 je treniraj le se za en ciy, znova preseči to mejo. Ta cilj je v sodelovanjti s TV Slovenija dobil nove dimenzije, saj je letos v Planici poletel s posebno kamero in s pristankom pri 186 melrih postavil najdaljšo /jiamko s smučmi ut kamero, /a sezono 2006/07 si je zadal nove lekmovahie cilje, želi se vr-
nili v slovensko ekipo, kar mu je pred leti prekrižala poákodba, in si y dobrimi reziiltali izborili mesio v ekipi Cirand Prix in svetovnega pokala, Projeki, ki ga jc naslovil S skoki do zmag!, mu pomeni športni izziv ter ekstremni bazični trening.
Živic pravi, da je uspcii projekla, ki si ga je zadal, v veliko meri odvisen titdi od vremena. eUpani, da ne bo preveč vroče, predvsem pa, da ne bo preveč vetrovno. Oo preveč piha» ko si na skakalnici, ko si že lako ali tako utrujen, je veter pomemben faktor, ki laliko pripomore k neuspehu. Skakalnica sicer ni lako velika, da se ne bi dalo skakali v vetru, a /a Velenje je znano, da zna včasih zelo pihati. V tem primeru bi se lahko zapletlo. Dežja pa si ne želim že zaradi obiskovalcev.«
Ilkrail, ko bo ?.ivic nizal skok za skokom, bodo ob skakalnici potekale zanimive sporlnc in zabavne prireditve: koncertirali bodo mladi lalenti. popularne skupine iz Vele-tija in okolice: v športnem programu bodti merili moči v skakanju v dal'fijîo / mesia. pripravljajo tek z rudarsko sveiilko, tekla bo mala šola smučarskih skokov za otroke, vrstile se bodo nagradne igre, modne revije,..
.Smučarski skoki so v Sloveniji iz-
»Veliko je v glavi«
Ker bo lo velik napor, se Milan Živic na dogodek /e resnoin temeljito pripravlja mesec in p{)I. Prepričan je. da bo pred priredi I v ijo pripravljen stoodstotno. *Vcliko pa je v sami glavi. Upam. da bom la podvig /držal,« pravi. Za samo logisiiku bo pi>skrhijeno. Živica bodo do podnaleia vozili s kombijem, na nalei pa z dvigalom.
redno priljubljen §porl in gotovo bo podvig, ki si ga je zamislil Milan Ži' vic, naleiel na velik odmev, epokritt z mediji, na spletni strani pa bo moč dogajanje spremljali Itidi v živo. Poleg šptJTtnega dosežka in zabave gledalcev pa bo namen prireditve zbrali ludi nekaj sredslev v sklad Milina /jvicu za ircningc.
7S
NA KRATKO
Tudi moški ji niso kos
Petra Viliar. članica velenjskega skvos kluba, jc po krajšem premoru ponovno zaigrala, Udeležilčt seje odprtega prvenstva Maribora. Nastopili so skoraj vsi najboljši igralci s Štajerske. V llnalu je z 2 : O premagala Andreja Robnika in bre/ izgubljenega ni/a osvojila prvenstvo Maribora. Irenutno zaseda 19. mesto na jak<JSlni lestvici evropske /veze, ^e to: Squash klub Velenje iz Bevč vabi vse mlade in mlade po srcu na počiiniiko igranje sqttasha.
Razstava o razvoju avto-moto športa
Mineva 16 let, <xlkar je bila v Velenju zadnja dirka pod okriljem AMD Šaleška dolina in pobratenega drušlva MCK Ziibok v mottfkrosu, Čeprav RCi Irebeliško stagnira, je v Šaleški dolini zanimanje za ta spon še pris-oino. Prav zalo v Velenju pripravljajo retrospektivno razstavo ( 1950-1990) o razvoju avto-molo §poria v SaleSki dolini. Razmišljajo pa tudi o ustanovitvi skupnega avto moto društva. Pred dnevi so bili nekateri člani AMD Velenje na dirki za svetovno prvensivo v motokrosu s prik<îlicami v /aboku, pri tem pa so slekli pogovori o ponovnem icsnejkm sodelovanju.
Mariničev memorial
V spomin na tragično preminulega velenjskega plavalca sla plavalni klub Velenje in Šporina zveza Velenje organizirala 19. memorial BoStjana Mariniča. Spominke tekme, ki je bila v petek medobčinsko prvenstvo učencev (»snovnih šol. v soboto pa medklub^o tekmovanje, se je udeležilo 155 plavalcev in plavalk, starih 7 do 11 lel. Med osnovnimi šolami so bili najuspešnejši učenci <>§ Crustava Siliha, med klubi pa mladi plavalci Fužiuarja in Velenja. Od velenjski!) plavalcev so se najbiJlj izkazali Kaja Breznik, Naslja Govejšekin Kristjan Meža. Mali Boštjana Mariničaje vsem nastopajočim podelila diplome, zmagovalcu memorialne discipline Kristjanu Mežj pa jc izročila pokal v irajno lasi.
kczullalj nicKlulidriskcua prvensh^a učoiicev:
Mlajše ilcklice - 50 m prosto: L Kaja Breznik OŠ GŠ. 2. Nasija Ciove-jšck 0$ (îrize, Daria Bošnjak OŠ MPT. 4. Nuša r.rjavec OŠ AA, 5. Špela Cîrobelnik OŠ GŠ, Alma Dcjrič OŠ OŠ: 50 m prsiit^ 1. Kaja Breznik, 2. Nasija Oovejžek, 3. Urša Kijavec, 4. Špela Cîrobelnik. 5, Nuša lirjavec OS AA iid. Mlajši dečki - 50 m prosto memorialna disciplina: 1. Kristjan Me/a OS GŠ. 2, Miha Borovnik OŠ AA, 3. Blaž Kugonič OŠ Gorica, 4. Tim Gros OŠ GŠ, 5. Dominikovič David OŠ Gorica; 50 m prsno: 1. Kristjan Mežii 2. Blaž Kugonič. .V Miha Borovnik, 4. l ini Cîros. 5. Urban Aravs OŠ MPI itd.: Štafeta 4 x 25 m prosto mlajši dečki ali mlajše dekljce: I. OŠ Gustava Siliha, 2. OSCîorica, 3. OŠ Antona Aškerca. 4. OŠ Livada, 5. OŠ Mihe Piniarja Tolede.
kezullali mcdkluhskcua niilinga:
\i]aj.se deklice - 50 m pr<ïsio: 1. Naslja Govejšek .^^5.97, Daria Bošnjak 45,28; 100 m prosio: 1. Kaja Bre/uik 1:1X.11: 50 m hrbtno: 4. Nasija Govejšek 43,61. 11. Daria Bošnjak 52,7X: 100 m hrbtno: 2, Kaja Breznik 1:24..^7. 7. Nika Špoljar 1:50,52; 50 m prsoo: 3. Kaja Breznik 47,95; 100 m prsno: 4. Nastja Govejšek 1:4«,«9. 7. Urša lirjavec 2:02,65, 8. Nuša Erjavec 2:06,80, 11. Aima Dorič 2:13..^9; 50 m delHn: 1. Nasija Govejšek 39,85, 3. Kaja Brezjiik 41.57, 12. Daria Bošnjak 59.30. Mlajši dečki - 50 m prosto: 9, Miha Borovnik 40,64; lOOni prosto: 1. Kristjan Moža 1:18.92; 50 m hrbino: 7. Tim Gros 9. Miha B{»rovink 52..M; 50 m prsno: 2. Kristjan Meža 45.95; 50 m dollln: 6. Kristjan Meža 41,57.
■ Marko Primožič
K

Povsod med najbolj prepoznavnimi
Tatjana Podgorsoli
Smarlm» ob Paki, 20. nuja - Olani Kluba športnih navdušencev Šmarino ob Paki, ian kluba Ane Drcv, so v dvorani šmarškega kulturnega doma pripravili priložjioslno priredi lev in z njo sklenili letoàijo uspešno zimsko sezono. Med udeleženci so bili tudi predstavniki Tan chiba Tine Maze iz (\ne na Koroškem.
Šmarški klub športnih navdušencev sodi med najmlajša društva v občini, šteje blizu 85 članov. Njegov neumoren predsednik Marjan Knežje povedal, da so z velikim ponosom In radostjo spremljali svojo sokrajanko, članico slovenske alpske smučarske A reprezentance Ano Drev na Šestih tekniah doma in v nijinl. Ob progah jo je bodrilo več kol 180 članov oziroma simpalizerjev kluba, prevozili pa so približjio
II tisoč kilometrov. »Povsod smo bili opaženi in bili zaradi opreme iii šporltiega navijanja povsod v središču pozornosti. Doživeto pripoved uspešne zgodbe smo slrniii v slikt^i zbornik. Njegovo prvo stran smcî namenili pobudniku in sous lan ovi lelju našega kluba Dragu Potrcbu-ješu,« je mc<i drugim dejal Marjan Knez.
V pogovoru s članicama šolskega radia l.e-tonček je Ana Drev med drugim povedala, da je zadovoljna z minulo sezono, z osvojitvijo devetega mesta na olimpijskili igrah v veleslalomu pii je pravzaprav presegla zastavljene cilje, 7.a prihodnjo sezono si želi še slopničko višje v svoji paradni panogi, bila pa bi zelo vesela, če bi poleg veleslaloma nastopila še v kakšni drugi disciplini.
Gost večera je bil programski direktor slovenske olimpijske akademije in nanieslnik ambasa-
dorja za lair play Republike Slovenije, dr. Slani' slav PinlcT s l-akultele za spori v Ljubljani. Ustanovitev kluba športnih navdušencev je ozjiačil kot /adelek v polno, saj - po njegovih besedah - takšen klub daje krila trenerjem, šporUiikom, ekipi tudi takrat, kadar jc najtežje. Pomen fan duhov pa je še širši. Izrazil je upanje, da bodo zgledom šjnarskega slediH rudi v drugih okoljih.
Priložnostno prireditev ob zaključku minule smučarske sezone so sklenili 2 načrti za prihodnje. Maijan Knez je poleg lega, da bodo spremljali Ano na vseh tekmali v novi sezoni, napovedal tudi ponovno oživitev domače nogometne navijaške sktipine Veseli Martini 1er druženje z ostalimi naviiaškinii skupinami v Sloveniji.

MODROlifilU KRONIKA
Več prometnih nesreč v enem dnevu
Na prehodu zbila kolesarko - Voznik neregistriranega motorja v avto - Mladoletni voznik z neprimerno hitrostjo in brez izpita v intervencijsko vozilo
Veler\je, 20. maja - Policisli so v Soboto dopoldan obravnavali promelno nesrečo, ki seje dan pred tem /godila na Partizanski cesti pri kri/:iSču s Pok<ipa-lisko cesto. Voznica osebnega avtomobila Je na prehodu za pešce trčila v žensko s kolesom. Slednja se je v trčenju lažje telesno poškodovala in jc zdravniško pomoć iskala v dežurni ambulanti.
Zvečer so obravnavali pn>
metno nesrečo, ki seje pripetila na Prešernovi. Voznik neregistriranega motornega kolesa je zaradi neprimerne hitrosti in neuporabe luči trčil v voznika osebnega avtomobila. V trčenju se je povzročitelj nesreče la/je lolesno poškodoval in bil z reševalnim voàlom odpeljan v celjsko bolnišnico.
Ponoči pa so obravnavali še prometno nesrečo s pobegom na ljubljanski cesti, kjer je voz-
nik osebnega avtcïmobila zaradi neprimerne hitrosti irčil v intervencijsko vozilo policije in s kraja pobegnil. Pobeglega voznika so izsledili v Studencih- Povzročitelja, za katerega je bilo ugotovljeno, da je še mladoleten, bodo zaradi povzročitve prometne nesreče, pobega in vožnje brez vozniškega dovoljenja predlagali v postopek na so diščc. oddelek za prekn^ke.
Neznane« sledil deklicama
Velenje. 17. maja - Neznan moški - za ujini policisti se poizvedujejo. prosijo pa tudi vas. če o dogodku kaj vuste, da sodelujete z njimi in pokličete na Policijsko postajo Velenje - je v sredo v mestu od Mercalorjeve Name po Kersnikovi sledil dvema deklicama, starima devet in štiri leta. Pri siantwanjskem bloku na Kersnikovi ju je dohitel in starcjso od njiju prijel za zadnjico. Deklici sta se prcstraseni zatekli v bližnji stanovanjski blok. storilec pa je odšel naprej proti Stanetovi ulici.
Z avtom pristal na grobovih
PoJkraj, 16. in 22. maja - Policisti so v torek zjutraj obravnavali prometno nesrečo s pobegom, ki se je zgodila na Pokopališki cesti v Pi^ d kraju.
Neznani voznik osebnega avtí>-m obi la znamke seal tolcdo, rdeče barve, neznanih registrskih številk, je zapeljal s ceste in skozi živo meio s cipresami ter pristal na grobovih. Po nesreči je odpeljal s kraja, za seboj pa pustiî razdejanje: več poškodovanih cipres in dva nagrobna spomenika.
Voznika so v tem času Že izsledili. Najprej ga čaka plačilni nalog v višini 120.000 tolarjev, za povzročitev prometne nesreče pa se bo zagovarjal tudi na sodisču.
V ponedeljek pa so policisti ol> ravnavali se eno prometno nesrečo, ki se je pripetiia na Roko paliski cesii. pov/jočilelj pa je s kraja odpeljal. Voznik, ki je vozil osebni avio znamke opcl omega, znanih registrskih številk, je zaradi neprimerne hitrosti trčil v ustavljeno vozilo.
Serija vlomov
Žalec. Velenje, 18. iii 20. maja -
Vl<)milci so bili prejšnji teden do kaj aktivni. V noči na četrtek je bilo v Veliki Piresici vlcunljeno v trgovino, odtujene so bile žgane pijače in cigarete v visini 30.000 lolaijev. Isto noč je nekdo vlomil v skladišče gostinskega lokala v Topolšici. Odnesel je večjo količino alkoholnih in brezalkoholnih pijač v skupni vrednosti 120.000 tolariev. Ponoči pa so policisti obravnavali poskus vloma v podjetje Su^jvina na Koroški cesli- Vlomilec, ki je že vsto pil v prostoreje te zapustil, ko se je sprožila alarmna naprava. Nekaj podobnega se je zgodilti v petek. ko je neznanec vlomil v skladišče podietja Hsoiech na Pre-loški cesti. Razbil je sleklo, odnesel pa ni ničesar.
V	Spodnjih Rojah na območju Žalca je bilo v sobolo vlomljeno v delavnico. Izginil jc električni agregat, poleg lega pa ie dve plastično posodi za gorivo. Cîmotna škoda zna^a Si^O.OOO tolarjev,
Iz vikenda v Vrbju je nepridiprav odnesel notranji del klimatske naprave, vreden okoli 100.000 tolarjev. V brunarici v Pelrovčah pa se je v noči na soboto ncznanec oskrbel s teni^ kimi loparji in pijačo v skupni vredmfsii 180.000 tolarjev.
V	soboto je bilo vlomljeno v osebni avtomobil, parkiran pred lokalom na Starem trgu. Nezjia-nec je iz dveh ženskih torbic vzel denarnici z denarjem in dokumenti ter mobilni telefon.
Mladoletnik z avtom na bok
Luce, 21. maja - V nedeljo zgi> daj zjutraj se je na regionalni cesti /unaj naseda l.uče. pripetila
huda prometna nesreča.
17-Ietni voznik osebnega avto-mt)bila je vozil po regionalni cesti iz smeri Solčave proii I.učam. Zunaj naselja I.uč, kjer vozišče poteka v blagem levem twinku, je izgubil oblast nad vozilom, trčil v odbojno ograjo, nato pa zapeljal ven iz voziSča na nabrcžino ter nazaj na vtízišče. kjer je vozilo obstalo prevrnjeno na boku. V nesreči je voznik utrpel hude telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer jc ostal na zdravljei^iu.
Odnesel 300 tisočakov
Velenje, 20. maja - V noči na soboto je bilo vlomljeno v prostore p<idjBlja na Kor<iški cesti v Velenju. Neznani storilec jc odnesel .^00.000 tolarjev gotovine.
Odpeljal kolo
âostarv). 21. majfi - V nedeljo popoldne je neznanec izpred stanovanjske hiše v Florjanu odpeljal odklenjeno gorsko kolo zjiamke (iT, črne barve, vredno okoli 280.000 tolarjev.
Požar
v Podgorju |e bîl pootaknien
Veleiye, 21. maja - V noči iz so bote na nedeljo je v Podgoiju prišlo do požara na gospodarskem poslopju. Ogenj, ki so ga pogasili okoliški gasilci je na objektu povzročil za okoli 1.000.000 tolarjev gmotne škode, Pri ogledu, ki so ga opravili kriminalisti Sek-toija kriminalistične policije Poli-cljske uprave Celje, jc bilo ugotovljeno, da je bil požar podtaknjen.
Iz policistove beležke
V	lorek. 16. maja. so policisti v Behh Vodah obravnavali talino. Storilec je s ccrkve snel in odpeljal več bakrenih žlebov.
V	sredo, 17. maja, popoldan, je neznanec iz sobe varovanca Di>ma za varstvo odraslih v Velenju vzel 15.000 tolarjev in tijegovo osebno izkaznico.
V	petek. 19. maja, je bilo posredovanje policistov nujno na bencinskem servisu OMV na Partizanski cesti, kjer sta se sprva dva gosta. Ponoči Istega dne so najprej fjbiskali Kersnikovo, kjer je znanec »slonel« na zvoncu znanca in motil njegov spanec. V hotelu Paka pa se jc nespodobno vedel moški, ki je na vsak način hotel priti raimo receptofja v eno izmed sob. Seveda sam ni bil prijavljen kol gost hotela.
V soboto, 20. maja. popoldan, so v času varovanja nogometne tekme med domačim Rudarjem in Nafto iz l.endave ukrepali zoper dva gledalca, ki sta se nespodobno vedla, /a svoje početje se bosta morala zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Na Koroški cesti sta se zvečer v stanovanju sprla oče in odrasli sin. Ponoči pa so najprej dvakrat posredovali v Kavčah. kjer so v domu krajanov praznovali Abrahama, s predvajanjem preglasne glasbe pa motili nočni mir krajanov. V hotelu Paka je razgrajal Slovenjgrad-čan. ki ga iščejo zaradi več prisilnih privedb na sodišče, poleg tega pa je zoper njega izdan sklep o priporu. Kri^itelja so privedli v zapore v Ljubljano.
Voznica zaprla pot voznici
Velenje, 19. maja - V petek popoldne se je v Velenju pripetila prometna nesreča, v kateri seje ena oseba hudo, ena pa la/je poškodovala.
57-letna voznica osebnega avtomobila je pripeljala v križišče s Kidričevo cestii in z zavijanjem v levo zaprla pot 21-lctni voznici osebnega aviomr^bila, ki je v listein trenutku v križišče pripeljala po Kidričevi cesti iz smeri Kersnikove. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem se je starejše voznica hudo telesno poškodovala, mlajša pa je utrpela lažje telesne poškodb«. Starejša voznica je v nesreči ostala ukleščena v vozilu in sojo iz njega rešili gasilci.
Razstava kač

Od 24. MA|A00 3.|UNIJA2006 bomo gostili razSTAVO EKSOTIČNIH kač, PA|KOV IN ŠKORPIjONOV PUSTOLOVCA lURGNA HERGERTA IZ NEMČIjE. VSI, KI ŽELITE KAČE BOŽATI ALI SI OGLEDATI, KAKO jlM ODVZAME STRUP, SE NAM PRIDRUŽITE TUDI NA PREDAVANIIH, KI BODO VSAK DELAVNIK OB 11. IN 17. URI, OB SOBOTAH PA OB 11., 17. iN 18. URI.

city/center
Celje

ČETRTEK, 25. maja
PETEK, 26. m^a
SOBOTA, 27. m^a
NEDEUA, 28. maja
PONEĐEUEK, 29. maja
TOREK, 30. maja
SLOVENIJA 1
06.20 Kulura D6.3Q Odmftn 07.DD l>oroCJa OlOfi Dobro luirn 08.0D Ptroi^la mh OobmiNUD
09.QQ	PwíJňla
n9.Db MalëS<vei:eliœ,kw n9.ôn Risiinks ]m Snobs, ?0/?B
10.?6	Pod Íaíntnatnm 1I.IS \?2m
11.40 arni/|g
l^.flD PíBoíla.špari, vrBmji ^3.20 DruM/goiibc! 14.in Podnba podobř Odpsii jiusniki 1b.Q0 Pwr]Cila. proriiei
1wd lf3cijymdjkan.9/26 15.5n teymutav WIB 16-Qb ekspmmentov:
sveij(t)t]|igi|a, finu^is nan. VsecMiíi 1/.(J0 Novjœ. špnri. vreire 1/.3G Jasnu in (ji»snn I87n Duhnvfiímnp 19.4Û l(iriri3A^2rlica. risaitk» I9.nn Dnflvnik, vreiTie. špuri ?0,QD lodník ?1.Dn Prvii/Kinigi 21.20 toi dsn 22.00 Udmew, Spnri weme 22 .bO Knjig;^ intsnp bn[{a 23,10 ClasbGnivcèBr 0(l.?â Jam in glasnn 01.1b Dnevnik, vrunte. ^pGrI 07.15 InlQksmt
8L0VENUA2
06,30 Inlnkainl 09.D0 Zabflvrii iniokanal 11.30 Oiruiki infnkunal
hiimi inlfjkan?! lilO MavManbor 1b.40 Kvi? mm\ OQuoraphtc lunmr. 6/?
167b iRQitardovasaniskasiTDjaJ/?
17,20 Mtisiovi
l/.bll l^agaiHinsi, ivKnpi^r
18-20 Slurfcniska
19.00 I;brafi0c.9/12
19.40 Skweis
20.00 řvmvi/iiskiriilarííglasbi^niki 21.66 Uprcsii/a Kung f-u, Iffvsika dram»
23.05	Vodovodar.avsiralskililin 00.15 Íuiijr3ma,7/16
00.40 Onnviiik;aniB|skniv
01.06	Inlnkami
pop
06,60	7A ur, prnioviiDV
07.60	Rickflake
08.30	Viliarliubp^Jiijiad
09.30	PoiusndB.nsd.
10.26	Ivptoíhja
10.56	Obsvnu.nad.
11.^	Bsrva groha. nad 12.46	N^krHiu/Inčina.nan 13-40	Ivpřothja
14.in	RickUaks
15.06	Barva greha. 09d
16,00	Ob svilu, nad.
16.66	PoiiisodR.nad.
l/.bb	24 uf
16.00	Vibarljubc/ni.nai
19.00	24 ur 20.00 Irpjija
21.46	Nakrapi/Inčina.m 22.40 Jem Marija m Da Vlita.
dokuli. nilda(8 23.3b Pmvarsniskřpariniífji. dokufii-
senja 00.30 PniatnliMun.
01.00	24 ur. pnnovilBV 02.00 Noftira panorama
©
09.00 Dobrojuiro. iníorniaiivno•
ra^aifiilna nridata 10.00 Vabimo k o^luiiu 10.05 P(qj com. gtafina oddaji, pnMrjvilčv.Go51|s;A[laoijx 10.66 Naj spui dnKva 11.00 Odprla iRmčt, puiuviiHV. Družina naSansivs^a vrednota H.OO VI deosiram. obvestila 16-26 VabJmokoglerfu 16^30 Rnkom2LQ(isnciekiRknie
Prcvcni : iirjld Club 18.00 Il^inavrili.ktiriiakuia
mladinska oddaja,3. TVnirs^a 18.40 RB(jionalni2novic2
16.45	Najspndnova
18.60 Asova ijibaniua, iiiiorfnaiivna odda I d
19-20 VidHQSîMni, obvffilila 19.b6 Vabirr^o k ojlsiii
20.00	Skihfnio«?rIraviR, komata svniovalna oddaja Zdravstveno varstvo nnvorojBíiřka in dojenji;
21.16 Ri'plooa Inu novi cs 21.20 Naj spol driHva 21.26 Vahirinkrigleriu 71.30 DeiBÍfliaklsdov, IfitHÍna oddaja
22.1	b Halo halu. kumakina «jlasbena
oddaia
22.46	I? addaio Or;bru iiiiro 23.36 Vabimo k ogindu 23.40 Naj spol dnnva 23,45 ViflsosiranL obvnsiila
SLOVENIJA 1
0630 Odffiííví
0/.00 Poroňla
(17.06 Dobro jiiim
OfLOO Pofoûla
08.06 Dobro juiro
09.00 Poroftla
09.06 tov Mdean. 9/26
09Jb ÍraciivWí^^Kan. 10/26
09.25 fíisanka
09.35 Vi^e o )iyi^lih. dokům.
10.06 Modro
1(1.40 /varni
11:30 Rnj9oivdiVjini.4/9
12.20 Osmiilan
13.00 PornĎls, ^orL vreme
13.16 Obmri^duha
13.46 DuhovrïUlrip
H.Ob Aulbiks, dokum.m(>seca
16.00 Poroûla, pmiiiEi
15.05 M ^ lovi
16.40 ?aiii«isk. a/13
Risanka 1G.06 I/popotne lorb»
?iva1skjvri«§k3iljcB.2i/26 l/ilO Uca.vrbtfiie,^fjori 1736 Vfilîki inipenu 4/4 103D žrebal ijA diilRljice 16.40 Medvi^dskUhec, nsanka 18.46 ;fakaj?, risarska 19.00 Dnevnik, vrems. Šport 2DJ30 Pn,Jo^ovpi?Naiali|o 21.20 Tunsiika 22.00 Odni^vi. âpon vrifmí! 22.50 Polnočni klub 00.06 Vfîljkiiiiiptiriii.4/4 01.00 Dnuviiik, vri^mv.Spori 01.65 Pn Jo/ovcu i Mi|o 0:^.1b Ininkanai
SLOVENIJA 2
0630 09.00
m
12.30 11.50 16^0 17J0
Infrikanal /abavni infokana! Dlrrj^ki inlokanai /abavni iiilokanal Krsoib^^mbiili. i^v^irijski iilrn Jasno in glas no ?oysnia ko lyr» se rmilarija 2/9
1/.4b 7d3|!.nddR|a/a razgibano
iivljen(o 13.15 Mi^uivi
18.60 Cažn[RspDkopali^ea.V2 20,00 [fioMarTÎWdsan|skasiro)a,2/2 20.60 Sovsnski inaga/iri 21.20 City folk, B/12 21.bO Angi^ia.y. [iliii ?3iD X.!5pan!>kililm OO.bb Drioviiik^dmujsku (v 01.20 inftikanal
pop
05.45	24 lir
07.45	Viharijubeini.oad.
08.40	Pol usoda. nad.
0936	Tv prodaja
10.06	Gbsvuunad.
11i}0	Barva qreha, nad
11.b5	IrE^nja
13.40	ívpnxlaja
H.ID	RickiUkë
16.06	Barva grs ha. nad.
16.00	Ob svilu nad.
16.66	Polusods. nad,
17.65	24ur vrniim
18.00	Viharljubfi;ni.nad
19.00	24 ur
20.00	V^i^mi ali pusti
20,45	Sanjska ifnska,Mi|a oddaia
27ÍI6	Kae]eoù.ainGr.ljlm
23.50	Pnd lupu pravi i j;, nan.
00.45	24 ur. ponnvitHv
01.45	Nnřna psnorama
©
09.00
10.05
11^0 11Í5
14,00
17.55 18.00
18.40 18.46
19.20 19.26
19.56 20.00
20.46 20.60 20.66 21,00
21.30
2230
23.20 23.26 2330
Dobro jiiun, itilormalivno ra/vuddlii3 oilda]a Vabimo k ngledu Skrb]ino23 ?dravie. svoiovalna oddaja Zdravstveno varstvo navoru leníka í^f spol dneva Rokonrei pi3snelsk lakm» Prcvem:Gold Cliib Vidccctrani. obv^sUla Vabimo k ogledu Mis maš, oifoška oddaja, 3. IV mra^a
RsgKjoalnii ncvice Rad i(|ram nogomet. oin]ike Sporina oddaja Ma; spot dneva Vicioa^m, obvesula Vabimo k ngledu Lokalni utnpZgomje Savinjske dnlir^rr, ^nÍGmiadvria oddaja Regionalnu novice hlai spoj dneva Vabimo k ogledu Raigludrivanja, doku men lama odii^ia, 3.IVmrp?a 7«lsna braiovSčiR oddaja o lovcih m lovstvu. 3. IV nire^a \/ oiUajc Dobrojiuro. inloniiativmj ra^vodnlna udrlaja
Vi?bimo k ogledu spol dneva Viriflostrani, obvestila
SLOVENUA 1
06.20 Kuliura
06.30 Odrnavi
07.00 Zgodbe fz boljke
0730 Malu sive dies, kvi/
08.20 Puèi^avski dragnli. danski lilm
09.45 Kvi/ naunnai ger^raphii; inmor,
10.2b	Prvimdnjgi
10.45	PoMiklub
12.00	iRdnik
13J10	Poroi^i[a.§por(.vreme 13.10
13^0	Slovenci uinnki
13.M1	KoinisarHt«. 12/15
14.40	Mœwvi inojťga dedka,
sloveiski iilrn
16.10	Goiiana, nsam lilm
16.05	Umko, najboliSa/abava/a
umne glave
17.00	PoroCiia. špori. vmme
1/.)5	0;arB
17.26	SoM[8. IV Manbor
18.40	Pnhaja Nndi. nsanka
19.00	Dnevnik. vremB.^por j 20.00 Se/ijodJ,4.Bpi/oda
20.30	Hnhar
22.00	PoroCila.^oct.vreme 22.30 NoiViaimiPiia, 1/3 23.25NBpQvraino. Iranclilm DD.Sb Dnevnik, vreinrt. ^piiri
01.^	Hnbar 02.45 ininkanal
SLOVENUA 2
06.30 (nlokanal 09.00 Zabavni I nfnkansl 12.00 Skn^itas I2.1U Diyliilk
1235 Zrlaj! Oddajala ra;;{ibanu
^ivljoni^ 13J]0 Ui^peh. ang. drama 15,55 PPvkoSarkijMl,drugai^kma
koiinicu. pri'iios 17.50 Špor^ 20.00 igncii, nfirnški him 2)35 UineljLouisMeissonnier.l/E 22.35 Nikoli nhdfisřUh:hnhsm 2335 Suljtnnamjc Dn.2b Dnevnik mneiske IV OU.bO infnkanal
pop
0730 Tv prodaja 08.00 Na^malisvei 08.10 Pokaris.s^rija 083b Brala Koal^ek. r>s, sfinia 08.4b Dfobtiki.ns.jjerija 08.55 SJon£ek Oor^amin. RS, serija 09.25 Jaka na L um. n s, serija 0935 Ntiija^eive.ns.ssrfja 10.00 Udamepuiii:e.n^iilm 11,20 Šolska košarkarska liga 12.20 Raketa pori ko/ote m,
poniwiicv 13.20 «lankHannam^vdlske
pnstolov^&ne. dokum. ndilata 13.b5 Formula!prenusueninga 16.05 Rusnii'jii$vi>l,dokurn,iidrla|a 15.30 Na svobodi, dokum. senia 16.05 Guo-spr;?na]iesveldokum.
oddaia 17,10 24ur.vrpme 171S V omanti dro^s. anuir, tilm 19.00 24 ur 20.00 V?Bmialipusii 20.45 Krojai^ \2 Panatim, anier. film 22.45 Balkan Inc., 10. flsl 23.40 Alias, nan. 00.35 Škorpilrmovn pmkletstvo.
amer, filui 02,2 5 24 ur. p(m ovi icy 03.2b Nnî^na panorama
©
09.00 Mi§ mai ûuoèka oddaja.
ponm/iiev 09.40 Vabimo k ogNu 09.45 Rad igram nogomet ouoška
SporUFa orldaja 10J5 Najsputdnuva 12.00 Virlitiisirani, itbvL^Ula 17.66 Vdbimo k oyít^du 18.00 Ha^giedovanja, ddumitniarna
orldaja 18.30 Naj^potdnuva 1835 Ti si na vrsti, mladinca nddaia
19.15	Videosiranr, rtiVKUla 19.55 Vabimo k ugtedu
20,00 14Bb. VlVmai^a/m, mginnaliii
iniurnauvni program 20.25 Kuliura, informauvna oddaia 20.30 Zrlaj. oddaja za razgibano hvljenie
2100 lokalmuirfZyomjeSavinjsk^
dnlin». inlorinativna uidaja 21.40 Veoiek narodno/Rbavmh.
glasberm oddaja 22.10 Odprta (ema. pnnovfuv Drii^ina. na^a najvu^ja vrcflrioia 23.10 Vabimo k r;gÍRdu
23.16	Naispntilmiva 23.20 Vjrioosu^irif, rdive^Ula
SLOVENUA 1
07.00 ?iv?av
0935 2ug3rija,3/g
10.06 Umiui. naibdjia zabavH 2a
umiffîglavK 10.60 PrisliiŇimm u^ini 11.20 Urare 11.26 Ob;onaduli3 12.00 ljudje 10 Aiml]a 13.00 Poíořila.Spon vreme 13.1(1 PriJo^ovcuřNatahjo 1430 Iisicga topega popolitieva 1436 PsinunuislavB 14.60 Ooljti program 14.66 Nťdířljsko oko Mb Drugo mnenje 15.10 Človeški faktoi 15.1b Glasbtini itvuboi 15.40 ^iveiegeiide
15.45	Kuhal m ua 15.b0 Avflinja 2026 16.00 Noret: na liniji IB.in iporuntas 16.20 Športna novice
Í6.26 ^lglHška nogometna iiga 1630 Odprto 18.40 loffilla
17J10 Poročila, Spon vreme
17.16 Tisii^ga l^psija popoldneva
1830 Manje lota
16.66 Vrorne
19.00 Onuvnik
19,26 Zrcalo tedna
19.40 Vremi!
19.46	Spoit 70.00 Spet doma 21.30 § Iporina nddaia 22.00 Pogovori
22.66 Poroiila,Sport, vreme 23.10 Ooinovina. 11/11 00.60 Dnevnik, vmmo. špfft 013h iniokanal
SLOVENUA 2
0830 Inlukanal 08.60 Sko2ič3S 11,16 Po svuui naokoli, 2/6 11.40 26.sre£anjetamhiira§kihin riiandolmskili skupin m orkťstrov Siov. 12.06 Hribar
13.in Cargnra, n^rnSka drama 14,40 Košarka NRA 16,10 Maga/io lige prvakov v
oogomeiii 16.40 RokomDt(;i,kvalit.raEP.
Slovenja Rolganja. pmnos 16.30 Pn/a liga nngomi?uii maga/in 19.00 Košarka NOA ai:ii(^ 20.00 Sknvnost Nilovib i/vfrnv.
dokum. oddaja 21.00 LImeinostglasbsinplesa 22.00 DDka;.B/8 22.60 Spnri
00.30 OnavnikzarrnjskBW 01.00 Infokaiial
pop
0/30 Ivjuoilaja 08.00 Na^niHli5;veLns.SRnia 08.10 Poko,ris.sfifija 08,36 OrataKoal^k.ns.serija 08.46 Katka m llrbi, ns. serija 06,66 Slnn^áRenjamin,ris.sarita 09.26 Jakanaltini.ns.sflrija 00.36 Ninia ,?a!vB, ris. SGnjfl 10.00 Irans(ormerjj,ns. sanja Power Rangers, mlad. nan. 10.60 Vojiia klovnov, ns.ssnja 11,06 Šolska košarkarska liga 12,06 Sh nj ska ïmh. ponov i ihv 13.30 Formufa 1. prenos dirke za VN Monaka
16.00 rtesniCnisveidokiim.oddaja 1630 K uliinjsks avantura, dokum.
oritíai^ 17.06 24ur vreme 17.10 Mtsvv/adfHemhipu.amer. film
19.00 74 ur
20.00 1wisl?r. amer. Ijlm
21.66 Športne sisna
22.40 l.jtibeJťn m vse ostalo, art^r.
lilm
D036 24 ur. pnniívitfw 0136 Mna panorama
©
PUNOVÍřVOODA.J ÏÏOtN.SPiIfllDA 09.00 Mi^ mni. otroška œldaja 08.40 14B4.VlVmaga/in 10.06 Kultura, itilorm all vna oddaja in.tO Sporini torek,šporioa inlomiauvna oodaja 1030 SpnrtmgnsLprqovor 11J0 Zupana vami. kontaktna oilriaia. Grm: Srečko Miih. ^upan MO Velenja 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Venček riarodno/abavnili.
plasbcna oddaj?« 12.46 /aklad ov, ii i la Inj udd. 13.30 V)deustrani. obvestila 19.00 Vabimo k ogNii 19.06 1466.VlVm3ga/m 19,30 Kultura, infnrmsuvna ofidaia 19,36 Pop i;orn, rtlssberia oddaja.
gostje: Atlanux 20.30 Skrbimo ;a zdravje, svetovalna oilbaia. Zdravstveno varstvu novorojenčka 21,15 ZdH|, oddaja za razgibano
^ivlipfije 21.40 Videostram. obvL>^iila
SLOVENUA 1
06^6 Utnp 06,40 Zrcalo ledna
07.00	Poroi^la
07.05	Onbrojuuo 08.00 Pofořiía
06.06	Oobroiutro 09.00 Porodila 00.06 Iz popouir^ torbe 09.20 Oddaja/a oirnk?
0936 Kvi/ national géographie junior,
10,20	1 istega lapera popoidnava
13J!I0	Porttùla. Spon vreme
13,15	Iistnga lepci^a popoldneva M.25 fiirisiika
16.00	Poniitila, promet
15.06	OobKr dan. Komika
16.40	Teleba]ski3/46
16.06	Oine:vit£a //10
16.26	Martina m ptiCje strašilo
1636	OisKrgora, 7/15
17.00	Nnvii:e.Šporl.vrsiie
17.40	Hojunivrtivjim, 6/9
18.30	;reb3r^e3i3jiljsB
18.40	lokofTiolivifik loina^n
priiaii)l|i, risanka 18.46 Pavie, rdcâlt^a£ek,n$anka
19.00	Dnevnik, vreme, šport 20.00 Um 2030 Pisava
2100	Komisar Re;«, 13/16 22,00 Odmevi, špofi vreme 22.60 Spomini sknvnega impenia. 2/3
23,60 lioieni v divjim. 6/9 00.40 Dnevnik, vreme, šport
01.40	Inlukanal
SLOVENUA 2
0630 Infokanal 09.00 Zabavni intokanaf
11.30	Otroški inlokanffl
1230	Zabavni Ininkanai
1330	S špmina oddaja
13.60	Slovanski utrinki
14.1S	BeriinskJ lilharmo])iki
16,15	Sknvnost Nilovih i/virov,
rlukunt.odriaia
16,1S	PnmeíDominici,2/2 18.06 Tekma, debatna odilaia za mlade
19.00	Rde^polelje.b/ID 20,00 frenuuiostanjB.1/B
21.00	Studio aiy 22.00 Antmija. glai^bena orldaia 2230 Futurama. 8/16 23.00 Orariiinnni^eíiz?3odra 00.26 Onavnik2am^sk0tv 00,66 Inlukanal
pop
06.66 24 ur, ponovitev
0;,66	Rickilakn 08.46 Vihar ljubezni, nad. 09.40 Pot usode, nad. 1036 Tv prodaja
11.05	0bsviui,nad, 12.00	Darva greha. nad. 12.66 športna icena 13.40	Iv prodaja
14.10	Rickilake
16.06	Rarva greha, nad. 16.00	Obsviui,nad. 16.66	Potusorle, nad. 17.55	24ur vreme 18J10	Vihar ljube;ni, nad.
19.011	24 ur
20.00 Naimala klinika, nan, 20,66 Sinimď nebesa, nan.
21.50	UrgRnna,nan. 22.46 Zakoninrcd:[noi3Z3
posebne pnmere 23,40 Iretiavmona, nan. 0030 Pnjâtelji.nan.
01,0 0	24 UI 02.00 Noćna panorama
©
Dobro jUtro. iniom»ativno ra;!vednlna oddaia 10.00 Vabimo k (^lerlu 10.06 lokalmuUip7gorn|eSavinjske
tloline, mlormativna odilsja 10.60 Najspotdneva 14.DO Videosuani, nbvesiila 17.55 V^bimn k ogledu 18.00 Regionalne novice 18J16 Zelena bratovš^na. odriaja 0
lovcih in lovstvu 19.06 Ziiai, oddaje za razgibano
Svijanje 1936 Naj^otdneva 1936 VidQostram. obvestila 19.66 V^bimnkogledu 20.00 ?Uj)anova torta, pogrworv stu dm, onst: Jane; Jazbec, ^upan (Jbčine Slovenska Kor^ice 21.00 Regionalne novice 21.05 Alpska Slovenija.
dfÀumentami lilm 2140 odilaie Dnbru lutro. iníomaiivno ra/verinlna ortdaia 22,30 Vabimokc^lodu 2236 Naj spot ilnm 22.40 Videosuani, obvestila
SLOVENUA 1
06.20 Kultura 06.30 OriniDvi 07.00 PnfoCila 07.05 Oobrojuiro 08.00 Pivo^la 06.0b Dobro juuo 09.00 Pivočila 09.05 Radovedni Taf;ek: kapa 09.20 Martinanipti£iesuaŠ4ln 09.30 Risergora. 7/16 09.40 /godbe 12 acDljke 10,25 Sožitja. IV Man bor 113b PnJo2flvcu/Naiali|0 13.0n Porobila, špofj.vrsiiifl 13.20 Rnbar
14.25 Posvetu naokoli. 2/b 15.00 PnfoCila, promel 15.05 Mostovi
1b.40 Noveblapičm^udonodiv^činn, 10/28 16,0b Risanka
16,10 Jezus III .lusehiie. 16/24 1630 Knjiga mene bnç|3 17,00 Nuvice.Sport.vreme 17.30 Slovenski! ouoškepesrm 17.40 I utkt^v Pakistanu dokum. oddaja
18,16 Henfir^tciie znanosti, dnkiflii. oddaja
18.40 fraktor lom. nsanka 19.00 llncvnik, vreme, ^ort 20.00 larfa
2130 Pr^ukovall:l, riokum. leliton 22.00 Urtmcvi. šourt, vreme 22.50 SsvťfTiaKor.«ia stanjp.duha,
ang. dnkum. oddaja 23.45 lutkevPakistanudokum. oddaja
00.15 Onr^raciie znanosti, dokt;ni.
00.45 Dnevnik, vreme, šport 01.45 Iniokariâl
SLOVENUA 2
06.30 Iniokanal
09.00 /abavm mlokanal
11.30 Outôki intr^nal
1230 Zabavni iiilokanal
15,10 Anunija
15.40 Studio Dtv
16.35 Slovenski magazin
17.00 Košarka nba, posnetek
1836 Mostuvi
19.10 Miia, tv drari^a
20.00 Izohfisnct. 11/12
2035 Ivan Cankar Hlapa. plsrlah§ka
podstava 22.30 Dobro jutro, not,ital. fiim 00,15 Dnevnik ?amejskG IV 00.40 Irilokariai
pop
06,45 24 ur. ponoviu>v
07.45	RickiLake 00.35 Vihar Ijuba/ni. nad. 09.30 Polusode.nad. 10.25 Ivproriaia
lO.bb	Obsvitu, nad
11.60	Baiva grelis. nad.
12.46	Sedma nebesa, nan. 13,40	ivprndaia
14.10	Rictlakp
15.05	Bćtrvs grphB. nad.
16.00	Ob svitu, nad
16.55	Potusode.nad,
1/.56	24 ur vreme
10.00	Vibarljitoii.nad
19.00	24 ur 20.00 Preventioo
21.00	Nevani otrok, kanad. Iilm
22.40	Zakon m rad: F nota za I oseb ne pnnrere. nan. ret^a izmena, nan, 00,2b Pniatelji.nan. 00.55 24 ur. ponovitev
01,55	Nočna panorama
23,35
©
09.110 Dobro jutro, inlormauvno
razvedrilna odtlaja 10,00 Vabimokogledu 10,05 županovatoria.pogovorv stuiiiij, uost; Jane/Jazbec, dupait db^irieSlovenskři Ktjn|ii;3 11.05 Najspotiineva 11.10 Alpska Sirivenija.
dokumentarni iilm 14.00 Videosrrani. obvestila 17.65 Vabimo k oglerlu 18.00 TVinštnjki:i|a:MaLi;matika, kontaktna izotra^ťvalnn urfdaja.3. IV mie?a 18.40 Naj spot dneva 18.45 LokalmiitnpZgonijaSavinjskíi
rloline, inlurrtiauvua odr^aja 1930 Obvestila, virtsostram 19.55 Vabimokogledu 20.00 146B.V1Vmaga7in,rpgioitaim
informa tivni program 20.25 Kultura, mínrmativna oddaja 20.30 Športni tonsk, športna inform auvna oildaja 20.50 Sponni g os L kontaktna oddaja 21.30 A.sova gibanice, iníomiativn?
oddaja, 3. IVmre^a 22.00 Znamo;mor5mo: UporabH plezalne vrvi. svetovalna oddaja
22.30 IzodrtajoDobrojuuo. míonnativno ra/vednína oddaja 23.20 VahiiiiokoglBílu 23,25 Naj spot dneva 23,30 Vidcosirani, obuesiila
i	SLOVENUA 1
i	06.20 Kultura
I	0630 UdmiJvi
i	07,00 Poroi^jla
i	07,06 Doljro)utm
i	OBJIO Poročila
I	0B.05 Oolírojulfo
1	09110 Porobila
i	09.05 2oganja,3Z9
I	0935 Je/usinJoseíine. 16/24
i	09.55 Risanka
i	10.05 Kniigamenebnga
i	1030 Vehkimijienii. 4/4
I	11.20 Sp^tdoma
i	13,00 Pororjla, šport, vreme
i	13.15 Skozi ías
i	13,25 Nskaj minut za liomai^o glasbo
:	1335 Ijudiein^eiiiJja
i	14.25 Sc2go(k3.iW
:	15.00 Poroti la, promet
I	15.06 Mostoví
I	15,40 Rabar. 11/12
!	1B.0b Pod klobukom
j	1B,40 Risanka
i	17.00 Novice, šporL vreme
i	17.35 Z vami
i	1830 Zrebante Asira m lota
i	18.40 Bizyeci. risarje
i	19.00 Dnovmk, vreme, šport
i	20J1D Vera Drake, ang. íilm
j	22.05 Odm(ivi,§p(iri vršme
1	23.00 Onii/je
i	00,15 Zvami
1	01.0 b Dnevmk, vřeme, šport
I	02J10 Intokanat
i	SLOVENUA 2
j	D530 Infokanai
I	09.00 Zabavni mlokanal
i	11.30 Ooo^ki Iiríokanal
i	1230 Inli3kanal
i	12.50 Nikoli ob deseDh; bohem
I	13,50 S(èouianQ^
i	14.40 Umko.najboliša/abavaza i umne glava
i	15.26 Ir^a. debatna oddaja za i mlad»
i	16.20 l2obiencf,11Z12
5	16,50 Dober ilan, Koroška
i	17,2b Mostoví
:	17.55 DP v rokometu IM). kon^jiica. i Cetje Piv. laško-Gold cíub. i prenos
i	19.46 Skozi ías
i	20.00 Nogomet. Slovenija Innirfad i 6 Iobaga prijateljska tekma, j prenos
•	22.00 Slovenska jazz suerï^
I	22.40 Švedsko liekle.i^ved^ki him
i	00.10 Dnevnik zemejsketv
i	0035 Iniokanal
I pop
j	06.4 5 24 ur.ponovil'íV
i	07,45 Ricki Lake, ponov.
i	0B3b Viharljub.mnai
i	0930 Potusorie. nad
i	10.26 IVproriais
i	10,55 Ob svitu, nad
I	11.60 Rarva gmh», nad
i	12.45 Preverjeno
i	13.40 IV prodaja
1	14.10 Rickilake
i	Barv» greha
j	16.00 Ob svim. nad
j	1B.56 Putusudp, nad
\	17.55 24 ur, vreme
i	18.00 Viharljubmnad
i	19.00 24 ur
i	20.00 llmmnKmala^knvnosiamer. I film
i	21.46 NakrajuzloCina. nan.
j	22.40 Zakoninreiirnotaza i prs; e(>n» pnmere. naii,
i	2330 Iretja izmena, nan.
i	00.20 Pniaielii.nan.
]	00.50 24 ur, píinnviuwa
:	01.50 Notna panorama
©
10.00 10,05
10.20
10.55 14.00 17.55 18.00
1835 18.40
19.10 19,55
20.00
20.50 20.55 21.00
22.00
22.50 22.55
23.00
Dobro juirt, iidormauvno ra/vednina orldafa Vabimokogledu Športni torsk. informativna oddaja, ponovitev Spor mi gosi pouoviujv pogovora Naj spol dneva Videosirani. obvnsiila Vabimo k ogledu Mrijca m medvedekJaka. otroška oddaja za najmlajše Regionalne novice Znamo zmoremo: Uporaba ple;alne vrvi, svetovalna oddaja
Videostrani. obvestjia Vabimo k ugleái Popcorn, glasbena knntaktna oddaja, gostja: Nuéka Draček Rifgiooalne novice Vabimokoqiedu DQRLnVCSH.COSÎ'OO Pfi[DSÎDNIK.3.1Vmre;a. gosi:dr.JANI/DRNOVŠFK, predsednik Republike Slovenije Iz uilriafiíDijbmjiitrrj. inlomić^tpvnn ra/vednina oddaia
Vabimokogledu Naj spot duRva Video!>trani. obvestila
PRIREDITVE

Oven od 21« marca do 20« aprila
^^^^^ Piipf3vifaiiS8boseriadogodek,kivaiipiavniinetíiSiJirfivK^^^^^
9animatezdk3{.Asibost5WureklLdadruga(8pa6negreinsespO' ^ ^ padli s pioblemom. Lsp konec ledrra je pred vami. iebosiele [MSlušalt V svoi noiTdnji glas. Ta m ti nekai ćasa govon, kaj vam je tmi In do-^^^ bro veste, da bo enkrat treba, pravi trenutek pa le vedno teiko nhm.
Priznajte, da problem sploh ni lako veiik in da c mt^ delate slona. Ne prv'iC in ne zadrgit.
Bik od 21, aprila do mafa
^ v Vaše obnašanje ie zagotovo iudno ne le va§im domačim, sedaj lo opa-
V^aiouidi prijatelji in sodelavti. Vsega ne bo rešilo lepovrems, sai to ne vpliva pravmDčno navade počutje. Spraševali se boste ali imate toliko moCi. da svoje življenje povsem sp/emenlieJovas namrettóka.Cese > / ne boste [»govorili najprej s seûoj, potem pa k s partnerem. Ta ie krepko egubija ponpljenie« zato tm res nimate veliko.Za tiste, kj partnerja k mmate« bo to en lep majski teden. Spoznali boste, da vam nekdo od prijateljev pomeni vei kot to. in da je maj res pravi čas za nov zaćc^k._
Dvojčka od mala do 21« junija
^^^^^ PoCutili S8 boste odliÈno. energqe pa boste imeli več kot nekaj minulih ffè flh mesecev. Zato si boste upali več kot sicer. Dolgo sœ bili ritio m čakali.
Sedai ne boste več. Vsega tioste dovolj, zato boste ukrepali. Pa če-b^av vas je hudo strab. kaj bo prinesel jutrišnji dan. jasno vam je le, da ^ ^ táo kot liviie sedaj, nočete v nedogled. Ravno viSek «lergije pa vam bo pomagď. da se boste stvari lotiiitako kotie treba. In pri tem boste na§li tudi veliko oporo v prijatelju, ki vam je k vedno priskočil na pomoč. Tudi tokrat bo to počel nesebično.
Rak od 22, iuniia do 22, julija
Postajate nestrpni« a dejstvo je. da se vam uresničujejo vse sar^e infe-Ije. Ijubezen^D ^vljenielep čas m bib po vaši meri. s^aj pa bo. In to fe zelo kmalu. Prei kot si mislite. Partner sicer raOi veliko spodbude in poguma, a bos(e uspeli urediti tudi to. Končno i^oste spoznali da s(e vredni več m da si tudt zaslutite več. Tistemu, ki bo še naprei nagajal, pa karv obraz poveite. karmu gre. Pn delu uspeli tufli tam. kjer ste misMi. daniste ravnali prav. Izkazalo ^ bo. da ste tokrat to izvedli odlično!_
Lev od 23« julija do 23* avgusfa
^ Sajrteveste.alibibilisrečnialinesrEčri. Predvamijenamrečpovsem nov začetek. In tudi nova poi ki bo precej drugačr^a od starih, fe liio-jeniti poti. Mnogi se bodo čudili m se spraševali, kaj se dogaja z vami. tisti, ki so vam blizu, pa vas bodo podpirali. Na vseh področjih. Tudi parmer vas bo povsem razumel, a bo vseeno povedal, kar mu ne bo všeč. To pa vaju bo le še zbliialo. saj krepko potrebujete pogovor, Če le lahko, si privoščite kakšen vikend daleč od doma. Nuino potrebujete odklop.
Devica od 24» avgusta do 22« septembra
^ Končno se bo začel vaš nori ritem ivijenja, ki se vfeče h nekaj mese-
Çcev, umirjati. To bodo opazili tudi tisti, ki prej niso. in zato se kaj lahko zgodi, da boste začelipresertečati še sebe in ne večle vaših prijateliev in sodelavcev. Čeprav boste naslednje dni kar malce lenobni. Po vse ^^^^ t^lo tako kot si želite. V tem trenuiku vam le pač najpomembnejše ljubezensko ii^ienie, ki ste ga kor^o spravili v red. Cs kalite, da tako tudi ostane, boste morali na tem graditi. Saj veste, da se lahko sreča spet kmalu izmuzne skozi prste.
Tehtnica od 23» septembra do 23« oktobra
S tem, ko boste na glas povedali, kaj si mislite o zadevi, boste prizadeli kar nekaj ljudi, vam pa bo v tréninku lažje. In kmalu se bo izkazalo, kako prav ste ravnali. Predvsem zato. ker se bodo ljudje, ki jib imate radi, tudi zaradi tega izbruba začeli spreminjati. Ob kontxi tedna boste veliko časa posvečali sorodnikom, ne veste pa še. ali fe tako prav ali ne. Tokrat namreč bolj poslušate srce kot razum, škorpijon od 24. oktobro do 22« novembra
Za vamije r^kaiprekrasn'ihinze^o uspešnih dm. Šesami ne boste mogli vedeti, kako tekoče vam tečejo zadeva. Velik projekt boste uspeli dokončati v nekaj dnei\ z izdelkom pa boste več kot zadovoljni. No. zadovoljstvo vas bo naredilo prijetima tudi do vseh domačib. sodelavci pa bodo ludi tokrat malo čudno gledali. Ne bo vam jasno, ali zaradi fau-sije ali zaradi tega, ker pač nimajo istili vrednot koi vi.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
s Končrx) boste imeli kaj praznovati. Praznina, ki se le naselila v vašo dušo ze pred tedni, bo začela popuščati. In spet boste M. da je ži-vlienje lepo ir; da |e izziv, Energy boste dobiii predvsem z delom na V prostem in športom. Zato si za to le vzemite čas. Bo pa treba tu m tam ^^^^ več časa posvetiti tudi partr^rju. saj le že maio naveličan vašega kislega obraza. Vse skupaj si nam^č zelo narobe razlaga. Priio^ost, da mu dokažete, da razlog mvniem. imatezevttíi dneb. izkoristite lo,
Koiorog od 23« novembra do 22« decembra
■v Vsako leo znova se najbolj veselite pomladi in poletja. Pa ne le zato, ^^ ker je takrat čas dopustov. Predvsem zato. ker si takrat vzamete več č8Sd2a$e in tudi n prijatelje. Eno takih zanimivih srečanj je pred vami. 9 izkoristili ga boste do konca in še r^kai dni umivali predvsem od spomh ^^^^ nov. Morda pa boste stvar ^nsuli še za kaj vei:.Zvezde praviio, da le čas ugoden za menjavo slufbe ali pa stanovanja. Torej, če se boste odločllizakakšnovečjo spremento. vam bodo stale ob strant. In to še nekaj dni.
Vodnar od 21. januarja do 18« februarja
6olj ko boste gledali na uro, manj časa boste imeli. In to predvsem zase. Precej nervozni boste m predvsem ne boste več točno vedeli, ka) SI pravzaprav ^lite. Tega. kar se vam dogaja ;:adnje tedne, zagotovo ne. Ni pa le od vas odvisno, ali boste znali stvari postaviti na svoje mes^ ali ne. Pomagati vam bo moral nekdo od starejših in bolj izku-šenih.Za to pa ga bosta motali prositi, saj se sam ne bo ponujal. Tudi zato ne. ker se boji, da bi izpadel kot vsiljivec. Izkoristite la kinec i^na, zvezde vam bodo zelo naklonjene. Sploh na področju čustev. Si upate povedati, kaj si res želite?
Ribi od 19« februarja do 20» marca
(epiav t]odo vsi misli, kako uiivate, boste v naslednjih dneh v resnici trpeli. Zavedati se boste začeli, da se neko res srečno obdobje končuje, l^to vam šenebočisro j3sno,kí)jsevíesnici dogaja zvašim partner-;em. irv dvoma pa bo cfodal in glodal. Ne le to, postali boste sumnii-čavi in prestrašeni, saj si prihodnosti sploh ne znate predstavljati, če se vamstjčaino sedar^eiiviienie sesuje v prah.Zavedajte se. da za vsakim dežjem posije sonca. Morda pa gre le za prehodno krizo.
	
vi	
	
VELCNIi
v
Četrtek, 25. maja
16.QQ Pristava, grad Forhtenek Ekskurzija: Ogled gradu Forhtenek in rudnika na Pristavi
19.19 Knjižnica Velenje, stud. črtalnica Predavanja: Intuicija in nadčutno zaznavanje 19.3D Glasbena šola, velika dvorana Koncert: Pihalni orkester Glasbene sole Vetenje 2Q0Q Velenjski grad
Dnevi mladih in kutlure 2006 Otvoritev festivala \ Informacije: 03/587 11 34 Pohod: Metul-Erneznik' Zarazbor ' Velunjski graben
Petek, 26. maja
10 3D Glasbena sola, velika dvorana 1. revija pihalnih orkestrov slovenskih glasbenih šol <1. dan
1700 Interspar Velenje
Predtekmovanje za najmočnejlega Slovenca • Mariina Krpana 20.00 Max klub
Dnevi mladih in kulture 2006 Koncert: Purlavke iz Idrije
Sobota^ 27» maja
8.30 - 12.00 Parkirišče pred Rdečo dvorano
Prvo srečanje članov registra starodobnih vozil Mercedes 9.DD -13.00 Knjižnica, preddverje
Knjilni sejem 9.00 Start izpred Centra Nova Adventure race Velenjska mestna avantura 10.30 Glasbena lola, velika dvorana 1. revija pihalnih orkestrov slovenskih glasbenih loi - 2.-dan
Igrišča ob Velenjskem jezeru Dnevi mladih in kuUure 2006 Športni popoldan IS.Dfl Pred Vilo Mojca
Ta veseli dan - otroški živžav 1700 Start n a T itovem trg u Vel en je Dnevi mladih in kuUure 2006 Sovin tek 1g_00 Kršćanska adventiftičr^a &arkev Predavanje: Kako ravnati s prerokovanji? 19.30 Velenjski grad
Dnevi mladih in kulture 2006 Finalni izbor skupin in nastop Lee k) jamais 20 00 Mestni stadion Velenje
Nogometna tekma 1. Simobil Vodafone lige
Kdaj - kje - kaj
NK Rudar Velenje :NK Bela Krajina
X Informaclie: 03/587 11 34 Zaključna tura planinske šole za odrasle z gor. reševalcem
Nedelja, 28* maja
10.00 Poligon vTopofšici
Dnevi mladih in kulture 2006 Paintball turnir 13.30 Telovadnica Šolskega centra Košarkarska tekma, pionirji, 1.SKL
KK Velenje :KKHopsi Polzela 1S.00 Parkirišče pri mestnem stadionu Dnevi mladih in kulture 2006 Go-kart tekma 20.00 Dvorana Centra Nova
Dnevi mladih in kulture 2006 Potopisno predavanje: Miran Stanovnik - Puščavski lisjak jl.OO Kavarna Centra ^ov^
Zaključek festivala Dnevi mladih in kulture 2006 i. Informacije; 03/587 11 34 Pohod: Poden • Vgrizova planina - Celovška koča - Mlaka
Ponedeljek, 29« maja
17.00 (Mladinski center Velenje Delavnica sam o pod oba 18.00 Gostišče Lipa. Velenje
World Wide Bridge Conlesl 2006 -sve lovni simultani parski turnir 19.30 Glasbena sola, velik;^ dvorana Abonma resne glasbe in izven Recital - Aleksander Madžar-klavir
Torek, 30. maja
16.00 rviladinski centerVelenje Magično gledališče - film
18.00 Velenjski grad
Odprtje fotografske razstave Hodil po zamlji sem naši in pil nje prelesti 19.00 Knjigarna Kulturni ca
Lado AmbrožiČ v Kullurnici
Sreda, 31. maja
17.00 Nakup ova (m center Velenje Predstavitev dejavnosti Društva zeltščarjev Velenje 1700 Mladinski centerWíenje
Ernine ustvarjalne delavnice 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek
Špeline pravljične ure 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Državno prvenstvo v rokometu. Liga Siol, Play off RK Gorenje : RK Trimo Trebnje
ŠOŠTANJ
v
Četrtek, 25* maja
,1B.D[!I Prisiava, gradForhlenek Ogled gradu Forhtenek in rudnika na Pristavi
Petek, 26* maja
20.00 Dvorana Kulturnega doma Letni koncert
Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj
Vstop prosil
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 26* maja
11 OD Mladinski center Sniaftno ob Paki 4. medobmočna in 1. državna kiparska delavnica R 32 lic ne interpretacije lesa
Kgledar imen
Maj/veliki traven
25	• Četrtek Gregor, Bo-
nifacij, Urban, Bre-da; vnebohod
26	• petek Zdenko, Filip
27. sobota Janez, Voii
28	• nedelja Avguštin,
Viljem, Just; svetovni dan Sonca
29	• ponedeljek Marija
Magdalena, Maksim. Ahac
30	• torek Ivana, Ferdi-
nand, Nande
31	• sreda Angela. Koci-
jan; svetovni dan boja proti kajenju, svetovni dan Sporta
Srečanje starodobnih vozil
Velenje • Ixta 2005 so v okviru Slovenske veleranske avtomoto /ve/c (SVAM7) /astâwli register vo/il Mercedes, ker so ugoiovlli, da so v okviru le organizacije podelili /e već kol 150 ceriifikalov /a veterane /namke Mercedes lienz. V soboio. 27. maja. bo v Velenju prvo srečanje starodobnih vozil Mercedes Bon/,
Srečanje, ki ga prireja Klub staa^dobnikov Savinjska dolina, ho na parkiri^u pred vhodom v Rdečo dvorano od devete do dvanajste ure. Prijavljenih je dvajset vozil. Med deseto in dvanajsio uro bo spreinos-tna vožnja, vo/ila pa si bo mogoče ogledati ves čas trjijanja prircdiive. Po dvanajsti uri se bodo udeleženci podali na Velenjski grad, naio vTo-polšico, srečanje pa bodo sklenili v Šmarinem oh Paki. Tja se bodo pripeljali med 17:00 in 17:30 uro. Podelili bodo priznanja najboljšim na spretnosiDi vožnji in se ra/šii okrog dvajsete ure. Goiovo bo srečanje prava pasa za oči. /aio sle vabljeni. Ja se ga udeležite.
Kakor je vreme Urbana, tako bo tudi malga srpana.
Dež ob vnebohodu za košnjo ni pogodu.
Urban glive v zemljo meče, Primož jih pa povleče.
Kocijan gobe seje in v zemljo da, Primož (9. junija) pa pobrana.
Zgodilo se je ...
od 26. do 1. junija
-26. maja Icla IKOl je v Velenju izbrulinil velik požar, kije upepelil ce-lotcn irg, skupaj s corkvljo sv. Marije:
•	26. maja Ida 1985 je na osmem prvenstvu pihaliiili orkesirijv Slovenije Rudarska godba Velenje /a svoj nnsiop prejela zlalo medaljo;
-	26. tnaja Ici a 2000 so v Sošmnjski Mesinf galeriji odprli razsi^vo panj-skih končnic iz zbirke Šošianjcana Zvoiiei«i Čebula:
•	27. inuja leta I995jc bilo v velenjski Rdeči dvorani državno prvenslvo Sltwenije v nwlem nogometu /ju sluàJio prizadele:
-	27. nuja lota 199y pa so ob tednu gozdov odprli gozdno učno pol Koňovo - Debrca:
•pred uspešno jugoslovansko ofenzivo na Koroškem, ki seje začela 28. maja leta 1919. je bilo v Šoštanju poveljstvo Koroškega odreda;
-	IH. maja lc(a 1999 jc bila ustanovna skupi>čina Šaiei>kega akademskega pevskega zbora;
•	rokoníciaši Ši^tanja so maja leta 19X9 osvojili republiki iwslov;
' 29. maja Ida 1994 je bil v Sloveniji referenduni. na katerem so se vo-lilci odločali o novi lukalni samoupravi; (>hê I na Velenje se je razdelila na tri nove občine: mesîno obcijio Velenje, občino Šoštanj in Šmarlno ob Paki;
nikoli sami
107.8i
Člani DPD Svoboda Velonie konec SMIh (arhiv Muzeja Valanje)
•	29. maja leta 1997 je na Ritdiu Velenje koi gostitelju êeirie mreže radijskih postaj Slovenije oa vprašanja poslušalcev radijskih postaj iz vse Slovenije odgovaijal t Hkratni predsednik državnega zbora Republike Slovenije dr. Janez Podobnik, ki se je pred lem v dvoratii Meslne obcinc Velenje udeležil zaključne slovesnosti podclilve priznanj najboljšim aviorjem raziskovalnih nalog gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline;
-Icia 1917 je bila 50. maja vduiiajskem dr:^.avnem zboru Avsiro-Ogrske sprejeti) "niajniška deklaracija"; Velenjčan dr. Karel Vcrstovšek jc bil kol član Jugoslovanskega kJuba poslancev pomembno powzan z nastankom le deklaracije, ki jo je M}, maja 1017 v drâvncnî zboru prebral predsednik tega kluba dr, Anion Kor?>šcc; deklaracija je zahtevala združiiev vseh Slovencev. Ilrvaiov In Srbov na ozejulju habsburské monarhije v saniosiojntJ državno iclo pod žezlom habsburšk-lota-rinške dijiaslije; dcklaracijsko gibcinje z zbiranjem podpisov in za deklaracijo iiî deklaracijskinii shodi tîziroma Uibori, ki so bili najbolj radikalna oblika deklaracjjskega gibanja, sc je razmahnilo od septembra 1917; zZelo odmeven in pomemben je bil tabor v Družmirju na prvo obletnico majniške deklaracije 30. maja I91X;
-	invija leta 1992 se je na Velenjskem gradu prvič »zgiidil« Dan mladih in kulture:
-k(mee maja Ida 19H2so tudi uradno za belcMi zač e lek gradnje novega zdravilišča Ler hoielskega poslopja v Tbpolšici;
•	M. maja lel» I984jc bila v Rdeči dvorani v Velenju Tinalna prireditev osrednje slovenske zabaMioglasbene prireditve Pop delavnica, na kateri je nastopila ludi velenjska skupina Sank rock:
-	31. maja lela 1985 so velenjski rudarji v enem samem dnevu nakopali rekordnilî 23. 300 ion lijj-niUi;
• 1. junija leta 1952 je bil asia-novni občni zbor delavsko pri> svetnega druživa Sv<iboda Velenje. v okviru katerega so delovale glasbena šola, kino, kjijiž-niča in čitalnica, mešani pevski zbor. dramska skupina in ljudska univerza; prvi predsednik Svobode jc poslal takratni direktor Rudnika lignita Velenje Nesli Zgank. p<5dpredsednik Rudi Mavsar. tajnik pa Karel Vrečko.
■ Damijan KlJaJIč


PEUGEOT
WMTkv.evtoiQorsl
AVTO IGOR d.o.o.,
vas vabi ¥ soboto, 27. 5./ ob ur/ na


RADIO VELĚNJe
Pravi Daslov za
uspešno
8981750
NagrojeiKi na g rodne križanke HABfT, objavljene v tedniku Nos (as IT. maja so:
1. NAGRADA: dve vstopnici za ogled Muzeja premogovništva Slovenije: LADISLAV G08EK. Uišká7b. 2392 Mežica: 2. NAGRADA: ena vstopnica za ogled Muzeja premogovništva Avenije: MARIJA GRUBELNIK. Šentđnel18.2391 Prevâlje:! NAGfíADA: ena vstopnica za ogled Muzeia premogovništva Slovertije: MAR JETKA Železník. Metleče 4.3325 Šoltanj. Potrdila o nagradah todo nagra-jgnci dobili po pošti! Česthamol
89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
Nagradna križanka Fotostudio Center
FOTOSTUDIOCENTCff
www.MpWudhxTwtyxow
lirirne
Kidričeva 2q, Velenje Te.: 897 5733
Fotostudio Center, poleg vhoda v velenjsko pošto vam nudi hitro in kvalitetno razvijanje in izdelavo vseh vrst fotografij, fotografiranje za dokumente in poroke ter ostale svečanosti. Nudijo pestro iáiro albumov in okvirjev za fotografije ter ostalega foto-materiala.
Pfi njih si lahko na njihovem E-BGXU sami razvijete svoje digitalne fotografije.
Kol novost nudijo crnobelo in barvno fotokopiranje, vezavo, plostHidranje in oblikovanje. Pri njih je možno izdeloti tvdi puzzle iz vosih fotografij.
Z veseljem vam seveda svetujejo pri nakupu fotoaparata ali pri izboru kakšnega drugega izdelka, ki ga ponujajo v svoji trgovini.
WWW.FOTO$TUDIOCENTER.(oni
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Nas čas. d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom FOTOSTUDIO CENTER, najkasneje do 5. junija. Izžrebali bomo tri nagrade: bon v vrednosti 5.DOO. 1000 in 2.000 sil
CETRTIK. ?S. rao|o;
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -porocik) Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kuhurni utrip: 3.00 Poltcijski nasveti; 8.30 Poročila. 8.45 Policijska kronika; 9.00 V srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila: Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije: 10.00 Na svidenje: t4.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in iz srca Evrope: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj>je.kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Na srcu Evrope: 1730 Zdravniški nasveti 18.00 Kvazikviz;1S.30 Kaj se je danes zgodilo: 19.00 Na svidenje.
PiHK, 26. major
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan: 6.30 Poročila in Iz srca Evrope: 6.45 Na današnii dan: 700 Horoskop; 715 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila: 745 Dana^iji kulturni utrip: 8.00 Športni utrip: 8.30 Poročila, 9 00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila: 10.00 Na sv^enie: 14.00 Pozdrav : 14.10 Na današnji dan. 14.30 Poročila in Iz srca Evrope: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 15.45 V srcu Evrope: 16.00 Kdaj. kje, kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 27. mojo:
6.00 Dobro jutm in veselo v nov dan: 6.3D Poročila in Iz srca Evrope: 6.45 Na današnji dan: 700 Horoskop; 715 Cestne informacije • poročik) Avto moto zveze Skivenije: 730 Ponsčila: 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepsajmo si sobotno jutm: 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope: 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila in V srcu Evrope: 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila: 16.00 Kdai kje. kaj; 16.30 Vimenu Sove: 1700Vsrce£vfope (nagradni kviz): 18.00 Rock šok: 19.00 Na svidenje
NEDEUA, 28. majo:
6.00 Dobro jutro in veseíov nov dan: 6.30 Poročila in Iz srca Evrope: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informaciie - poničilo Avto mo^ zveze Slovenije:: 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan: Čestítíie; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila: 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje
PONEDELJEK, 29. malo:
6.00 Dobro jutro in veselo v novoletni dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope: 6.45 Na današnji dan: 700 Horoskop: 715 Cestne informacije • pon^ilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 745 Današnii kulturni utrip: 8.00 Gospodarski utrip: 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika: 9.00:9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila: Î6.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Ponedeljkov šport 18.00 Gla^ena lestvica: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 30. nrajo:
6.00 Dobro jutfo in veselo v nov dan: 6.30 Poročila in iz srca Evnspe: 7.00 Horoskop: 715 Cestne infomiacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Ka dogaja: 8.30 Poročila: 9.00 V srcu Evrope in vrtnarski nasveti: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na dar^ašnji dan; 14.30 Porušila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj, 1700 Na srcu Evrope; 18.30 Poročila. 19.00 Na svidenje.
SREDA, 31. mo|Q
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 745 Današnji kulturni utnp: 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Sk)venije: 730 Poročila: 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša: 8.30 Poročila: 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev): 9.30 Poročila: 10.00 Na sviderije: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope: 15.00 Aktualno: 15.30 Šport; 15 45 Na srcu Evrope: 16.00 Kdaj, kje, kaj: 1700 Vi in mi; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
Vtednu od 15. maja 2006 do 21. maja 2006 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AfVlP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24^rne koncentracije 125 mikrchg S02/m3 zraka.
MESTNA OBČtNA V£iENJ£ URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE $02 od 15. moja 2006 do 21. moja 2006 (v mikro*9 S02/m3 zraka) mejno vrednost: 350mÍkro-sS02/m3zroka
	
	
	
	
fl	
ig	
1 - 1	
	^.■'fiinmniM.mfTTw
t? os
o ^
I ca 15. rnđj 51$. maj 017. maj C19. tnaj S1$. ma^ 020. mal iS 21. maj

OBVESCEVALEC
mali OGLASI
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNAposredovdtnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačlno za mlade ženske. Gsm: 031/50&495. GSM: 031/836-378. tel. In faks: 5726-319. DEKLE, če resne zveze si želli po življenju v dvoje hrepeniš, poklici gsm: 031/836-378. SIMPATIČNA uslužbenka. 41-l8tna. brez obveznosti, si zeli spoznati prijatelja starega do 56 let. Gsm: 041/248-647. Ag. Alan. IZOBRAŽEN moški. 46^etni. urejen, si želi spoznati prijateljico staro od 30 do 40 let. resna zveza. Gsm: 041/248-647. Ag. Alan. POSREDUJEMO stike za resne zveze in prijateljstva. AGENDJA ANA. Renata Trobiš. s.p.. Sta rova ška 17 a. Šempetef v Sav. dolini. aQenciia@mail386.com. tel.: 5708-854 ali gasm: 041/337-299.
DELO
REDNO ali honorarno dobro plačano delo nudim. Gsm: 031/451-055.
INÍTRUKC1JI
INSTRUKCIJE iz angle§i!ine in nemščine za srednje šole in osnovno šoto nudim Udia Napotnik. s. p.. Šoštanj. Gsm: 031/605-2^0. teieion: 8911-3 Î5.
NEPREMIČNINE
STAREJŠO hišo v Kavčah. 180 m2. 4500 m2 zemljišča, prodam za 15.000.000.00 SIT Gsm: 041/299-919.
GRADBENDparcelovRavnab. 1000 m2. lepa in mirna lokacija, prodam. Gsm: 04Î/464-924. po 14.00 uri. ZAZlOUlVO parcelo. 770 m2. v Mozirju, prodam. Gsm: 041/344-883.
ODDAM
V PESJU oddam v najem opremljeno sobo samskemu moškemu. Mesečno predplačilo. Gsm: 041/428-566. GARAŽO na Aškerčevi cesti v Velenju oddam v najem. Gsm: 051/348-302. telefon: 5862-523
OBNOVLJENO 3sobno stanovanje, v pritiičju petorčka. oddam. Gsm; 041/639-541.
1-SOBNO stanovanje s kabinetom. 50 m2.Velenje{Ša}ek},vse1iivo takoj, oddam. Gsm: 031/473-133, telefon: 5888^06
RAZNO
DEZURN{ telefon za pomoč anonimnim alkoholikom 031/443-365.
ALU PLATIŠČA. IS-colska. za peu-geot 406, dobro ohraniena, prodam za 36.000.00 sit. Gsm: 03V382-477.
VEČ ELEKTROMOTORJEV, 380 V, 2400 obratov, prodam. Telefon: 5881-846.
TRAKZASIlAŽOdOm). cena 80.000.00 sit in KROŽNO BRANO, cena 80.000.00 sit prodam. Tel. 041/239-651.
VOZILA
OBRAČALNIK pajek. 4 vretena.
KOMUIÍU.NO PODJETJE VELENJE
Pogrebno pokopališka dejtvnosi
Konsška cesta 37 b. Velenje
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI. 10 IZVAJAMO V CEU)TI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE -PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREOITEV OOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROlKOV NA ZZZS
Tel.: 03/691 91 53, GSM 031/390139; 041/3S0138; 031/375 041 Dosegljivi smo 24 ur na dan.
1'omkd se prebuja in vse cvi^i, le lebe. dnj^i ali. l Mmi ie lelo dni ni.
V SPOMÍN
Danes jc minilo leto dni. odkar ras je za vedno zapustil dragi mr/., t)ce. dedi in pradtídi
IVAN BREZNIK
/7. /Z 1928 - 25. 5. 2005
Hvala vsem, ki se kdaj ustavile ob njegovem grobu.
Ks/ njegovi
^ «t I
Ahvíánam /u/fu p/iâh'so/ape/i, o/f;ân>'l/so/ep pf^jlâdni (f^/:. nihće 5e /àh^/ s/uí// r:i'. rfđ bo fo rfan. /:o u/tv/ ùo Tvcf .sme/j//^^/] 2así<ií koHík,	Tiv/í/} oč/sf/ťí/,
V SPOMIN
MIUNU PIRNATU
J944 - 2003
Prisrčna hvala v«em. ki obiščete njegov grob. in vsem, ki se ga spominjalo.
Vsi njcfiovi

Gl^. zemlfd si je vzek. ksi js nj'euo-A kar i'i r.jeno. r^m ne more vzali. In to. k^r je neskončno dra^fxeno. je večno in v.fkJjr ne more unireli,
(Svidkna Mákri/avič)
ZAHVALA
Nenadoma nas je /apusiil dragi mož. oCe in dedek
ZDRAV KO OŽIR
Vsem, ki sie nam ob hudem udarcu usode siali ob strani, bili / mislimi ob njem. i/xazili sožalje. darovali cvetjc, prižgali svečo v njegov spomin in ga pospremili na njegovi zadnji poli. iskrena hvala.
ÁetiQ Ana ter hčeri Danijela in Rahela z druŤÁnama
4055 §inne. prodam. Gsm: 041/77B-176-NINJAZX6RJ. 2005.5.800 km, srebrne barve, odlično ohranjen, kupljen v Sloveniii prodam za 1.689.000,00 sit. Gsm: 041/659-071. PODARIM
400 KG odlične lanske otave podarim. Gsm: 041/355416.
ŽIVALI
ODDAM nemškega ovčarja starega 3 leta-Gsm: 041/216481. PfíGDAJA nesnic in p^elinov v nedeljo. 28. maja. od 8. do 8.30 v Šaleku Telefon-02/8761-202. JAGENJČKE za zakol alt nadaljnjo rejo prodam. Telefon: 5881-846. PUJSKE, težke 25 do 30 kg. prodam. Telefon: 5885-570. gsm: 031/868-931.
PRAŠIČE svede od 20 do 60 kg ugodno prodam. Lahko tudi očiščene in dostavljene. Tel. 041/23a^51.
PR I DUKI
KVALITETEN savinjski želodec in jedilni krompir prodam. Gsm: 041/216481.
VINO barbera, beli pinot souvi-gnon (klet-Čehovin Bogdan-Štan-jel) prodam. Kanovo. Malgajeva 3. Gsm: 031/743-671. ŽGANJE in jabolčnik prodam. Gsm: 041/344883. NAMIZNO BELO IN RDEČE VINO prodam. Cena po 250.00 sit/liter. Tel. 041/748-315.
Oglosujte na
I ivli
Vaš oglas bo lahko vid^o 17.000 gospoifinjstev.
Pokličite 03/ 898 17 50
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane 2avarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo ves. daje tel. 112 rezervirana za ^uzbo nujne medicinske pomoči. Na to telelonsko številko poklii^ite SAMO V NUJNI H PRIMERIH. ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje In je potrebno takojšnje ukrepanje ekipa za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. 2a informsdje v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pd na 8995-445.
Lekarra v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na re-
cepte. predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih ja organi-znan odmorza koslo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1880.
Zob 02 dra vnikl:
27. in 28. maja - Mojca Koprive Bujan. dr. dent. med., v dežurni zobni ambulanti, ZD Velenje. Vodnikova lod 8. do 12. ure.
V^erÎMfska postaja lostaRj:
Od 26. maja do 1. jurtija - Tlbor Stupar.df.vet. med. gsm: 031/671-203.
Delovoi cas: ponedeljek -petek od 7. do 14. ure: Ambulanta za male živali in Izdaja zdravil • ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
NUMERO UNO
trgovina z motorni ml vozlU Robert Kukovec s.p. Mlinska ulloa 22 Maribor
Ugodni avtomobilski in gotovlnekJ KREDITI cfo 7 lel, za vse zaposlene in upokojence ludi 09. do 50 % obremenitve, star kredit nI oviral Če niste kreditno sposobni nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter ieaainge za vozlia stara do 10 let Pridemo tudi na dom.
TeU: 02/252 48 26 041 750 560, 041 331 991 rax: 02/ 252 48 23 www. nuin6rOMno««p. 11
Upravno enota Velenje
Poroke:
Marjana Mežnar. Florjan št. 16 in Matjaž Avberšek. Paka prí Velenju št. 59 a; Helena Kolar. Veliki vrh 20 in Janez Medved. Ravne št 107.
SmHf:
Pavel Skorja, roj. 1945. Celje, Man-
bofska 79; Rarnza Omerović. roj. 1951 Velenje. Šercerjeva 5; Frančiška Murn. roj. 1923. Šentjur, Uubljanskd 4; Božo Krivec, roj. 1958. Topojšica 58; Terezija Urh. roj. 1932. Šoštanj, Tovarniška pot 2; Antonija Smagur, roj. 1921, Pa-mece 10; Franc Stropnik, roj. 1934, Velenje. Prisojr^a 5.
POGttBBHA SLUŽBA
Po/u//e f f C, Bros/oroe
mRàHA
Tel.: 03/ 7000 640
NiSíTutfisío. kdrrdsloći in íivljPMje. kňr div/J nus. so mornejSe.
(Ai. Kňčič)
VX3. letu starosti nas je zapustil
VIKTOR ROSENSTEIN
Od njcga srno sc poslovili 16. maja v ožjem družinskem kro^u. Zahvaljujemo se vsem. ki sie bili z nami v lezkih trenutkih, še poí5ebej gc. Karmen Kramer, dr. med., io g. Tomažu Slavicu, dr, med.
Stanka in Vikica z družinama
ZAHVALA
Oh i/gubi moža
FRANCIJA ČASA
1933 - 2006
se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom l-inžgaijeve ulice v Velenju, prijaieljem. znancem za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi /iddnji poli. Hvala medicinskemu osebju za pomoć ob njegovi bolezni, pevskemu zboru, predstavniku krajevne skupnosti za poslovilni nagovor in gospodu duhovniku /a opravljen pogrebni obred.
Žalujoča zena Jožica in mi njegon
Vikend mladosti, športa in glasbe
Od danes do nedelje festival DMK - V soboto 2. Sovin tek po središču mesta, zvečer pa velik koncert na gradu - RIT bo izšla jeseni
Veleiye - Včasih jc bil 25. maj dan miadosii. V Velenju pa ju lo ponavadi dan. ko sc /aćiie leslival Dnevi mladih in kulture. Pravzaprav se b(» danes začel /e 16. po vrsii. Z uradno oivoritvijo v alriju Velenjskega gradu. To je festival, ki v mesio vedno priiiesc svež veter in vonj po mladosii. In vsako Icio /.nova m bi na prizorišča mlade iz doline, pa tudi od drugod. Ca le vreme zdr^i
/anj v ŠŠK.-ju, ki dogodek ptv pravljH, prosijo tudi letos. Petkov dno končen bo sicer pod streho, v Maxu. a v soboto ho veliko Sporinih akiivnosti. Dopoldne se btido odvijale v TRC jezero, po poidnc pa bo za/namoval 2. Sovin tek v središču mesta. Kol nam jc povedal organizator teka Uroš Žagar» na njem lelos pričakujejo okoli 150 tekačev. Ob 17. uri bodo prvi slarlali mlajši lekači, sledil ho 8-kilomeirski tek po meslu za člane in članice. «Letos ilejc lek ludi za ?^(ajerski pokal, kar ho dodatni magnei. Pri organizaciji nam močno pomaga MC) Velenje. Slan in cilj bosta na Titovem Irgu, skupaj s sponzorji pa smo poskrbeli ludi za lepe na-
grade za udeležence, /eiimo si, da hi ljudje spo/nali, daje leči po mestnih ulicah posebno doživetje. saj večina tekačev trenira ali se rekreira v okolici velenjskih jezer.» Poskrt>eli hndi> ludi za ani-
naslopilc 4 najboljše skupine med 40 prijavljenimi na natečaj ŠŠK-ja. Izbrali so jih na dveh predi/bo-rih v velenjskem MC-ju. Poleg strokovne komisije je za glasbene skupine obakral izd a lito glasovala
Utr mek z lanskega Sovinega teka. Tega so Člani ŠŠK-Ja obuditi po skoraj dveh desetletjih, želijo pa si, da bi postal
tako množičerif kot je bil nekoč.
matoija in glasbo, prijave za tek pa bodo pričeli zbirali dve uri pred začcikom. Nagrade najboljšim bo delila odlična slovenska atletinja, specialistka za kratke proge Alenka Bikar.
/večer bodo na koncertu na (ravniku pred Velenjskim gradom
mdi publika, tako da bodo v sohi Uo zvečer na gradu igrali Sus, llush, I.uminodoche In Inmate. Najboljšim bodo šaleški šludenli plačali snemanje ploSče, kar jc več kot lept^ daiilo. Konceri bodo zaokrožili znani in odlični Leelo-jamais. Predsednik kluba Aco Ar-
sekič pprosi« za lepo vreme ludi zalo, ker bo koncert ob dežju v MOju. ki pa je precej majhen za skupino, kolje I.eelojamais, saj imajo precej visoke tehnične zahteve za i/vedbo konccrta.
V nedeljo zvečer bodo letošnji Tesiival, ki bo Hnančno veliko cenejši kol nekaj prejšnjih, zaključili. /anj bodo namenili okoli 3 tuUijone SIT, ^aj jc denarja v blagajni kluba manj koi prejšnja leta. Študentski časopis RH' pa bod<i prvič po dolgih lelih izdali sele jeseni in ne v času DMK-ja. Tudi zalo, ker se sedaj veliki» dogaja, jesen pa je ponavadi premima. In takral btîdo seveda pripravili primerno predsiaviiev.
áe to. Vsi končeni so brezplačni, za šporlne aktivnosti pa bodo zaradi resnosn udeležencev pobirali kotizacijo. Prejšnja leta se je namreč vse prepogosto dt> gajalo, da so se mladi prijavljali, potem pa jih ni bilo.
Uživajte maj in festival mladosti, kulture in spona. To je priložni>si, kijih v mestu priložnosti še vedno manjka. Mladi imajo žal vse manj možnosli za zabavo v mestu.
■ 6$
»Zmagovalec je eden - Gorenje!«
7. športne igre delavcev Gorenja -Prvič otvoritev s himno iger
Velenje • S prihodom in predstavitvijo 17 ekip proizvodnih pnv gramov in skupnih služb Gorenja. d. d-, in odvisnih družb Gorenja se je v soboto dopoldne na sponnih igriščih velenjskih srednjih îù] uradno odprli 7. ^porine igre delavcev Gorenja - imenovano Gorenjada 2006. Več kol 600 udeležencev iz Velenja in okolice, I.jubJjane, Rogatca in Bistrice oh Solil je nagovoril Franc Košec. član Uprave (îorcnja. d, d., ki jim je zaželel prijetno šponnu druženje, saj jih tudi sicer druži »skupno delo, zabava in ljubezen«. Tetos prvič so se iger organizirano udeležili ludi člani Kluba upokojencev Gorenje.
/.e pred samo otvoriivijo, največ pa po njej. seje začelo prijateljsko merjenje spreinosti. znanja In moči v privlačnih športnih zvrsteh, in sicer v malem nogometu. streljanju z zračno puško, namiznem tenisu, kegljanju in odbojki. medtem koje teniski turnir odpadel zaradi dežja. Na sploh je šporina aktivnost zelo prisotna v Cîorenju. kjer so z organizirano rekreacijo začeli že leta 1960, v današnjem Društvu m rekreacijo Gorenje pa je včlanjenih že več kot 8000 članov.
so se po izločilnih tekmah, najbolj napeto je bilo po mnenju dobrih poznavalcev iger Gorenja v odbojki, lekme odločile v korist najboljšiii, so se udeleženci zbrali še enkrat, na slovesni razglasitvi rezultatov.
»Biti moramo najboljši, sestavljati najboljše hîadilno-zamrzo-vahie, kuhalne in pralno-poml-valne aparate,« je ob zaključku iger nag las il predsednik Uprave Gorenja, d. d., Franjo Bol)ínac. Zaradi energije in zagnanosti, ki
Najboljša ekipa je bila znova iz programa Hladllno-zamrzo-
valni aparati
je vladala vseskozi na druženju delavcev Gorenja, se prvi mož Gorenja ne boji prihodnost tega kolektiva. ki ima oslem tisoč zaposlenih v Sloveniji in še dva tisoč v lujini. &/aio moramo naše igre tudi iiiternaciouaiiziralL Za začetek morajo priii vsaj iz češke to varne Mora Moravia. Obljubljam, da bom naslednje leto sam med tekmovalci. V kateri zvrsti in za katero ekipo bom nastopil, šc ne vem. toda nisem tako slab niti v tenisu, v namiznem lenisu ali ki> šarki. na kar moramo razširiti igre. In povem, da se bom športno boril, kar pričakujem ludi od vseh udeležencev,« je v splošno z ado
voljslvo vseh povedal Franjo Bobi-nac. In dt)dal: »Danes je zmagovalec samo eden - Gorenje!«
Nato so podelili priznanja.najpomembnejši pokal pa je znova In sedmič zapored prejela združena ekipa program Hladilno-za-mrzovalni aparati, kije bila najboljša tudi v moški konkurenci. Zato pa je bilo presenečenje veliko večje v ženski k<nikurenci, v kateri jc ekipno zmago osvojila ženska vrsta Gorenja Gostinstvo.
Predsednik organizacijskega odbora Gorenjade 2006 Jože Kam-š-^k seje ob k<mcu zahvalil vsem, ki so pripomiîgli, da so igre lepo uspele.
Igre so odprli z mimohodom ekip in himno iger.
.N^boUše urrstitre ekip na Gore-njadi 2006:
Moški - mali nogomet: 1. HZA, 2. Gostinstov, ."^.Orodjarna: kegljanje: 1. Mekom. 2. II/A, Orodjarna; odbojka: 1. Skupne službe, 2. Mekom, Tiki; namizni íenis: 1. Invesiidje in vzdrževanje, 2. HZ A. Skupne službe; streljanje: L Notranja oprema. 2. Bitcrm. 3. Orodjarna: moški - ekipno: 1. HZA točk.
2.	Orodjarna 71. XSkupne službe 70, 4. Mekoni 69, 5. Notranja oprema 61 ...
Ženske - odbojka: 1. Kuhalni aparati, 2. Notranja oprema. ?>. HZA; kegljanje: 1. Tiki. 2. IPG. .1. UZA; namizni lenis: 1. Gostinstvo, 2. PPA, X IIZA. síreyarye; 1. Skupne službe. 2.GostÍnsivo,
3.	Kuhalni aparati;
Ženske • ekipno: 1, Ciosiinstvo 54.2. Kuhalni aparati 3. FIZA 48, 4, Skupne službe 47. 5. IPG 46 ...
Skupni ekipni vrstni red: 1. IIZA 135, 2. Skupne služb 117.3. Mckom 112,4.Cîosilnsivo 10.^ 5. Kuhalni aparati %...
■ HinkoJercič
100 let Vide Pariš
Gorr\ji Grad. 22. maja - V Centru starejših v (iornjem Gradu so pripravili priložnostno slovesnost v počasliiev 100. rojstnega dne slano valkc cenira Vide Pariš.
Ćila in urejena gospa zelo dobro skriva svoja leta. V domu» kamor se je preselila pred tremi leti. pravijo, da je vanj prinesla moč pozitivne energije, sijaj sonca, žar svetlobe in ljubezen. »Jc ženska z veliko začetnico. ki je ulovila življenje v svtije dlani in niti za irenutek ni dovohla. da bi življenje ulovilo njo. Pokončna, tako naša, pa vendar tako drugačna«. smo slišali.
•'Vzemite Iz življenja tistOt kar vam ponuja,« rada pove Vida Pariš, kije v ponedeljek dopolnila 100 let
Rodila seje v Sremu, življenjska pol pa jo je zanesla v Beograd in na študij zobozdravstva v Pariz. I.eta 1929 seje z družino preselila v Gornji Grad. nai<i pa se zaradi službenih dolžnosil moža Bruna znova preselila v Beograd. Tu je ostala do upokojitve. Bolez-en svakinje Vide jo jepripeijalanazaj vGornjiGrad. Oepravseje v ta kraj preselila od drugod, jo imajo tamkajšnji krajani za domačinko, saj soji ob njenem prihodu kupili potrebne pripomočke za opravljanje poklica slomatologa -zt)bozdravnika. Kar 40 let je bila predsednica tamkajšnjega RK. vrsto let članica /veze borcev.
V centru starejših je našla drugi dom. V njem sc dobro počuti. Kljub temu še rada zahaja v svojo hišo. predvsenj pa se čez poletje rada zadržuje na svf>jem velikem vrtu. Zeio razveselijo jo ludi obiski sinov Ivana in Zmaga ter vnukov in vnukinj.
Praznovanje 100. rojstnega dne so Vidi pi)pesirill otroci iz vrtca Gornji Grad. pevke sestava Pušeljc, predvsem pa stanovalci doma. sorodniki, sokrajani In župan Toni Rifclj. ki si» ji lopiem stisku roke zaželeli čim več zdravia.
■ rp
Biserno poroko sta Jernej in Justina pripravila v krogu
domačih in prijateljev.
Biserna poroka pri Jurkovih
Paka pri Veleivu - Na domačiji Jurkovih v Paki je bik) minuli konec tedna res veselo in slavnostno. Jernej in Jusihia Jurko sta namreč inieia biserno pr)roko. / njima so se veselili njuni otmci. vnuki in pravnuki. poz.dravni govor pa je pripravil ludi predsednik sveta KS Paka Srečko Avl)eršek.
Jernej, ki je najstarejši krajan KS Paka. je bil rojen 1914, ieta na Paš-kem Kozjaku, vsa leta do upokojitve pa je delal na železnici. Njegova Justina, doma iz Pake, je bila gospodinja, ki je skrbela za otroke in dom. Otroci, kar štiri imata, in to tri hčere in sina, pravijo, da sia bila skrbna starša, sosedje pa. da sta odlična prijatelja, Port>čila sia se IX. maja 1946, torej kmalu po vojni, ko časi niso bili Rožnati. Zalo dobro vesta, kaj je življenje. Včasih posuto z rožami, drugič s trnjem.
Danes sta vesela vsakega obiska svojih otrok, 8 vimkov in 5 pravnukov. Ti so bili v nedeljo ludi z njima, h) sta si ponovno rekla «da«. Cerkveni obredje opravil župnik Marjan Kuk, bi sern oporočen ce ma pa so prišli voščili tudi predstavniki rdečega križa in upokojenskega pevskega zhora. In prva vsi so jima iskreno za/xîlcli še veliko zdravih, srečnih skupnih let.
■ Sš