GOSPODARSTVO
Eto xv š rEV. 396
CENA LIR 30
POŠT. PLAČ. V GOT.
SREDA, 29. NOVEMBRA 1961
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-983
f INSKA MED VZHODOM IN ZAHODOM Sovjetski človek čez 20 let
Med ZSSR, EFTA in EST - Švedska njen tekmec
di k';
n iši )d jč
in Sovjetsko povabilo Finski naj sklene na Sovjetsko zvezo obrambno pogodbo nenadoma to državo spravilo na to-išče mednarodne diplomacije, pa tudi isopisne polemike. Svetovni tisk je na sovjetsko zunanjo politiko zara-i obnovitve atomskih poizkusov že ta-o pozoren; v novi potezi nasproti Fin-so premnogi zahodni listi videli »amcnje, da je Sovjetska zveza v svo-zunanji politiki ubrala radikalnejšo Her na vsej črti. Svoj korak je Sov-tska zveza opravičevala nasproti Finki, češ da je sklenitev takšne obramb-e zveze nujno potrebna zaradi zaho-Donemške napadalne politike. Ko se ozračje med Finsko in Sovjetsko tezo po prvih diplomatskih stikih ne-oliko umirilo, je nenadoma zahodno-emški obrambni minister Strauss o-iskal Norveško. Prav ta obisk je zno-a razburkal vode in zahtevo Sovjet-ke zveze nasproti Finski še bolj podil Sovjetska diplomacija je nato še večjo vnemo zahtevala od Finske, da rtstane na ponujeno obrambno zvezo, inska vlada je razpustila medtem po-ansko zbornico in predsednik Finske ekkonen je z letalom odpotoval v No-»sibirsk, kjer se je sestal s predsed-ikom Hruščevom.
Sklenitev takšne obrambne zveze bi iveda pomenilo konec nevtralnosti inske, ker bi se ta morala odločiti za kupen nastop s Sovjetsko zvezo v dojenih primerih. Finci so svojo nev-ralnost in neodvisnost v zadnjih letih Uskusili čim bolj utrditi tudi na gozdarskem področju ter niso hoteli 'oje zunanjetrgovinske politike vezati a Sovjetsko zvezo. To se je pokazalo lasti, ko je šlo za vprašanje pristopa * i * * * S
Inske
svobodno izmenjavo (EFTA), že, tedaj je sovjetska diplomacija imela vtis, da se Finska skuša povsem otresti sovjetskega vpliva in se nasloniti na zahodne države. Sovjetska vlada je za pristop Finske k sedmerici — šlo je za to, da Finska pristopi kot pridružen član — postavila pogoj, da ostanejo na Finskem v veljavi vse olajšave, ki jih je ta dovolila sovjetskemu izvozu. Sovjetska zveza naj bi tudi v bodoče lahko izvažala svoje blago na Finsko pod istimi pogoji kakor dotlej, čeprav bi Finska pristopila k Evropskemu združenju za svobodbno izmenjavo.
RAZVOJ ZUNANJE TRGOVINE
Podatki o zunanji trgovini Finske kažejo, da je Finska zunanjetrgovinsko manj navezana na Sovjetsko zvezo, kakor bi človek mislil v prvem, trenutku. Lani je Finska izvozila celotno za 316 tisoč milijonov finskih mark (614 milijard lir) blaga in uvozila za 339.000 milijonov (660 milijard lir). V države Evropskega združenja za svobodno izmenjavo (EFTA) je Finska lani izvozila 35°/o svojega celotnega izvoza, v države Evropskegu skupnega trga pa 28%. Izvoz v obe smeri je lani nekoliko napredoval.
Ker predstavlja izvoz lesa in lesnih izdelkov tri četrtine vsega finskega izL voza, je švedska nevaren tekmec finskemu izvozu; saj tudi Švedi izvažajo velike količine lesa. Za Fince je velike važnosti vprašanje, h kateri gospodarski skupnosti pripada švedska, pa tudi glede Vel. Britanije, kamor v prvi vrsti izvažajo Finci svoj les, se postavlja za Fince isto vprašanje.. V primeru, da bi se Vel. Britanija, Danska in Norveška pridružile Evropskemu skupne-
k Evropskemu združenju
Zunanja trgovina Finske
la tretjino skrčena dejavnost italijanskih ladjedelnic
ladjedelstvo po svetu
V	prvem letošnjem polletju so v 'seh ladjedelnicah na svetu — razen ; Rusiji, na Kitajskem in v Vzhodni temčiji — dokončali gradnjo 893 no-■‘h ladij za skupnih 3,937.000 bruto '^istrskih ton. Splavljenih je bilo ’17 ladij (za skupno tonažo 3,788.000 c>n), na novo začetih pa 997, za skupiti 4,027.000 bruto registrskih ton.
Konec prvega polletja, so imeli v ^Mdnji v vseh ladjedelnicah 1.500 la-;ij. Njihova skupna tonaža znaša '798.000 hrt. Od tega odpade na pe-‘telejske ladje 3,601.000 hrt (243 ladij) Po številu in tonaži ladjevja, katera gradnja se je zaključila v prvem 'tošnjem polletju, je bila na prvem jjestu Japonska. Nato so si sledile Mika Britanija, Zahodna Nemčija, etedska, Francija, Nizozemska, Združile ameriške države, Norveška, Ita ,'ia, Španija, Jugoslavija, Danska itd. Monska je bila na prvem mestu tu.
i po številu splavljenih ladij m po Maži na novo začetih gradenj. Gle-novih naročil pa so bili na bolj-'cm Angleži, nato Nemci itd.
V	primerjavi z lanskim letom je ^javnost v ladjedelnicah nekoliko ^Pustila. Nazadovalo je število zgra-Mih ladij, padlo je število izročenih 'Mij, medtem ko se je tonaža narobnih ladij povečala, in sicer od
■651.000 na 4,027.000 brt.
Pri gradnji petrolejskih ladij se Maža rahlo nazadovanje v obsegu no-% naročil. V začetku leta je nam kazalo, da bodo ladjedelnice prejle več naročil za petrolejske ladje, Mkor so jih prejele v resnici. Ne Hede na to pa je letošnji položaj la-^zdelnic mnogo težavnejši kakor na 'Mmer med letom 1957 in letom 1958. 'Ova naročila, ki so znašala konec Mvega polletja 1961 okoli 18 milijo-
S ton novega ladjevja, ne predstavijo več kakor polovico obsega no-M naročil v razdobju 1957-58. Ranljivo je, da je postala konkuren-M med ladjedelnicami v zadnjem ča-'su zelo ostra. Ta pojav je toliko bolj vlažit v primerih, ko gre za naro-,'la iz tujine. Vlade posameznih dr so skoraj povsod zagotovile ladjedelnicam večjo ali manjšo pomoč, [Mto da bi lahko ohranile svojo kon. Menčnost.
Tudi ladjedelnice v italiji
V STISKI
v Kriza, ki je zajela ladjedelstvo je he posebno občutna v Italiji. Glede i obseg novih gradenj v prvem pol ,tju 1961 so italijanske ladjedelnice M tanile kolikor toliko čvrst položaj. M.i so še vedno na sedmem ali osmem Mestu na svetu. Toda če upošteva Mo nazadovanje v številu novih na Mil, bomo videli, da je položaj pre ej težavnejši kakor drugod.
I * drugem letošnjem tromesečju se M obseg tonaže vseh ladij v gradnji J* svetu znašal 8,8 milijona brt, med Mi ko je v istem času lani znašal milijonov ton. Nazadovanje je zna Mio torej okoli 12%. Za same itali 'Mske ladjedelnice pa so bili podat-
Več novih naročil
ki naslednji: obseg gradenj se je skrčil od lanskih 838.000 brt na letošnjih 569.000 brt, to je za okoli 30%. Toda to ni edini nedostatek. V omenje nem času lanskega leta je italijansko ladjedelstvo gradilo za tujino 440.000 brt ladjevja. V istem času letos pa je gradilo za tuje naročilce le še 51.000 brt ladjevja (ali 10% vseh ladij v gradnji).
Zmogljivost vseh italijanskih ladjedelnic se giblje med 600.000 in 800.000 bruto registrskih ton. Sama domača naročila ne morejo zadovoljiti vseh ladjedelnic, zaradi tega je vlada iz delala načrt, ki je znan pod vzdevkom »zakon Tambroni« (zakon št. 522 z dne 17. julija 1954, s popravki po zakonu št. 301 z dne 31. marca 1961). Zakon Tambroni predvideva skrčenje zmogljivosti ladjedelnic; do tega pri de seveda le na področju državnih la djedelnic, medtem ko so zasebniki prosti. Zmogljivost ladjedelnic je treba skrčiti zato, da bi postale bolj konkurenčne v mednarodnem merilu ih pa tudi zaradi tega, ker to velevajo pravila o ustanovitvi Evropskega skupnega trga.
ZA TRETJINO SKRČENA DEJAVNOST LADJEDELNIC
Vrednost proizvodnje v ladjedelnicah »Fincantieri« (IRI) se je skrčila od 83.229 milijonov lir v prvih šestih mesecih 1960 na 55.102 milijona v istem razdobju letos; nazadovanje znaša torej 33,8%. Kakor večina ladjedelnic na svetu, tako se tudi ladjedelnice »Fincantieri« bavijo v glavnem z gradnjo novih ladij, poleg tega pa sprejemajo stare ladje v popravilo in tudi naročila za gradnjo trolejbusov, športnih čolnov itd.
Za prvo polletje 1961 navaja vodstvo IRI naslednje podatke: vrednost novih ladij 33.671 milijonov lir, vrednost popravil 6.852 milijonov, vrednost ostale proizvodnje 14.579 milijonov lir. Gradnji novih ladij so ladjedelnice posvetile 61,1% svoje dejavnosti, popravilom 12,4%, ostali proizvodnji pa 26,5 odstotkov.
Za iisto razdobje v letu 1960 so veljali naslednji podatki: vrednost novih ladij 63.152 milijonov lir, vrednost popravil 5.343 milijonov, ostala proizvodnja pa 14.734 milijonov lir. Od lanskega leta do konca junija letos je skupna vrednost proizvodnje nazadovala za 33,8%. Pri gradnji novih ladij je nazadovanje znašalo 46,7%, pri ostali proizvodnji 1,1%, pri ladijskih popravilih pa je vrednost opravljenih del napredovala, in sicer za 28,2%.
Od skupne vrednosti proizvodnje v ladjedelnicah »Fincantieri« 55.102 mili-jnna lir je letos odpadlo na Italijo 40.652 milijonov (ali 738%), na tujino pa 14.450 milijonov (ali 26,2%). Lani je bil položaj nekoliko drugačen: od skupne vrednosti proizvodnje 83.229 milijonov lir je odpadlo na Italijo 66.630 milijonov (ali 80,1%), na naročila iz tujine pa 16.599 milijonov (ali 19,9%). Naročila iz tujine so torej za letošnje leto zelo upadla.
mu trgu ter bi se tudi Avstrija, Švedska in Švica pogodile glede posebnega položaja pod okriljem Evropskega skupnega trga, bi se čutili Finci osamljene. Morali bi namreč za svoj pretežni izvoz plačevati novo carino, s katero so se obdale države Evropskega trga; tako bi bil zlasti prizadet finski izvoz v Vel. Britanijo in Zah. Nemčijo. Finska bi se znašla tudi v neugodnem položaju nasproti švedski, ako bi ta dosegla poseben sporazum s Skupnim trgom glede tarif. Ne gre toliko za vprašanje, ali bodo Finci in Švedi v Skupnem evropskem trgu, kolikor za to, ali sta obe državi v isti carinski skupnosti ali ne. Jasno je, da bi se v primeru, da bi se obe državi znašli v nasprotnih taborih, ojačila švedska konkurenca glede izvoza papirja, celuloze in lesa.
VPRAŠANJE PRISTOPA K EST
Tako se postavlja tudi vprašanje, ali bo Sovjetska zveza dovolila Finski, da pristopi k Evropskemu skupnemu trgu kot pridružen član, ako se za ta korak odloči švedska. To vprašanje pa ni zgolj gospodarsko, temveč v prvi vrsti politično. Zato priporočajo nekateri angleški gospodarski publicisti, da bi morale zahodne države svojo trgovino pri določanju pogojev in smeri za njihovo zunanjo trgovino s Finsko upoštevati tudi politično stran vse zadeve.
Kakor rečeno predstavlja izvoz lesa, lesnih izdelkov, celuloze, papirja, rezanega lesa, lesnih plošč in gradiva za zložljive hiše tri četrtine celotnega finskega izvoza. Finska vlada si prizadeva, da bi čim bolj razvila lesno industrijo doma ter bi izvažala manj surovine in več izdelanega ali napol izdelanega blaga. Prav ta odvisnost Finske od izvoza lesa je vplivala na Finsko, da se je sporazumela z EFTA. Tako lahko nastopa na glavnih trgih kot e-nako močan tekmec s Švedsko.
PROTI GOSPODARSKI ODVISNOSTI OD SOVJETSKE ZVEZE
Svoje trgovinske odnose s Sovjetsko zvezo in s sovjetskimi zaveznicami je Finska uredila s posebno pogodbo, ki jo je sklenila v začetku tega leta. Pri pogajanjih so si Finci prizadevali, da bi se ne spravili v preveliko odvisnost od sovjetskih naročil. Ta bi se ne smela skoncentrirati na eno industrijo. V prejšnjih letih je to veljalo glede finskih ladjedelnic, ki so bile odvisne od velikih sovjetskih naročil; tako so bile vedno v nevarnosti, da Sovjetska zveza iz katerega koli vzroka ta naročila odpove. Po tej trgovinski pogodbi zajema trgovina med Finsko in Sovjetsko zvezo približno 20% vse finske zunanje izmenjave. Iz Sovjetske zveze u-važa Finska predvsem petrolej, premog, avtomobile, tkanine in drugo potresno blago; Finci pa uvažajo stroje, ladje, mlečne proizvode in razne vrste gradiva.
USPEH STROJEGRADNJE IN LADJEDELSTVA
Finci so v povojnem času izlasti razvili strojegradnjo, da bi hitreje s svojimi proizvodi plačali vojno odškodnino Sovjetski zvezi. Finska strojegradnja in ladjedelstvo težita v zadnjem času za večjo specializacijo in povečanjem proizvodnosti, da bi tako Finska industrija laže konkurirala na zunanjih trgih. Ta prehod k večji specializaciji je težaven, ker strojna industrija težko porazdeli naročila na manjša podjetja na asnovi sodelovanja. Finci toliko laže konkurirajo s tujo industrijo, ker je njihova delovna sila poceni. Poleg tega zaposluje mnogo žensk; ima pa tudi dobre projektante in risarje. Ladjedelnice Wartsila-Koncernen v Hel-sinkiju gradijo zlasti velike ledolomilce za Sovjetsko zvezo, kakor sta ledolomilca »Moskva« in »Leningrad«, pa tudi manjše za švedsko vlado. VVartsila izdeluje tudi stroje za obdelavo papirja. V tem pogledu je Finska strojegradnja dosegla velike uspehe in finski stroji obratujejo danes že v Vel. Britaniji, Franciji, Švici, na Kitajskem in drugod. Na Finskem je tudi močno razvita industrija potresnega blaga.
Kako se bo oblačil in kako bo stanoval
predvideva omenjeni inštitut povečanje proizvodnje jekla kar na raven 250 milijonov ton letno do leta 1980. Danes mnogi sovjetski državljani že nabavljajo toliko obleke na leto, kolikor je predvideva načrt do leta 1980. Zato je list mnenja, naj bi raven glede oblačenja dosegli že pred tem letom.
Po načrtih omenjenega znanstvene ga zavoda naj bi do tedaj po vseh sovjetskih družinah, v mestih in na deželi, imeli vsaj po en radijski aparat in hladilnik; 90% državljanov naj bi imelo fotografski aparat. Vsak o-drasli državljan bi moral imeti zapestno uro, šolski otroci izpod 16. leta pa »šolsko« uro. Danes pride en šivalni stroj na 4 družine, do leta 1980 pa naj bi vsaka družina imela lasten šivalni stroj. Pralne stroje naj bi imelo 80% mestnih prebivalcev in 60% družin na deželi.
Izdelava pohištva naj bi se v Sovjetski zvezi dvignila 6-8 krat; gospodinjstvo je treba čim bolj elektrificirati. »Ekonomska gazeta« nadaljuje, da bo do leta 1980 vsaka sovjetska družina imela lastno stanovanje s kopalnico, sicer skromno. Po načrtu naj bi proizvodnja do leta 1970 v glavnem zadovoljila želje državljanov, do leta 1980 pa naj bi bile njihove Zelje izpolnjene popolnoma.
Na 22. kongresu komunistične stranke je Hruščev v svojih izjavah napovedal tudi nagel razvoj sovjetskega gospodarstva in dvig življenjske ravni sovjetskega človeka. Po načrtih bi morala Sovjetska zveza tudi prekoračiti proizvodnjo Združenih ameriških držav, in sicer že do 1. 1970. Sovjetski izvedenci izdelujejo gospodarske načrte že podrobno.
Zanimive podatke prinaša »Ekonomska gazeta« o dviganju življenjske ravni v Sovjetski zvezi. Iz pisanja tega lista se da sklepati, kako naj se dvigne življenjska raven v Sovjetski zvezi do leta 1980. Razmere naj sovjetskemu človeku omogočijo, da si nabavi po eno volneno obleko vsaka tri leta. List opozarja, da načrtovalci nimajo v svojih mislih morda pravega izobilja, ki naj zavlada do leta 1980 v Sovjetski zvezi, pač pa naj se ustvarijo zadovoljive razmere, da bodo lahko državljani spodobno živeli. Zato je znanstveni Zavod za trgovino in ljudsko prehrano izdelal norme za »pametno potrošnjo«. Njegovi načrti predvidevajo tudi ustrezen dvig proizvodnje, ki naj zadovolji potrebe državljanov.
Po teh načrtih si bo sovjetski državljan lahko nabavljal po 3,3 para čevljev na leto. Za prebivalstvo 220 milijonov ljudi bo treba 726 milijonov parov čevljev na leto. Današnje sovjetske tovarne proizvajajo 440 milijonov parov na leto. Zahtevana po-množitev proizvodnje čevljev se ne zdi pretirana, ako pomislimo, da
Švicarski denarni trg
Tudi v finančnih krogih je zadnje večje posojilo švicarske Narodne banke Združenim ameriškim državam zbudilo precejšnjo pozornost, čeprav so tu vajeni podobnih transakcij in vedo, da danes Švica razpolaga z velikimi kapitali. Ti ne izvirajo samo iz dohodkov domačega gospodarstva, temveč v Švico prihaja silnega denarja iz tujine. Ta dotok se poveča, ko se v tujih državah pojavi kaj nenavadnega na gospodarskem področju ali nastane morda politična napetost.
Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada je v času od leta 1957 do leta 1959 prihajalo v Švico po okoli 2 milijardi švicarskih frankov tujega kapitala na leto. Leta 1960 pa se je uvoz tujega kapitala še povečal. Seveda denar tudi odhaja iz Švice v tujino. Po teh podatkih ni mogoče ločiti švicarskega kapitala, ki odhaja v tujino, od tujega, ki je tam naložen in se izvaža. Vsekakor je bilo u-gotovljeno, da so tuje države v času od 1958 do konca septembra 1961 najele na švicarskem trgu za okoli 2 milijardi švicarskih frankov poso-jil.
Švicarji so ugotovili, fla tujci radi kupujejo v Švici tudi posestva oziroma zemljo sploh. Dotok tujega kapitala v Švico je bil do leta 1960 precej miren in se je razvijal postopoma. Toda mednarodna politična napetost, skok cene zlata in revalvaci-ja nemške marke so ta mirni razvoj prekinili in sledil je nenaden vdor tujega kapitala. V 12 mesecih, to je od julija 1960 do julija 1961 je dotok tujega kapitala dosegel 3,2 mi lijarde švicarskih frankov.
Švicarji so se kar ustrašili te preobilice denarja, boječ se, da bi povzročila inflacijo. Sami so potegnili iz denarnega obtoka 700 milijonov frankov. Švica računa, da bo zahtevala nova finančna politika, ki gre za tem, da bi industrijsko razvite države bolj pomagale gospodarsko nerazvitim deželam, tudi od n.je določene žrtve. Na drugi strani Švicarji pozorno sledijo raznim načrtom pod okriljem Evropskega skupnega trga, da bi se namreč bančna zakonodaja v državah Evrojjske gospodarske skupnosti poenotila. Obstaja tudi načrt, da se gibanje kapitala med državami EST popolnoma sprosti ter o-lajša finansiranje podjetij s tujim kapitalom.
Kaj bo iz Trsta?
Gospodarskemu mrtvilu v Trstu je v zadnjem času posvetilo pozornost več velikih italijanskih listov, kakor milanski »II Giorno« in turinski »La Stam-pa«, »II Giorno« je priobčil kar tri članke, medtem ko se je v »Stampi« zopet oglasil prof. Diego De Castro, ki navadno brani koristi Trsta pred Rimom.
Prof. Diego De Castro se vprašuje, zakaj propada Trst, ki ima podoben položaj kakor Berlin in stoji na križišču med Alpami in Sredozemskim morjem, med zahodno in vzhodno civilizacijo. Bivši tržaški župan Bartoli, ugotavlja pisec, je o položaju Trsta napisal že vrsto odprtih pisem ter jih poslal po vrsti vsem ministrom. Kakor ugotavlja inž. Bartoli, je za položaj Trsta posebno značilno, da demografsko nazaduje, kakor je pokazalo zadnje štetje. V prvih devetih mesecih 1961 je pomorski promet nazadoval za 2,8 odst. v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta, železniški pa za 9,8%. Število potnikov, ki odhajajo po železnici je upadlo za 3,8%. Tuja udeležba v prevozu po morju se je povečala za 13%, italijanska pa za 6%. Med 27 novimi programi na Jadranu je 19 tujih. Vrednost protestiranih menic se je dvignila od 462 na 608 milijonov. Povečala se je zaposlenost za 2,3%, toda danes je še vedno brez dela 13.481 ljudi.
Položaj Trsta je takšen, da je treba zvoniti na veliki zvon. Tisti, ki so odgovorni za našo usodo ,piše Diego De Castro, še niso uvideli, da je treba izdelati program in določiti politiko za mesto z 280.000 prebivalci, ki stoji ob skrajnem robu države ter ga obdaja republika, katera ni član zahodnega sveta, a je vsaj zdaj k sreči prijatelj. Za mesto je treba nekaj storiti, sicer se bodo Tržačani še vedno izseljevali in iz Trsta bo postalo skromno glavno mesto najmanjše pokrajine v Italiji. Poleg drugega naj Trst postane kulturni most proti vzhodu ter naj nasledi tisto nalogo beneške republike, ki je na žalost fašizem ni znal prevzeti po prvi svetovni vojni, da namreč širi italijansko civilizacijo onkraj Jadrana.
Pogajanja med Italijo in Poljsko
V Rimu se bodo 7. decembra pričela pogajanja za obnovo trgovinske pogodbe med Italijo in Poljisko. Predstavniki italijanskih in poljskih gospodarskih oblasti bodo na zasedanju sestavili spiske kontingentiranega blaga za leto 1962.
Petrolej izpodriva premog
Povojni razvoj v Evropi
V	okviru razvoja proizvodnje in potrošnje raznih vrst energije v Evropi sta se v zadnjih letih močno povečali proizvodnja in poraba surove nafte, medtem ko je proizvodnja premoga zaostala zaradi splošne preusmeritve industrijskih obratov, ki uporabljajo čedalje več električne in naftne energije. Tudi želenzniška mreža se čedalje bolj elektrificira in stare parne lokomotive izginjajo.
V	letih 1958 in 1959 je pridobivanje premoga v Evropi tako nazadovalo, da je Premogovna in jeklarska skupnost zašla v krizo. V Belgiji na primer je pridobivanje koksa od leta 1956 do leta 1959 nazadovalo od 1,58 na 1,20 (indeks osnova 1950 = 1), na Nizozemskem od 1,50 na 1,44. Podobno se je zgodilo tudi z izkopom premoga. V nekaterih državah v Evropi je proizvodnja premoga in koksa le nekoliko napredovala.
Ta razvoj se pa še zdaleč ne more primerjati z naraščanjem proizvodnje petroleja. V Franciji so za vsako tono iz leta 1950 pridobili leta 1959 10,92 tone; v Zah. Nemčiji 3,84; v Italiji celo 122 ton; na Nizozemskem pa 2,20 tone. Proizvodnja petroleja v Italiji se je od leta 1950 do leta 1959 pomnožila kar za 122-krat, v Franciji za 10,92»krat. Na področju premoga pa je proizvodnja v državah Evropske premogovne in jeklarske skupnosti nazadovala od 252 milijonov ton v letu 1957 na 225 milijonov ton v letu 1958 in na 212 milijonov ton v letu 1959. V času od leta 1957 do leta 1959 je povpraševanje po premogu nazadovalo kar za 16° o; zaradi tega je bilo treba skrčiti proizvodnjo za 5%. Pridobivanje v rudnikih bi bili prav gotovo še bolj skrčili, če ne bi upoštevali položaja delavstva, ki je prišlo ob delo. Premoga ne izpodriva samo petrolej, temveč v čedalje večji meri tudi zemeljski plin, ki se vedno bolj uporablja kot pogonska sila v industrijskih obratih.
Povpraševanje po energiji se čedalje bolj usmerja tudi k petrolejskim derivatom (kakor je n. pr. bencin). Ce postavimo, da je bila jrovprečna potrošnja petrilejskih derivatov v posamez-
nih	državah	v letu	1948	= 1, so	bili
indeksi za leta 1951, 1955 in 1959 naslednji;					
Leto	1	2	3	4	5
1951	1,80	1,74	2,50	1,98	1,25
1955	2,69	2,61	5,25	3,50	1,95
1959	3,60	3,06	9,12	5,02	2,52
1. Belgija in Luksemburška 2. Francija in Posarje, 3. Zah. Nemčija, 4. Italija, 5. Nizozemska.
Izredno je torej jjoraba petrolejskih derivatov napredovala v Italiji in Zah. Nemčiji.
Pogajanja za naftovod Trst = Dunaj
Pretekli teden so se pričela v Milanu pogajanja med predstavniki državne ustanove ENI in Avstrijsko upravo za mineralna olja OEMV (Osterreichi-sche Mineralolvervvaltung) za sporazum glede nameravane graditve naftovoda iz Trsta na Dunaj. V ta namen je bilo že več sestankov, in sicer so se sestali predstavniki zainteresiranih ustanov na Dunaju in poprej sami izvedenci v Meranu. Po švicarskih vesteh se pogajanj udeležujejo tudi predstavniki štirih velikih avstrijskih bank, ki se zanimajo za gradnjo naftovoda. V ta namen bodo na Dunaju ustanovili posebno avstrijsko družbo, pri kateri bo sodelovala tudi omenjena OEMV. Za vso zadevo se zanimata tudi Mobil Oii Austria in Shell Austria. Stroški za gradnjo naftovoda naj bi znašali 800 milijonov šilingov. Trasa naftovoda še ni bila določena. Obstoje razni načrti. Naftovod naj bi ne sekal jugoslovanskega ozemlja, temveč bi tekel nekako vštric ob železnici Trst-Trbiž; pri Karniji naj bi se odcepil en krak čez Tirolsko do Ingolstadta, drugi pa proti Dunaju.
Izvedbi tega načrta se upirajo velike zahodne petrolejske družbe, ki so bile
V soteskah železnih vrni
Iz beograjskega savskega pristanišča smo se odpeljali z ladjo »Beograd« okoli 8. ure zvečer. Ladja je bila nabito polna. Študentje so bili na izletu, kmetje so se vračali iz Beograda, nekaj tujih turistov si je želelo ogledati Železna vrata, ki so jim Turki za časa svoje vladavine dali ime Djerdap; to se jih še danes drži. Ladja vozi iz Beograda do Prahova samo dvakrat tedensko; zato tudi tak naval. Samo okoli trideset potnikov nas je bilo toliko srečnih, da smo dobili kabine, ostalih štiri ali petsto potnikov pa je moralo prespali noči na krovu ali po hodnikih, ki so bili zato ponoči neprehodni. Jutra in večeri so na Donavi hladni in vetrovni, opoidnevno sonce pa pošilja na parnik včasih neznosno vročino. Podnevi lahko slečeš srajco in se sončiš, zvečer pa se je treba zaviti v toplo suknjo.
Ko sem si zvečer zagotovil mesto ob robu razsvetljene palube, sem začel opazovati ljudi. Na klopi je sedela v črno oblečena ženica. Zgarane roke je držala sklenjene, obrabljen srebrn poročni prstan se ji je bil že skoraj zarezal v prstanec. Očividno ga od poroke ni nikoli snela. Iz oči v globoko zamišljenem, zarjavelem o-brazu so ji uhajali pogledi nekam v daljavo, kot da bi hotela objeti vso Panonsko ravnino. Bogve, kaj je danes doživela in kaj jo muči. Ni se zmenila za študente, ki so nekaj korakov stran peli, plesali, se smejali in uganjali šale. Na drugi strani je sedel starejši par. Žena v klobučku, posutim z živopisnimi rožicami, mož z zlato obrobljenimi naočniki in kon lekcijsko obleko — očividno sta bila Američana. Zadovoljivo jim je odsevalo z lica. Mož je pokazal s pr-
stom proti »Karpati«.
severovzhodu in rekel:
NE BO VEČ HIŠ NE LJUDI,
NE DREVES...
Pristopil sem bliže in ga vprašal: »Ali greste na lov v Karpate?« »O ne«, je dejal, po petdesetih letih se vračam prvič na obisk v domovino V Ameriko sem odšel kot petnajstleten deček in od takrat še nisem bil v Evropi. Zdaj, na starost, želim še enkrat videli svoje rodno Kladovo. Sicer starega doma ni več, starši so umrli, toda želim navzlic temu videti kraj svoje mladosti, žena je prišla zmenoj, otroci pa so ostali v A meriki, oni so že tam rojeni, oni tu nimajo spominov. Čim starejši postajam, tembolj mi spomini rajajo v mladost. Vem, da bom nad marsičem razočaran, ker ne bo več ne hiš, ne ljudi in ne dreves, ki se jih spominjam, toda mogoče pa le še najdem kakega znanca, ki mi bo pokazal grobove mojih steršev in povedal, kaj se je dogajalo na starem domu vseh teh petdeset let. Z ženo greva tja ne da bi bil to komu javil, sicer pa, komu naj bi to javil.« Potem §e je nasmejal in z obraza se mu je brala rado vednost, kaj ga čaka v Kladovu.
CIGANI NOČEJO V TOVARNE
Prijazno smo si pokimali. Šel sem naprej po palubi. Pri dimniku je bila zaradi hladnega večera že gneča. Toplota dimnika se je mešala z vonjem po olju -in laku. Na veliki culi sta sedela cigan in ciganka z dojenčkom. Otrok je vlekel na ovenelih prsih, oče pa je nekaj mešal v steklenici. Mislil sem, da je mleko, toda bila je voda pomešana s koruzno moko. Revščina od nog do glave, toda zakaj
revščina ob tej bogati zemlji? Kjer so se cigani naselili in začeli hoditi na delo v tovarne ali obdelovati zemljo, so postali ljudje kot vsi drugi. Toda nekatere še vedno vleče neprenehno romanje iz kraja v kraj in to jih uničuje. Vojna je razredčila njihove vr ste, čas po vojni pa jim tudi ni bil naklonjen. Zato je vedno manj potu jočih ciganov, ker izgubljajo bitko s časom, bitko z življenjem.
GOLOBA V KOKOŠ, KOKOŠ V FURMANA...
Večerja v salonu parnika je bila dobra. Bilo je nekaj avstrijskih in ženirjev, ki so se zanimali za projek tirano gradnjo elektrarn v Djerdapu Inženir Joksič, eden projektantov djerdapskih elektrarn, jim je razlagal projekte in nato dejal: »Če želite vi deti najlepši del Djerdapa, morate vstati jutri ob petih. Če boste zaspa li, boste zamudili edinstveno prilož nost. Nazaj grede bomo pluli tam skozi ponoči, takrat ne boste ničesar videli.« Potem je samo še razlagal, kako je včasih projektiral po vzhodni Srbiji, kako se je takrat dobro jed lo in pilo. »Meso je najboljše na raž nju«, je nadaljeval, »mi smo delali to takole: golobje jajce smo dali v goloba, goloba v kokoš in kokoš v purana ali gos, in to smo vrteli na ražnju, dokler ni bilo vse pečeno. Za golobje jajce smo se tepli. Jesti takole v naravi je mnogo prijetneje kot za mizo s krožnika z nožem in vilicami.« Ves je gorel v navdušenju za nekdanje »terensko« delo. Verjetno je to tudi za njega pomenilo mladost.
Toda zjutraj smo res vstali. Spanje v kabini je bilo še dosti prijetno, le kadar je ladja pristajala, so kolesa močno ropotala in ladja se je nagi-
prav tako nasprotne izpeljavi naftovoda od Genove čez Švico v Zah. Nemčijo.
ENI prodira v srednjo Evropo
V Miinchenu je bil 9. novembra sestanek med predstavniki ENI in nemške družbe Sudpetrol A.G. Italijansko odposlanstvo je vodil sam inž. E. Mattel. Družba Sudpetrol A.G. bo zgradila »naftovod Srednje Evrope«, pri katerem bo imela ENI v režiji najdaljši del, in sicer iz Genove do Ulma. Na tiskovni konferenci je inž. Mattei dejal, da bo ENI potrebovala v letu 1962 8,5 milijona ton surove nafte. Zanimiva je zlasti izjava, da bo Sovjetska zveza krila 30% te potrebe jx> petroleju. Egipt bo kril nadaljnjih 26% potreb, Iran (kjer ima svoje vrtalne naprave sama ENI) 9%, Italija 12% in Srednji vzhod ostalih 15%. Inž. Mattei je ob tej priložnosti napovedal tudi, da bo ENI potrebovala v letu 1964 20 milijonov ton surove nafte.
ENI ZA PETROLEJSKO OPREMO V JUGOSLAVIJI
Glasnik državnega tajništva za zunanje zadeve v Beogradu je izjavil, da je italijanski koncern ENI dovolil Jugoslaviji kredit 30 milijonov dolarjev za nabavo strojev in opreme jugoslovanskih petrolejskih čistilnic, za vrtanje in izkoriščanje vrelcev. To je bilo zaključeno med obiskom predsednika ENI inž. E. Mattia v Beogradu in Zagrebu. Ob tej priložnosti je prišlo do izraza želja, da bi se gospodarsko sodelovanje med obema državama okrepilo.
bala proti pomolu, kjer so potniki vstopali in izstopali. Tudi misel, da bomo videli najlepši del Djerdapa, nam ni dala spati brez skrbi. Balt smo se, da ga ne bi prespali.
In tako smo se zbrali že zgodaj zjutraj na kapetanskem mostu, kjer je inž. Joksič razvil podrobni zemlje vid Djerdapa. Ko smo gledali na zem ljevid, nam je razlagal.
KAKO BI OBVLADALI DJERDAP
»Djerdap« se imenuje del Donave med Golubcem in Kladovom v dol zini okoli 110 km. To je Donava stis njena med Karpate in Balkan ponekod na širino 150 m, medtem ko zna ša njena normalna širina okoli 700 m. Na nekaterih mestih je padec zelo oster tako, da ga ladje ne morejo povsod obvladati, če polovejo proti toku. V Sipskem kanalu jim zato pomagajo lokomotive ob bregu tako ne kako, kot so včasih voli pomagali vleči ladje po Savi. Zato se je porodila misel, da bi ukrotili Djerdap in zgradili pregrado, ki bi na eni strani olajšala plovbo, na drugi strani pa bi omogočala izkoriščanje padca za pro izvodnjo električne energije. Ladje bi dvigali in spuščali s pomočjo poseb nih »komor«, kakor to že delajo v Ybbs-Persenbeugu in drugih donavskih elektrarnah. O gradnji elektrarn in o olajšanju plovbe so razmišljali že za časa Avstro-Ogrske, toda dalje oa regulacije takrat niso prišli. O tej regulaciji priča velika v skalo vklesana plošča na levem bregu.« Kazal je z roko na veliko kamnito v živo skalo vdelano ploščo. Z daljnogledom sem razbral letnico 1906, da je takrat vladal cesar Franc Jožef, da so bili mi nistri ti in ti grofi in baroni.
ZA MILIJARDE KILOVATNIH UR ELEKTRIKE
»Po prvi svetovni vojni,« je nada ljeval naš strokovnjak svojo razlago, »sta Jugoslavija in Romunija že zače-
(Nadaljevanje na 2. strani)
m
nase
uMm
Kamini zopet v modi
Ne vem, ali bi nam arhitekti znali razložiti, zakaj prihajajo v modo zopet »kamini«; ne mislimo morda na navadne dimnike, temveč na majhna, nizka ognjišča s širokim dimnikom, ki iznad njih z lahkoto sesajo dim Včasih ni takšno ognjišče niti popolnoma odprto, kakor so bila naša stara ognjišča z zaglavnikom na Krasil in po Vipavskem, dokler jih ni izpo drinil zaprti železni štedilnik. Pod ka minom je včasih tudi nekakšna pro zorna peč, da gostje lahko občudujejo premog ali koks, kako stezata og njene jezike v kamin ali z njimi obli Zlijeta ognjišča, potem slišimo tudi poživljajoče prasketanje gorečih drv ali drugega goriva; združeno z božajočo toplino in žarom goriva tisti’ar j a tisto prijetno večerno ozračje, ki je pravzaprav nepopisno in toliko bolj godi človeku, kolikor hujša burja divja okoli hiše ali kolikor več križev nosi na svojih plečih.
Povejte nam, mladi arhitekti, zakaj uvajate zopet kamine in ognjišča v sprejemnice, ko ste jih izgnali iz na šili kuhinj ali »hiš«, kakor še danes pravijo pri nas kuhinjam, če je za te še ostalo prostora v novih stavbah; saj lahko tudi sprejemnice segrejete s centralno kurjavo, s plinsko ali navadno pečjo. Obotavljate se, morda sami ne veste, zakaj? Ali ne išče sodobna arhitektura zopet toplino in domačnost, ki jo je gradbena tehnika v betonski dobi in celo v dobi zložljivih hiš pregnala iz naših domov? Morda se zavedate, da brez ognja m topline ne domačnosti; samo goreče poleno lahko tako prijetno prasketa in vzbuja vtis, kakor bi gostje sedeli okoli ognja sredi gozda daleč od vsakdanjih skrbi. Ogenj ste pregnali iz kuhinj, a človek ne more živeti brez njega: za to pa se vrača zopet v kamine sodobnih sprejemnic. Arhitekti so čustveni ljudje kakor umetniki ter tipajo globlje po človeški duši. Zato so tudi vedno sprti z gradbeniki, ki mislijo v številkah in betonskih ploščah; arhitekti niso kemi ki, ki bi radi sploh izločili ogenj iz človeške dejavnosti. Ti pravijo, da bodo našli postopek, da premoga, ki daje dragoceno pogonsko energijo in toploto, ne bo treba več žgati; pre mog bodo samo destilirali (brez ognja). Tudi za pridobivanje železa iz železne rude ne bo treba več gorečih plavžev (s koksom), temveč bodo pridobivali železo »z aglomeracijo molekul«, kakor pravijo učenjaki po fran cosko.
A kljub temu napredku tehnike in kemije upamo, da se človek v svojem bistvu ne bo izpremenil, temveč bo človeška duša, ki jo že danes zebe sredi poletja, že vedno hrepenela po ognju.
— ib —
IZ ŽIVLJENJA
V resnici so tisti, ki so se polastili oblasti, redko izredno nadarjeni ljud je. To so navadni meščani, ki so nenadoma občutili, kako jim je padel na glavo sad, ki se je ločil od dreve sa, ker je bil prezrel.
(Talleyrand)
Kaj so ministri? Oni so kakor na očniki, ki se človeku zadevajo, a so kljub temu potrebni, ko ne moremo videti z lastnimi očmi.
(Nemški cesar Ferdinand I. — »II Potere della Stampa«)
Neke reči ne bo ženska nikoli razu mela, tega namreč ne: Če nosi debelo spodnje perilo, ne bo nikdar potrebovala krzna.
Največje iznenadenjc ob koncu v leposlovju je posojena knjiga, ki ti jo je kdo vrnil.
GOSPODARSTVO
■50
POMIRJENJE MED FINSKO IN SOVJETSKO ZVEZO. S posebno noto je sovjetska vlada -pozvala Finsko, naj v smislu pogodbe o prijateljstvu in pomoči iz leta 1948 sklene s Sovjetsko zvezo obrambno pogodbo. Takšna pogodba je nujna za obrambo obeh držav proti napadalni politiki Zah. Nemčije, pravi nota. Prvi stiki med prizadetima zunanjima ministroma so dovedli do ublažitve sovjetske zahteve, toda prav v tem času je obiskal Norveško zahodno-nemški obrambni minister Strauss, ki je s svojim obiskom te države, članice Atlantske zveze zbudil še večje nezaupanje glede politike, Zah. Nemčije. Rusi so dali Fincem razumeti, da nimajo zaupanja v stalnost sedanjega notranjega položaja Finske in ni zaradi tega dano jamstvo, da se Finska politika nasproti Sovjetski zvezi ne bo izpremenila. Zdi se, da je bil razpust poslanske zbornice, ki je sledil sovjetski noti, samo taktična poteza Fincev, da bi vso zadevo ublažili in odložili. Predsednik Kekkonen je s svojim obiskom v Novosibirsku pomiril Hrušče-va in vse kaže, da Rusi ne. bodo za sedaj zahtevali sklenitve vojaške pogodbe s Finsko. Kekkonen, kateremu sicer Rusi zaupajo, je že 6 let predsednik finske, republike in meseca januarja bodo volitve novega predsednika. Njegov nasprotnik Honka je umaknil svojo kandidaturo, da bi Kekkonen laže nastopil kot predstavnik vseh Fincev tudi nasproti Sovjetski zvezi. V dosedanjem parlamentu so med 200 poslanskimi mesti imeli komunisti 50 sedežev ter so predstavljali najmočnejšo parlamentarno skupino. Kekkonen vodi kmetijce, Fagerholm pa socialne demokrate.
POLOŽAJ KOMUNISTIČNE STRANKE V ITALIJI. Italijanska krščanska demokracija si prizadeva, da bi čimbolj izkoristila nov položaj, v katerer ga je spravila obsodba stalinizma na moskovskem kongresu italijansko komunistično stranko, ter je sprožila močno gonjo proti njej. Z druge strani težijo voditelji krščanske demokracije, da bi preprečili vsako sodelovanje med komunisti in Nennijevimi socialisti. Na zborovanju v Astiju je notranji minister Scelba napadel socialiste, češ, da podpirajo komuniste. Omenil je, da so komunisti v Italiji na oblasti v 2000 občinah, 17 pokrajinah in v deželni vladi Doline Aosta; to jim je uspelo, kakor je ugotovil minister, s pomočjo Nennijevih socialistov. Mnogo blažji je bil v svojih izjavah proti socialistom predsednik Fanfani, ki je pozval Nen-nija, naj do temeljev prouči sedanjo »krizo« v komunistični stranki.
ITALIJA ZAHTEVA ZADOŠČENJE.
Italijanski minister za narodno obrambo Andreotti se. je vrnil iz Konga, kamor je odpotoval, da bi dosegel zadoščenje za pokol trinajstih italijanskih letalcev, ki so našli smrt v mestecu Kindu. Italijanska vlada zahteva, da se storilci, ki so zagrešili ta zločin strogo kaznujejo, sicer bo italijansko letalstvo zapustilo Kongo. Andreotti je gledišče Italije obrazložil tudi predsedniku kongoške republike Kasavubuju. Osrednja vlada v Leopoldvillu je bila proti temu, da se posadka v deželi Ki-vu, h kateri pripada Kindu, razpusti, pač pa bo izvršila premestitev teh čet in odredila strogo preiskavo.
PRED NEVARNIMI ZAPLETLJAJI V KONGU. Varnostni svet Organizacije združenih narodov je pooblastil čete OZN, da lahko s silo nastopijo, ako treba, za ponovno združitev vseh kon-goških dežel v enotno republiko. Ta sklep velja Combeju, voditelju Katan-ge, ki še ne priznava osrednje vlade v Leopoldvillu. Čombe je izjavil, da je sicer pripravljen na pogajanja, toda na vsak napad bo odgovoril s protinapadom; vse njegovo ljudstvo se bo dalo, če treba, tudi poklati za svoje pravice.
TUDI FRANCOZI PRIPRAVLJENI NA POGAJANJA ZARADI BERLINA.
Doslej se je De Gaulle morda bolj u-piral pogajanjem s Sovjetsko zvezo za rešitev berlinskega vprašanja kakor sam nemški kancler Adenauer. Zdi se, da se je zdaj med obiskom na Angleškem vsaj deloma vdal prigovarjanju angleškega ministrskega predsednika Mac Millana in da je pripravljen na pogajanja. Po nekaterih poročilih se je De Gaulle omehčal ne toliko zaradi prepričevanja s strani Mac Millana, kolikor zaradi novega položaja, ki je. nastal po sestanku med Adenauerjem in Kennedyjem. Predsednik ZDA naj bi bil pripravljen tesneje sodelovati z Zahodno Nemčijo, ako nemška vlada u-blaži svoje gledišče glede Vzh. Nemčije. Zah. Nemčija naj trpi obstoj Nemške demokratične republike, na drugi strani bi Amerika priznala močnejši položaj Zah. Nemčije v okviru Zahodne Evrope in Evropske gospodarske skupnosti. Rešitev berlinskega vprašanja naj bi iskali na širši, »evropski« podlagi. Prav zaradi tega zbližanja med Ameriko in Zah. Nemčijo naj bi bil De Gaulle postal bolj popustlijv glede berlinskega vprašanja.
NOV PREDLOG ANGLEŠKIH SOCIALISTOV GLEDE BERLINA. Vodja laburistov Gaitskell je na tiskovni konferenci v Cardiffu dejal, da bi lahko našli pot iz sedanjega položaja zaradi Berlina z ustanovitvijo širšega mednarodnega nadzorstva nad dostopi v Berlin. V tem nadzorstvu naj bi bili predstavniki Združenih držav, Sovjetske zveze, Anglije in Francije, in sicer sporazumno z Vzhodno in Zahodno Nemčijo in z neodvisnimi državami v Organizaciji združenih narodov. Omogočiti je, treba tudi sodelovanje Vzh. Nemčije pri nadzorstvu nad dostopi v Zah. Berlin in tako ugoditi sovjetskim zahtevam. Gaitskell je obžaloval, da se je med razgovorom med Kennedyjem in Adenauerjem pokazalo nasprotovanje proti takšnemu mednarodnemu nadzorstvu.
Mednarodna trgovina
GATT IN EVROPSKI SKUPNI TRG
Na zasedanju Mednarodnega carin-
skega sporazuma GATT v Ženevi so razpravljali tudi o enotni carinski tarifi Evropskega skupnega trga. Postavili so vprašanje, ali ne bo pomenila enotna tarifa držav Evropskega skupnega trga dejanskega zvišanja carin v primerjavi s carinami, ki veljajo zdaj v posameznih državah Evropske gospodarske skupnosti. Upravičen je strah, da bo prišlo do zvišanja carin. Predstavniki Nigerije, Gane in Brazilije so odločno protestirali proti uvajanju e-notne tarife EST. Brazilci so se pritožili proti visokim carinam v državah EST na uvoz kave. Dodali so, da nova enotna tarifa EST v celoti predstavlja povišek nasproti dosedanjim carinam posameznih držav EST. Plenum GATT se ni mogel odločiti, da bi zavzel jasno stališče glede tega vprašanja ter bo moral o vskladitvi dosedanjih carin, ki veljajo na podlagi sporazuma GATT, z enotno tarifo Evropskega skupnega trga razpravljati na bodočih sestankih.
PROIZVODNJA BOMBAŽA POVEČANA
Leipzig (marec) na 1000 kv. m pokritega in 600 kv. m nepokritega prostora; Budimpešta (maj) na 600, odnosno 600 kv. m; Poznanj (junij) na 800 odn. 600 kv. m; Plovdiv (september) na 800 odn. 600 kv." m; Brno (september) na 300 odn. 600 kv. m; Milano (april) na 500 kv. m; Hannover (april-maj) na 200 kv. m; Gettysburg (maj) na 250 kv. m pokritega; Trst (junij-julij) na 350 odn. 80 ter na 190 kv. m v lesnem paviljonu; Koln (januar) na 500 kv. m pokritega; Izmir (avgust-september) na 800 odn. 400 kv. m; Solun (september) na 1000 odn. 600 kv. m; Dunaj (september) na 350 kv. m pokritega prostora; Toronto (avgust-september) na 300 kv. m pobritega prostora; Chicago (julij-avgust) na 300 kv. m pokritega prostora; Casablanca (a-pril-maj) na 500 odn. 400 kv. m; Tunis (oktober) na 400 odn. 400 kv. m; Damask (avgust-september) na 1300 odn. 600 kv. m; po vsej verjetnosti bodo jugoslovanska podjetja nastopila tudi na sejmih v Lausanni in v Buenos Airesu (septembra), ter v Konacryju (marca) in Lagosu (novembra).
Italijanski inštitut za bombaž ugotavlja ,da cenijo proizvodnjo bombaža v državah izven Sovjetske zveze, njenih zaveznic in Kitajske v sezoni 1960/61 na 33,5 milijona -bal, to je za 2,2 milijona bal več kakor v prejšnji sezoni. K temu je prispevala zlasti proizvodnja Indije (300.000 bal več), Brazilija (250.000 bal več), Mehika (440.000 bal več) in še nekaterih drugih držav, kakor Argentine, Egipta, Irana, Salvadorja, Nikaragve, Sirije itd. Nazadovala je proizvodnja bombaža v Združenih državah (za 140.000 bal), v Kongu (za 125.000 bal), v Turčiji, Sudanu in Peruju. V ZDA so za sezono 1961/62 povečali zasejano površino za okoli 400 tisoč akrov. Računajo, da bo po podatkih ministrstva za kmetijstvo pridelek v ZDA dosegel 14,3 milijona bal, v sezoni 1960/61 je znašal 14,4 milijona bal.
USPEH TEKSTILNEGA SEJMA V LESKOVCU
Prve tri dni so na prvem jugoslovanskem sejmu za sklepanje trgovinskih kupčij zaključili za 560 milijonov dinarjev pdslov. O zaključku v drugi polovici sejma, ki je trajal do 19. novembra, še ni podatkov.


CENE RABLJENIH AVTOMOBILOV
IZVOZ KMETIJSKIH PROIZVODOV IZ JUGOSLAVIJE V ITALIJO
IZVOZ SLIV IZ JUGOSLAVIJE
Kakor znano je bil letošnji pridelek sliv v Jugoslaviji obilnejši in boljši kakor lansko leto. Te dni so odpravili prve pošiljke sliv v Italijo, Dansko, Avstrijo, Nizozemsko, Izrael, Zah. Nemčijo in v nekatere druge države.
JUGOSLAVIJA NA TUJIH SEJMIH
Jugoslovanska zvezna zbornica za zunanjo trgovino je objavila program jugoslovanske udeležbe na mednarodnih sejmih v tujini v letu 1962. Jugoslovanska podjetja bodo nastopila na naslednjih prireditvah:
V prvih devetih mesecih letošnjega leta je izvoz jugoslovanske živine v Italijo nazadoval za 15.054 glav v primerjavi z istim razdobjem lanske ga leta, izvoz telečjega mesa za 5.370 ton, izvoz izdelkov in svinine za 687 ton, iz in izvoz jajc in derivatov za 3630 ton, izvoz koruze za 52.355 ton, svežega sadja za 165 ton in svežih sliv za 264 ton. V tem času se je povečal izvoz konj za 19.772 glav, krompirja za 14.743 ton, oljčnih semen za 484 ton, mleka za 2003 tone in ribjih kon serv za 691 milijona ton. Izvoz goveje živine in mesa je tako močno naza doval, ker je bil nenadoma prepovedan uvoz tega blaga v Italijo iz vseh držav.
Napredoval je izvoz industrijskega vina v Italijo, in sicer za 471 milijonov dinarjev, drv za 125 milijonov, celuloznega lesa za 425 milijonov, železniških pragov za 182 mil. dinarjev, celuloze za 347 mil. in tudi uvoz jugoslovanskega moškega in ženske ga perila za 25 mil. ter usnjenega obuvala za 15 milijonov.
AVTOMOBILI	Leto	Cena
Fiat Giard. N. 500	1960	400.000
Fiat Giard. N. 500	1960	440.000
Fial Berlina 600	1959	390.000
Fiat Berlina 1100/103	1959	600.000
Fiat Berlina 1100/Spec.	1960	880.000
Fiat Berlina 1100/Exp.	1961	810.000
Fiat Berlina 1200/GL	1958	750.000
Fiat Berlina 1200/GL	1960	720.000
Fiat Berlina 1400	1955	260.000
Fiat Berlina 1900	1953	190.000
Fiat Berlina 1900	1956	250.000
Fiat Berlina 1800	1959	800.000
Fiat Berlina 1800	1959	780.000
Fiat Berlina 2100	1960	820.000
Alfa Romeo Giulietta	1959	750,000
Auto Union	1959	590.000
Lancia Aurelia B/10	1951	150.000
Studebaker Packard	1954	190.000
Alfa Romeo Dauphine	1959	455.000
Alfa Romeo Dauphine	1960	500.000
Sunbeam Rapier	1960	630.000
INDUSTRIJSKA VOZILA		
Fiat 500/C	1949	110.000
Fiat 600 Mult.	1956	270.000
Fiat 500/C	1953	180.000
Fiat 600	1957	290.000
Gilera Mercurio	1948	80.000
Isocarro 500	1956	180.000
Pozornost vzbuja razmeroma nizka cena FIAT 600 iz leta 1959 (390.000 lir). Vozilo bi po pravilih moralo ustrezati 70%-tni ohranitvi. Tudi FIAT . 1100/103 iz leta 1959 ne. stane dosti: 600.000 lir. Vozila Alfa-Romeo in Lancia so še vedno draga: Giulietta 1300 stane toliko kakor FIAT 1800.
5,000.000 VOZIL »VOLKSWAGEN« število vozil Volksvvagen 1200 je te dni preseglo 5 milijonov. V tovarnah Volksvvagen izdelujejo zdaj tudi novo vozilo »VW 1500«. Na dan izdelajo 4.207 vozil. Od leta 1945 dalje, do konca leta 1960, je tovarna VW vrgla na trg 4,151.024 vozil (vse italijanske tovarne. skupaj so v istem čalsu izdelale 3,517.152 vozil).
RAZVOJ TRGOVINE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
Sestava jugoslovanskega izvoza nezadovoljiva
Jugoslovanski gospodarski tisk je posvetil veliko pozornost seji upravnega odbora Jugoslovansko - italijanske trgovinske zbornice, ki je bila nedavno v Ljubljani. Kakor znano, si ta zbornica prizadeva, da bi se trgovinska izmenjava med obema državama čim bolj razvila ter v ta namen odpravila vse ovire, ki so ji na poti. Prav tem oviram je zbornica posvetila na svoji zadnji seji veliko pozornost.
Po obnovitvi trgovinske pogodbe, do katere je prišlo po dolgotrajnih pogajanih v Rimu in nato v Beogradu, je vse kazalo, da se bo trgovinska izmenjava povečala in da bo tudi doseženo večje ravnovesje med izvozom in uvozom. Že prej je namreč jugoslovanski tisk pogosto opozarjal, da jugoslovanski izvoz v Italijo zaostaja za uvozom in da tako grozi nevarnost, da bo trgovina med obe ma državama počasi zgubila realno podlago; kajti upadanje jugoslovanskega izvoza bi pomenilo nazadovanje dotoka deviz, s katerimi Jugoslavija lahko kupuje v Italiji. Tudi z Italijan ske strani so se oglasili predstavniki poslovnih krogov in opozarjali na to okolnost, da namreč nazadovanje jugoslovanskega izvoza v Italijo spravlja v nevarnost tudi italijanski izvoz v Jugoslavijo.
Že sama zakasnitev podpisa trgovinske pogodbe je neugodno vplivala na razvoj trgovinske izmenjave. Poleg tega pa je jugoslovanski izvoz pri zadela nenadna prepoved uvoza goveje živine in mesa v Italijo. Kakor so na seji upravnega odbora Jugoslo-vansko-italijanske trgovinske zborni ce v Ljubljani ugotovili, je zaradi te prepovedi izvoz kmetijskih pridelkov v Italijo nazadoval za nič manj kakor 2,6 milijarde dinarjev, in sicer v pr vih devetih mesecih tega leta. Celotna izmenjava je v tem času dosegla vrednost 45 milijard 295,5 milijona dinarjev, kar pomeni da se je trgovina med obema državama povečala za 20,4% v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. Toda povečal se je v glavnem jugoslovanski uvoz iz Italije, in sicer na 29.178,1 milijona dinarjev, medtem ko je lani znašal v tem času samo 19.584,6 milijona dinarjev. To pomeni, da se je uvoz iz Italije v Jugoslavijo letos povečal kat za 48,6%. Takšnemu povečanju uvoza iz Italije ne ustreza primeren izvoz, nasprotno, izvoz iz Jugoslavije v Italijo se je celo skrčil od 18.023,6 v prvih devetih mesecih leta 1960 na 16.178,1 milijona dinarjev v letu 196’; zmanjšanje je torej znašalo kar 10,2%. Zaradi tega nesorazmerja se je pri-manjkljaj v trgovinski izmenjavi med Jugoslavijo in Italijo povečal.
širne azijske in afriške dežele, kjer so krščanski misijoni na delu, in ker je prišlo do združitve Svetovnega misijonskega sveta z Ekumenskim svetom Cerkva. Na zborovanju prevladuje težnja, da je treba omogočiti mladim Cerkvam med azijskimi, afriškimi in drugimi narodi po svetu večji razmah. Med 400 milijoni Indijcev je 8,5 milijona kristjanov, od tega 3,5 protestantov. Predstavnik ruske pravoslavne Cerkve je na kongresu predlagal, naj ta sprejme resolucijo za popolno razorožitev.
Podrobnejša razčlemba trgovine med Italijo in Jugoslavijo v prvih devetih mesecih nam pokaže, da se je izvoz industrijskih izdelkov iz Jugoslavije v Italijo ni povečal in da se sestava jugoslovanskega izvoza bi-
stveno ni poboljšala v primerjavi z lanskim letom; v jugoslovanskem izvozu prevladujejo namreč še vedno živila in surovine, ki predstavljajo še vedno 90% jugoslovanskega izvoza. Večja sprostitev uvoza industrijskih izdelkov v Italijo ni torej zalegla. Zmanjšal se je jugoslovanski izvoz premoga, kemičnih izdelkov, strojev in prevoznih sredstev, povečal pa se je izvoz sardin in nekaterih končnih izdelkov. Povečal se je tudi izvoz lesa iz Jugoslavije, ki je dosegel vrednost 1,1 milijarde dinarjev. Položaj za izvoz lesa je še vedno ugoden. Na sestanku v Ljubljani so ugotovili, da sprostitev uvoza industrijskih izdelkov v Italijo ni dosegla zaželenega učinka, ker je bila trgovinska pogodba, ki je predvidevala sprostitev, podpisana pozno, to je šele meseca junija namesto marca.
Sedanje neravnovesje v Italijansko-jugoslovanski primerjavi bi se dalo vsaj nekoliko zmanjšati, ako bi Jugoslavija izvozila ves kontingent kme tijskih proizvodov, ki je bil določen v trgovinski pogodbi za to poslovno leto; z omenjeno prepovedjo uvoza mesa in goveje živine je bil kontingent nenadoma skrčen.
Na seji upravnega odbora Jugoslovansko italijanske trgovinske zbornice v Ljubljani so tudi razpravljali o organizaciji jugoslovanske komercialne službe v Italiji ter ugotovili, da so danes na italijanskem trgu v glavnem zastopana podjetja za izvoz kmetijskih proizvodov in surovin, medtem ko so predstavništva jugoslovanskih industrijskih podjetji razmeroma šibka.
ANGLEŠKI ZAKLONI PROTI RADIOAKTIVNOSTI. Ker ne kaže angleška vlada posebnega razumevanja za predlog, da bi pričeli graditi zaklone proti radioaktivnosti, so se za to vprašanje pričela zanimati nekatera velika zasebna angleška podjetja. Tako je podjetje Rumney Gibson Limited iz Har-rowa objavilo v nekem listu, da je pripravljeno graditi protiradioaktivna zaklonišča, ki bi stali po 500 funtov šter-lingov. Zaklonišča bi zgradili daleč od britanskih otokov, ki so izpostavljeni napadom iz zraka. Ravnatelj podjetja je izjavil, da proti samim eksplozijam atomskih bomb ni rešitve, pač pa se je mogoče ubraniti učinku radioaktivnih • snovi z zaklonom. Vprašanje je seveda, ali je ta predlog izvedljiv, če morajo biti zaklonišča tako daleč od velikih mest, ki so izpostavljena napadom in kjer morajo prebivati ljudje.
Tržaška radijska postaja je priredila zanimivo oddajo z naslovom »Dvanajst let gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo«. Oddaja je bila razdeljena na dva dela; prvi je bil posvečen povsem sodelovanju na industrijskem področju, drugi pa trgovinski izmenjavi, ribolovu in še posebej trgovini v avtonomnem računu, to je med Trstom in sosednim jugoslovanskim področjem. Med drugo oddajo so bili na programu odgovori predstavnikov gospodarskih ustanov pa tudi trgovinskega atašeja pri italijanskem poslaništvu v Beogradu in italijanska strokovnjaka za ribolov.
poštevati je tudi treba še okoli 2 milijardi lir prometa, ki je bil ustvarjen na podlagi izrednih kontingentov. Tržaška podjetja se živo udeležujejo tudi trgovine med Jugoslavijo in Italijo v okviru splošne trgovinske pogodbe. Tako znaša delež Trsta na celotni izmenjavi med obema deželama kar 8%.
VPRAŠANJE PRIMANJKLJAJA
SEJEM »ALPE — ADRIA«
BETONSKI ZID LOČI OBA BERLINA
EKUMENSKI SVET CERKVA, ki
zboruje v Novem Delhiju, od 18. nov. do 6 dec., združuje vse krščanske Cerkve razen katoliške. V Svet so sprejeli tudi rusko pravoslavno Cerkev. Katoliška Cerkev je na zborovanje Ekumenskega sveta Cerkva zdaj prvič poslala svoje opazovalce, in sicer kar pet. Zborovalci se bavijo zlasti z misijonskim delom. To vprašanje, ki je toliko bolj živo, ker je boj za neodvisnost narodov in proti kolonializmu zajel ob-
Prejšnjo nedeljo so Berlinčani prisostvovali nenavadnemu prizoru. Okoli 2000 delavcev in raznih kvalificiranih specialistov je pod stražo policije podnevi in ponoči gradilo okoli 2 metra širok betonski zid, ki naj za dolgo loči vzhodni Berlin od zahodnega. Na tovornjakih so dovažali velikanske betonske bloke in jih z dvajsetimi žerjavi polagali drugega vrh drugega. Tako je nastal čez noč 250 metrov dolg zid. Na drugih mestih so v naglici postavili razne ovire proti tankom; na nekaterih ulicah so izkopali globoke protitankovske luknje. Zahodnoberlin-ski podžupan Fr. Amrehn je ob pogledu na novi zid obupano dejal: »To je zid, ki ga gradijo za 1000 let...«
Predsednik Trgovinske zbornice v Trstu dr. Caidassi se je v svojem odgovoru pomudil zlasti pri ustanovitvi novega sejma »Alpe - Adria« na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, za katerega je dala pobudo Trgovinska zbornica Slovenije. Pozdravil je to pobudo, ki naj privede do okrepitve trgovinske izmenjave med Trstom in Slovenijo ter naglasil, da gre tudi za gospodarske koristi Gorice in Vidma, ki sta tudi zainteresirana za poglobitev gospodarskih stikov s sosednimi jugoslovanskimi področji oziroma z Avstrijo. Za novi sejem je treba še pristanka osrednjih oblastev.
OBSEG OBMEJNE TRGOVINE
Dušan Košuta, podpredsednik tržaške delegacije Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice, je zlasti poudaril, kako velikega pomena je za tržaško gospodarstvo obmejna trgovina v okviru avtonomnega računa; saj je lani dosegla vrednost 3,8 milijarde lir v vsako smer in predstavlja 3,3% celotne italijansko-jugoslovanske izmenjave. U-
Dr. Biasi, trgovinski ataše italijanskega poslaništva v Beogradu je posvetil posebno pozornost vprašanju izravnave jugoslovanskega primanjkljaja v izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo. Naglasil je tudi, da jugoslovanska podjetja točno in vestno izpolnjujejo svoje obveze in da je jugoslovanska zunanja trgovina solidna. Jugoslovanski primanjkljaj se da pač učinkovito izravnati samo s povečanjem jugoslovanskega izvoza v Italijo. Zadnja trgovinska pogodba pomeni v tem pogledu napredek ker predvideva povečanje medsebojne izmenjave.
Predsednik Jugoslovansko - italijanske trgovinske zbornice inž. Kneževič je naglasil potrebo, da se sedanje trgovinske izmenjave med obema državama spremenil v smislu, da se Jugoslaviji omogoči večji izvoz industrijskih izdelkov. Po tej poti bo mogoče uravnovesiti trgovinsko izmenjavo in odpraviti jugoslovanski primanjkljaj. Jugoslovanski generalni konzul v Milanu je poudaril, da so odnosi med obema državama prisrčni, medtem ko je ravnatelj zagrebškega velesejma orisal vlogo velesejma za pospeševanje gospodarskih stikov.
G. Mari, ki je govoril o ribolovu na Jadranu, je ugotovil, da živi na italijanski obali Jadranskega morja okoli 28% italijanskih ribičev od ribolova v jugoslovanskih vodah.
NAPOVEDANE LADJE »JUGOLINIJA«
Proga Jadransko morje —
—	Indija — Pakistan: Dinara 20/12, Bašjca 22/12.
—	Indonezija — Daljni vzhod: Baška 22/12.
—	Japonska: Baška 22/12.
—	Severna Amerika: Srbija 5/12.
—	Južna Amerika: Drvar 15/12.
—	Perzijski zaliv: Vojvodina 15/12.
»JADROLINIJA«
Proga Jadransko morje —
—	Dalmacija — Grčija (tedenska):
Tastovo 4/12.
—	Grčija — Kreta (14-dnevna): Ore-bič 8/12.
Cene veljajo na milanskem trgu z rabljenim materialom. Razlike med cenami istega modela se nanašajo na stanje vozila.
Američani režejo vina
Američani so se šele v zadnjih letih navadili piti vina. Prej so pili vina tujci in čudaki. Hudo je po prvi vojni prizadelo vinograde prohibicija, suho obdobje, ko ni smel nihče piti alkoholnih pijač. Po 1930 so se vinogradi opomogli in so ljudje spet začeli piti vino. Zdaj je največji trgovec in proizvajalec vina Ernest 3al-lo, ki pridela leta 40 milijonov ga Ion vina, kar ni tako strašno, ket meri galona le nekaj nad štiri litre.
Kakšno je Gallovo vino; je dovolj povedano s tem, da ni v njegovih kleteh nobenega koščka lesa, da so vsi sodi iz cementa ali pa raznih plastičnih mas ali pa stekla. Vinom dodaja precej ogljikovega dvokisa, vina režejo in se za to penijo. Televizija in radio širita slavo njegovih dveh najbolj znanih vin »luk-luk« in pa »strela jasna«.
Resni vinogradniki iz Kalifornije, kjer zraste vse domače ameriško vi no, so proti tem umetno mešanim in pripravljenim vinom. V središču kalifornijskih vinogradov, v Napa Valley blizu San Francisca uporabljajo seveda še zmerom lesene sode za vrenje in pa kipelne vehe.
Napaka teh vinogradnikov pa je, da preveč mešajo, to je režejo, blenda-jo razna vina. Lastnim vinom dodajo vina prejšnjega leta ali pa kupijo vina pri sosedih, da dobijo enoten stalen okus, na katerega so pivci navajeni. Proizvajajo večinoma sladka desertna vina:	porte, cherrije, mo-
škate itd. Vsak Američan pozna reklamo vina »Sneaky Pete« — potuhnjenega Peta, ki je poceni, toda ni dosti v sorodu s trto. Taka vina ne imenujejo wine, ampak winos, torej ne vino, ampak vinček.
Trte uvažajo iz Francije, ki pa na drugačno sestavljeni kalifornijski zemlji daje vina z drugačnimi okusi. Kalifornijski Chardonnay Pinot je n. pr. precej drugačen od francoskega, prav tako njihovi caberneti, sauvignoni, chablis, bordeaux in drugi. Pinta u-metnega Gallovega vina stane 49 centov ali skoraj pol dolarja za dobro mero pol litra.
Od Jugoslovanov je precej vinogradnikov Dalmatincev. Slovenski izseljenci v Clevelandu, Pittburghu in drugih krajih Amerike, ga skušajo iz domotožnih nagibov sami proizvajati z drožami, grozdem, sladkorjem in drugimi stvarmi. Po zadnji vojni je narastel uvoz jugoslovanskega, zlasti štajerskega vina in si ga ob slovesnih prilikah privoščijo tudi naši izseljenci. Še zmerom je zelo visok uvoz tu jih, zlasti francoskih vin, pa tudi italijanskih.
Ekskluzivna agencija za prodajo vesp vseh vrst
Velika izbira rabljenih vesp —
— I Z V O z — — TRST
Via S. Francesco, 44
Hotel POŠTA
Trg Oberdan I (v centru mesta) - Tel 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 75C
lir dalje.
JAM" - 3500 vozil
DELEŽ TUJE MORNARICE NA JUGOSLOVANSKI ZUNANJI TRGOVINI
Kakor poročajo »Komercijalne novi-ne« je tuja mornarica lani prevzela 49 odst. jupgoslovanskega izvoza po morju, v prvih devetih mesecih leta 1961 pa 42%. Tudi delež tuje mornarice na jugoslovanskem uvozu je bil visok ter je znašal 43% v letu 1960, letos pa (v prvih devetih mesecih) 44%. List pripominja, da je delež tuje mornarice previsok, saj obsega jugoslovanska trgovinska mornarica 720.866 bruto registrskih ton.
V Tovarni avtomobilov in motorjev v Mariboru so že sprejeli proizvodni plan podjetja za leto 1962. Kot vsa leta doslej bo TAM tudi v letu 1962 povečala svojo letno proizvodnjo. V letu 1962 bo izdelala skupno 3500 vozil, od tega največ vozil »TAM 4500« z vgrajenim zračno hlajenim Dieslovim motorjem. Razen tega bo TAM izdelala vrsto specialnih vozil na šasijah »TAM 4500«. Med temi omenjamo zlasti odlična gasilska vozila »TAM 4500 G«, nato vozila za polivanje, in pranje cest, prekucnike z enojnim in dvojnim pogonom ter avtobuse »A 3000« z 32 sedeži in avtobuse »A 3500« s 37 sedeži. Razen že omenjenih vozil bo TAM v letu 1962 izdelala še večjo količino vozil »TAM 2000«, nosilnosti 2 tone. Ta vozila lastne konstrukcije TAM so zlasti primerna za prevoze manjših tovorov v mestnem prometu, odlično pa :so se obnesla tudi kot dostavna vozila.
v prihodnjem letu bo TAM izdelal|j 2.400 ton rezervnih delov za vozil »Pionir«, »TAM 4500« in »TAM 2'
i%j:
.000 os
Jav
Zlj
Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor slovi med drugim tudi po tem, da vedno v zadostni količini zalaga tržišče in kupce z rezervnimi deli. Tudi

SEDANJE AVTOMOBILSKE TABLICE SO DOBRE
Na svoji zadnji seji je vodstvo Auto-mobil Club Italia zavzelo odklonilno stališče v zvezi z vladno namero, da bi v doglednem času zamenjali sedanje evidenčne tablice pri vozilih v prometu. Automobil Club ugotavlja, da je žc v načrtu skupna »evropska« evidenčna tablica, ki bo veljala v več državah. Dokler ne pride do tega poenotenja, ni treba zamenjati starih tablic. S tem bo tudi avtomobilistom prihranjen nepotreben strošek.
V soteskah Železnih vra
(Nadaljevanje s 1. strani)
li sodelovati pri pripravi načrta gradnjo elektrarn. Po starih avstrijt; skih načrtih bi znašala proizvodnic električne energije okoli 4 milijard kWh, po predvojnih romunsko-jug0 slovanskih načrtih pa bi se zaradi vit predka tehnike proizvodnja že lahk* zvišala na okoli 7 milijard kWh. vojni pa je proizvodnja električne nergije postala zaradi hitre industrij lizacije še nujnejša. Junija 1956 je tf' la izdana v Bukarešti skupna jugff slovansko-romunska izjava o začetP dela na proučevanju izkoriščanja Dffi nave v energetske namene in za iz i boljšanje plovbe. Na podlagi brioff< skih sklepov z junija 1957 je bila »! stanovljena posebna jugoslovanski romunska komisija za vodenje i"' koordinacijo del na ureditvi Dona*1! v Djerdapu. Komisija se je sporazit mela, da bosta izvršili potrebne št* dije beograjsko podjetje »EnergopN jekt« in romunski institut za ene1"' getske študije ISPE v Bukarešti. kumentacija obsega okoli 1300 strafl1 teksta in okoli 300 risb. Komisija 'f predlagala gradnjo dveh elektrarn prve na odseku Djerdapa Sip-Gufjj val z instaliranim učinkom 1,450 0^ kW in proizvodnjo 8,3 milijard k# letno, druge pa pri Gruji ob izlivl1 Timoka z instaliranim učinkom 364.00*| kW in letno proizvodnjo 2,4 milijar" kWh.«	(Nadaljevanje sledi)
V. Š-
tv
:av
ar
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
& P. A:
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 800.000.000 • VPLAČANIH LIR 1BO.OQO.QOO
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10
telefon er. 38-101
BRZOJAVNI NASLOV: BANKREO
Industrija plastičnih mas in umetnih smol
IPIjAS
J ”
proizvaja z rekonstrukcijo starih in izgradnjo najmodernejših obratov, širok asortiman predelanih in baznih plastičnih mas.
Najnovejši proizvodi podjetja so : POLIURETANSKA PENA »IPREN« in PV-ACETATNA EMULZIJA »Rl-VIL«, ki imajo izredno široko področje uporabe kot osnovne surovine v industriji pohištva, barv, gradbenega materiala, umetnega usnja itd.
Podjet; proizvaja tudi visokokvalitetne izdelke za) široko potrošnjo in industrijo iz predelanih plastičnih mas vseh vrst.
Prospekte in ponudbe pošiljamo na željo potrošnikov brezobvezno.
slovemtii®
žavimioprome6



govejo živino,
konje,
prašiče,
vse vrste mesa, kraški pršut, kranjske klobase, divjačino, perutnino in jajca.
LJUBLJANA, Dalmatinova, 1 P. P. 222 Telefono 22-212
Telegram: SLAVPROMET LJUBLJANA Telex: 03-135
C. G. R.
C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANZE
d. z o. z.
iMPOHT TRST-TRIESTE EXP0BT
TELEF-: 37-040, 08-352	VIA DELLA GEPPA, N. 9
TELEGR.: CIGIERRE	C. P. 183
lism
Tovarna kovčkov in
DOMŽALE — JUGOSLAVIJA
TEL.: DOMŽALE 317, 319 Telegr.: TOKO DOMŽALE JUG.
Naši Izdelki:
Letalski kovčki, listine, aktovke, denarnice, mape, torbice, potovalne torbe, cigaretne doze, pasovi, toki za naočnike in za nalivna peresa itd. Vse izdelano iz prave svinjske kože.
PREDSTAVNIK ZA ITALIJO V MILANU, VIA ARIBERTO 3
$es
yy
Vil
i>a
Ho;
%Q
'iti
K
vet
hit
Ur
Sir
8a
ha
va
sk(
tloi
JUI
s
iil
de;
Sp
8o<
li.
S
Za ravnovesje med plačami in proizvodnjo
Glas iz občinstva
Za 2000 dinarieu
Ljubljana, novembra Ko izletniki iz Trsta in sploh obmejnega pasu na italijanski strani plačujejo pri nas v Sloveniji račune v gostilnah, hotelih in trgovinah pravijo, da kar nekam hitro dohajamo glede nekaterih vrst blaga italijanske cene. Zdaj, v pozni jesenski dobi se bržkone po vseh evropskih državah prične vsakoletno tarnanje nad draginjo, ko je zima na pragu s svojimi izdatki za zimske obleke, kurjavo itd.
V Sloveniji se je poleg običajnega vzdihovanja zaradi naglega dviganja cen posebno pri živilih, vnela še živahnejša razprava o nesorazmerju med plačami, pravilneje, osebnimi dohodki posameznih kategorij nameščencev in uslužbencev sploh v trgovinski, gostinski, industrijski in raznih drugih proizvodnih panogah. Zanimivo pri tem je, da so uradni krogi hitreje reagirali na prenaglo dviganje osebnih dohodkov v ozkih krogih, kot pa širša javnost in množične organizacije.
Gospodarski izvedenci in upravni organi, ki usmerjajo gospodarsko politiko so jasno povedali, da sedanji gospodarski položaj še ne dovoljuje tako visokih plač, kakor so jih de lavski sveti potrdili za nekatera vo dilna mesta. Pred tem povišanjem so se te plače sukale približno med 50 in 80.000 dinarjev. Zdaj so poskočile kar za 50 tisoč in še več, in to včasih ne glede na rentabilnost podjetja. Po podatkih statističnega zavoda Slovenije je bilo v avgustu 1961, torej pred približno tremi meseci 336 uslužbencev v podjetjih s osebnimi dohodki od 80-100.000 dinarjev, in 143 z nad 100.000 dinarji; po neuradnih podatkih je bilo v oktobru okoli 700 oseb, ki so prejemali nad 100.000 din.
hodkov: precej jih stanuje in se hrani doma na kmetih, drugi spet delajo v prostih urah razna honorarna dela ali pa kar neodvisno nekaj izdelujejo. Posebno v osrednji Sloveniji skoro ni zaposlenega človeka, k; ne bi v prostih urah z drugim delom zaokroževal plače navzgor.
Pri novem gibanju osebnih dohodkov smo prišli do novega, zanimivega pojava. Osebni dohodki v državnih ustanovah, tudi v najvišjih položajih, kakor so na primer mesta članov Izvršnega sveta Slovenije, zaostajajo za dohodki v podjetjih. Nekateri gospodarstveniki sodijo, da je to nor malen pojav. Občinski upravni aparat ne more nikakor zlesti na zeleno vejo, zdaj pa še sploh ne, ker m bilo osebje komun deležno novega, premika v osebnih dohodkih.
Zelo neroden postaja položaj v pro-
svetni službi, kjer je težko najti do-voljno število učiteljev in profesorjev za vse odprte šole in razrede, ker gredo rajši posebno strokovni predmetni nastavniki v industrijo.
O kočljivem vprašanju osebnih dohodkov, ki jih urejajo organi delavskega soupravljanja bo razpravljala zvezna ljudska skupščina.
Pri podeljevanju novih registrskih številk za avtomobile ni za zdaj opaziti nikakšnega upadanja; tudi kupci televizorjev, radijskih aparatov se še zmerom gnetejo po trgovinah, prav tako kupci raznih družinskih električnih aparatov. Le v tekstilu občuti trgovina na veliko manjšo prodajo. Ljudje pa so pripravljeni na višje cene za živila štirimesečne suše, ki je v poglavitnih predelih države razpolovila letošnji pridelek.
a. r.
Povprečne plače v Jugoslaviji
Oglejmo si podatke Statističnega zavoda za Slovenijo o osebnih dohodkih bolj podrobno: Od 366.853 zaposlenih (nameščencev in delavcev) meseca avgusta v Sloveniji je znašala povprečna plača 26.800 dinarjev mesečno, to je v razponu od približno 15 tisoč do 150.000 din. Najboljši povprečni osebni dohodki so bili v projektivni dejavnosti — 55.000 dinarjev mesečno. Projektivna delavnost v Sloveniji je zelo pomembna, sai imamo kar 28 projektivnih podjetij in so seveda uslužbenci samo inženirji in gradbeni tehniki, tako da snažilke in kurirji malo odtehtajo pri povprečju plač. Eno edino ladje-delsko podjetje v Sloveniji je v Pi ranu, kjer imajo povprečje 41.000 di narjev. Pri gosti, obširni električni mreži je 31 elektro-podjetij s povprečno plačo 39.441 dinarjev.
Pa pustimo gornje kategorije in u-gotovimo, koliko je povprečje v pa nogah z nižjimi povprečnimi osebnimi dohodki, kako so plačani v kmetijstvu, tekstilnih tovarnah, usnjarstvu, lesni industriji, skratka, tam, kjer prevladujejo delavci z nizko in srednjo kvalifikacijo in so redki tehniki in inženirji. V teh proizvodih pa nogah se giblje povprečje med 15.000
do 20.000 din. Vsi priznavajo pri nas, da so ti osebni dohodki nižjih delav skih kategorij zelo nizki glede na današnje cene. Drži pa tudi, da ima velik del delavcev še druge vire do-
Zvezni zavod za statistiko v Beogradu je že zbral podatke o povprečnih plačah delavcev in nameščencev v mesecu avgustu ter jih primerjal s plačami lanskega avgusta. Njegovi podatki se ne nanašajo samo na nominalne plače, temveč tudi na realne, to je na njihovo dejansko kupno moč. Ti nam kažejo, da so plače napredovale ne samo nominalno; delavci in nameščenci ne prejemajo samo višje plače, izražene v številkah, temveč s temi plačami lahko tudi več kupijo kakor pred enim letom. Z drugimi besedami, statistika kaže, da so dohodki nameščencev in delavcev bolj napredovali, kako so se dvignili življenjski stroški.
Povprečna plača delavca pri podjetjih družbenega (socialističnega) sektorja — razen prometnih podjetij, komunalne dejavnosti in obrtništva — je avgusta 1961 znašala 19.860 dinarjev na mesec, avgusta 1960 pa 16.670 dinarjev. Indeks nominalne plače je avgusta 1961 nasproti avgustu 1960 dosegel 121,8, indeks realne plače pa 111,2. Letošnjega avgusta so bile najvišje, povprečne plače v proizvodnji elektroenergije (30.620 dinarjev), zatem v industriji gume (28 tisoč dinarjev).
Zanimiva je primerjava dohodkov v vseh prvih osmih mesecih tega leta z osebnimi dohodki delavcev v istem razdobju lanskega leta. V vseh panogah povprečno so plače dosegle letošnjega avgusta 18.250 (lanskega avgusta 15.700 dinarjev). Indeks nominalne povprečne plače je dosegel 112, realne 103,9 v primerjavi z osnovo 100 lanskega leta. Najvišje plače so bile v filmski industriji (26.800), zatem v proizvodnji elektroenergije (26.410), najnižje v kmetijstvu (povprečno 14.720 din.) mesečno.
Kako so se gibale plače nameščencev (uradnikov) v istih panogah družbenega sektorja? Povprečno je meseca avgusta znašala plača 29.000 dinarjev (avgusta 1960 : 23.170 din.). Indeks nominalne plače je znašal 124,8 (nasproti avgustu lanskega leta — osnova 100), indeks realne plače 114,5. Najvišja povprečna plača je bila v grafični industriji (tiskarnah), ki je znašala letošnjega avgusta 36.920, nato v industriji gume, in sicer 36.790 in petrolejski in-
dustriji (proizvodnja nafte): 34.820 dinarjev. Povprečna plača v prvih osmih mesecih tega leta je v istih panogah dosegla 26.730 dinarjev (lani 22.3CO); indeks nominalne plače je bil 115 (nasproti 100 v istem razdobju lanskega leta) in realne 106,9. Povprečno naj viš-
je plače v tem razdobju so bile v črni metalurgiji (33.430 dinarjev), najnižje pa v kmetijstvu (22.810 dinarjev).
Zdaj lahko navedemo iz istega vira tudi plače za delavce in nameščence po kvalifikaciji, in sicer meseca avgusta 1961. Kakor rečeno, je povprečna plača delavca znašala 19.860, visoko kvalificiranega delavca pa 33.370, kvalificiranega 22.040, izučenega 16.960 in nekvalificiranega 13.600 dinarjev. Visoko kvalificirani delavci imajo najvišje plače v grafični industriji (povprečno 48.310), nato v proizvodnji elektroenergije (45.340 dinarjev) najnižje pa v zunanji trgovini (27.350). Nekvalificirani delavci imajo .najvišje plače v industriji gume, najnižje pa v gradbeništvu.
Povprečna plača nameščenca je znašala avgusta 1961 29.000 dinarjev mesečno. Nameščenci z visokošolsko izobrazbo so imeli povprečno 43.920 dinarjev, s srednjo izobrazbo 25.520 din., z nižjo 18.710 din., pomožni nameščenci pa 11 tisoč 920 dinarjev. Najvišje plače imajo nameščenci z visokošolsko izobrazbo v proizvodnji elektroenergije, in sicer 60.130 dinarjev, nato v industriji gume (60.070) in v tobačni industriji (56.120); najnižje plače pa so imeli v trgovini na drobno (37.720). S srednješolsko izobrazbo so prejemali najvišjo plačo v petrolejski industriji, najnižjo pa v lesni.
G. urednik! Ker »e v zadnjem času prodaja dinar v Trstu zelo poceni in ker vsi, ki živimo ob meji radi primerjamo vrednost denarja na tej in oni strani, bo morda vaše bralce zanimalo, kaj sem med svojim zadnjim obiskom v Novi Gorici kupil za 2.100 dinarjev. K temu bom še dodal, koliko bi blago, ki sem ga kupjil na oni strani, stalo pri nas v Trstu.
Za 2100 dinarjev sem kupil:
Yi kg čajnega masla	240 din.
3	škatle cigaret Filter (n. c.) 240 din. 6 litrov bencinske mešanice 520 din.
10 dkg sremske salame	120 din.
60 dkg govejega mesa s kostmi 360 din. 24 dkg sira Emmenthal	240 din.
20 dkg bonbonov (karamel) 100 din.
4	kocke kokošje juhe	280 din.
Skupaj 2100 din.
V Trstu bi blago, ki približno ustreza po kakovosti blagu, ki sem si ga nabavil v Novi Gorici, stalo:
14 kg masla (po	1100 kg)	275	lir
3	škatle cigaret	po 160 lir	480 lir
6 litrov bencinske meš. po 120 720 lir
10 dkg furlanske salame po 1800 180 lir 60 dkg govejega mesa brez kosti 840 lir 24 dkg sira Emmenthal po 1100 264 lir 20 dkg bonbonov	po 1200	kg	240 lir
4	kocke kokošje	juhe po	85	340	lir
Skupaj 3339 lir
NEZGODA MINISTRA SULLA
Skrb za Italijane v Švici
Minister za delo Sullo je nedavno o-biskal Švico, da bi pripravil ugodna tla za italijansko-švicarska pogajanja o položaju italijanskih delavcev v Švici. Danes je na delu v Švici približno 400 tisoč Italijanov; mnogo izmed teh je sezonskih delavcev. Prav socialni položaj teh je ustvaril nekakšen kamen spotike med obema državama. Italija, se razume, skuša zagotoviti svojim delavcem v Švici čim ugodnejše pogoje. Minister Sullo se je v svoji izjavi o položaju italijanskih delavcev v Švici prenaglil, kakor pišejo švicarski listi. Kritiziral je neustrezno nastanitev italijanskih delavcev. Zahteval je, da bi švicarski delodajalci izplačevali italijanskim delavcem družinske doklade, čeprav so ti pustili svoje družine v Italiji
Po teh izjavah je sledila preoej živahna polemika v tisku. Sullov nastop je izzval nekakšen diplomatski incident, ki ga je nato likvidirala italijanska oziroma švicarska diplomacija. Nekateri italijanski listi, kakor »II Bor-ghese« so očitali Sullu, da je bil neroden in netakten nasproti Švicarjem in da je pokvaril ozračje prav v trenutku, ko bi se morala začeti prava pogajanja. V resnici so se ta pretekli petek tudi začela. Med Švico in Italijo je treba obnoviti splošen sporazum o pogojih, ki naj jih švicarski delodajalci priznali italijanskim delavcem. Nekatera vprašanja so zelo kočljiva. Začasno nameščeni delavci ne smejo pripeljati s seboj ostalih družinskih članov. Italijanski delavec mora delati v Švici najmanj tri leta nepretrgoma, da
mu to dovolijo. Italijani tudi zahtevajo, naj bi italijanski delavci v Švici prejemali družinsko doklado tudi za tiste družinske člane, ki so jih pustili v Italiji. Za italijanske delavce bi morali Švicarji pripraviti tudi bolj udobna zidana stanovanja, kakor jih imajo v Zah. Nemčiji. Švicarji naj bi odprli tudi italijanske šole za otroke italijanskih priseljencev. Zboljša naj se tudi socialno zavarovanje.
Italijanski listi napovedujejo, da bodo pogajanja zelo težavna. Ena izmed ovir je tudi ta, da uživajo kantoni (dežele) široko avtonomijo tudi glede podobnih vprašanj in da jim zaradi tega osrednje švicarske oblasti ne morejo zaradi sedanje ustave vrniti svoje volje.
Železnica med koprom in zaledjem vtreh letih
POGUMEN ŽUPAN. Florentinski župan Giorgio La Pira, ki živi in vlada po lastnih načelih in se otresa tujih vplivov, ne dela zdaj prvič s svojim izvirnim vedenjem preglavic osrednjim oblastem v Rimu. Rimska cenzura je prepovedala novi film »Ne ubijaj«, delo režiserja Autant Lare. Župan je kljub temu organiziral »zasebno« predstavo filma v dvorani obrtniške razstave ter povabil na njo znamenite osebnosti -iz politiše, leposlovja in sodnih krogov. Pred začetkom je spregovoril o filmu in ga branil tudi s citati iz sv. pisma. Na predstavo je povabil tudi ministra za narodno obrambo G. Andreottija, ki pa se povabilu ni odzval, pač pa je brzojavno odgovoril, da ne more prisostvovati predstavi filma, ki so ga višje oblasti prepovedale. Film je obsodil tudi »Osservatore Romano«, glasilo Vatikana.
AVTOPREVOZNlSlCO
PODJETJE
L POŽAR
TRST ■ ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tn In Inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ngodne
Koper je bil poprej malo obalno mestece brez posebnega pomena, tudi brez dobrih cestnih zvez z zaledjem, in promet čez njegovo pristanišče je bil zgolj krajevnega značaja. Zdaj pa ima to razvijajoče se mesto gospodarsko pomembno zaledje z napredujočo industrijo, njegova vloga kot pristanišče tega zaledja pistaja vse bolj jasna in realna, a tudi pomen mesta kot središča v upravno političnem ustroju njegovega ožjega zaledja se uveljavlja v vedno večji meri. Tako se vprašanje železniške zveze med Koprom in zaledjem po sili razmer postavlja vedno bolj v ospredje jasnih razmotrivanj in pričakovati je treba, da bo v doglednem času v tem vprašanju prišlo do konkretnih pozitivnih odločitev.
prednosti. Nov položaj je pa kmalu tudi dal konkretne pobude za boljše cestne zveze z zaledjem, za smotrno postopno izgradnjo pristanišča in končno tudi za obravnavanje vprašanja povezave Kopra z jugoslovanskim železniškem omrežjem.
gotovljena, če bi njen blagovni promet v obeh smereh dosegel na leto okrog 800.000 ton. Znano je pa tudi, da izgradnja novih prometnih zvez čestokrat u-stvarja za promet nove razvojne možnosti, ki jih poprej ni bilo.
ENA LEKARNA ,NA 4.000 LJUDI
Danes velja v Italiji zakonska določba, da sme biti ena lekarna na vsakih 5.000 prebivalcev. Po najnovejšem vladnem zakonskem osnutku bo število lekarn zvišano, in sicer tako, da pride ena lekarna na vsakih 4000 prebivalcev. Danes je v Italiji 11.241 lekarn, njihovo število se pomnoži za 20%.
ŠTEDILNIKI - PECI na plin elektriko, les in premog. ELEKTRIČNI LIKALNIKI, PRALNI STROJI, grelci za vodo, hladilniki. ELEKTRIČNE LUCI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORATIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBORI IZ NERJAVEČEGA JEKLA - MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom, restavracije, gostilne in podobno

TRST e Riazza S. Giovanni 1
VARIANTA: KOZINA (PREŠNICA) — RIŽANA — KOPER
BURJA JE ODNESLA OZKOTIRNO ŽELEZNICO
Koper je sicer v prejšnjih časih že imel svojo železniško zvezo. Bila je to ozkotirna železnica, ki je ob morski obali povezovala Trst s Porečem. Objekti ob tej progi so deloma še ohranjeni in sledovi proge se vidijo tudi zdaj še, ponekod v bližini glavne ceste, ki pelje od Kopra čez Portorož proti Pulju. Bivša postajna poslopja kažejo vedno še značilni slog, v katerem so ob začetku tega stoletja gradile take stavbe avstrijske državne železnice, in ponekod so vidni tudi vhodi v predore skozi katere je proga bila speljana. Ozkotirnica je povezovala severozahodna istrska obalna področja s Trstom, kamor je težila njih v glavnem agrarna proizvodnja. Zmogljivost železnice je sicer ustrezala tedanjemu skromnemu obsegu blagovnega in osbenega prometa, naprave pa niso bile dovolj prilagojene zahtevam vremenskih posebnosti teh krajev. Tako se je dogajalo, da je včasih močna burja prevrnila prelahke vagone in onemogočila reden promet. Ko so v italijanski dobi cestna motorna vozila prihajala vedno bolj do veljave, v prevozu blaga in oseb, je ozkotirnica polagoma izgubila svoj nekdanji pomen in v času vojne v Etiopiji je italijanska železniška uprava demontirala vso progo in prepeljala vozni park na afriška tla.
Po vojni se je Vojaška uprava jugoslovanske armade, ki je upravljala tedanjo cono B Svobodnega tržaškega ozemlja, sicer zanimala za možnosti in perspektive obnovitve prejšnje ozkotir-nice, kar pa zaradi spremenjenih razmer ni moglo dovesti do pozitivnih zaključkov.
Londonski sporazum, ki je končno ustvaril med Italijo in Jugoslavijo sedaj veljavno razmejitev na tem ozemlju je spremenil s tem tudi pomen in vlogo Kopra. Temu mestu se je v no-vem položaju nudila možnost in naloga, da postane severozahodnemu delu Jugoslavije važno pristanišče za prekomorske prevoze, pomoč preobremenjeni Reki, a tudi zelo skromno nadomestilo za Trst, ki bi bil zaradi svojih železniških zvez z zaledjem in pristaniških naprav brez dvoma imel velike
Proga Divača - Herpelje - Pulj pelje mimo ožjega koprskega področja v razmeroma majhni zračni razdalji, toda z znatno višinsko razliko. Od te proge bi se na primerni točki morala odcepiti nova koprska proga. Toda kje naj bi se odcepila in kod naj bi se speljala. To vprašanje je zahtevalo mnogo proučevanja, a v poštev je prihajalo večje število variant.
Kot prva je bila predmet razpravljanja trasa Herpelje - Koper - Sečovlje, a previsoki gradbeni stroški so jo izločili iz razprave že vnaprej. Izmed o-stalih variant, ki predvidevajo gradnjo proge le do Kopra, je glede na geološke značilnosti terena najresnejša tako-imenovana »črna«, po kateri naj bi se nova proga odcepila od istrske železnice pri Prešnici, nekaj kilometrov južno od Kozine, dočim bi se po drugih odcepila šele pri Podgorju ali pa že pri Kozini. Od Prešnice naj bi se proga speljala mimo Črnotič in Podpeči na Hrastovlje; pri Rižani bi prečkala reko istega imena z desnega na levi breg, dosegla bi dolino pri Križišču in se od tod usmerila proti Kopru po robu Škocjanskega zaliva. Koprska čelna postaja naj bi bila na dotlej osušenem zalivu v bližini novega pristanišča, ki je še v gradnji. Proga bi bila dolga okrog 31 km in njen naj večji vzpon bi bil 25%0, vleka bi bila električna.
DOPOLNITVE ISTRSKE PROGE
Nova koprska proga bo gotovo zahtevala nekatere spremembe tudi na sami istrski progi, in sicer na odseku Divača - Herpelje. V Rodiku bi se namreč moralo zgraditi izogibališče, to je položiti bi se moral tam drugi tir, sicer bi zmogljivost proge Divača - Herpelje ne zadoščala za ves promet iz Divače proti Pulju, Rasi in Kopm. Zmogljivost proge bivše Južne železnice, s katero je istrska proga povezana pri Divači, je pa že ves čas po prvi svetovni vojni le nezadostno izrabljena in ne predstavlja za novo koprsko progo nobenih težav.
Konkretnih formalnih odločitev na pristojnih mestih v vprašanju gradnje koprske železnice, kolikor je v javnosti znano, doslej še ni bilo, izven dvoma pa je, da bo napredujoča izgradnja koprskega pristanišča neizogibno in v doglednem času dovedla do takih odločitev. Na podlagi teh se bodo šele pričela prava pripravljalna dela z izdelavo glavnega načrta in izvedbo meritev ter končno priprave za izgradnjo spodnjega ustroja. Računa se, da bo izgradnja proge z vsemi pripravljalnimi deli zahtevala tri leta.
Dr. O.
PODUZEČE ZA PROMET, PROIZVODNJU I PRE-RADU POLJOPRIVREDNIH I PREHRAMBENIH PROIZVODA
,sljeme'
ZAGREB - SESVETE
JUGOSLAVIJA
EXPORT - IMPORT — ZAGREB, Heinzelova 53/a
Pošt. pretinae 276
Telefon: 51-030, 51-28C, 51-942
Telex: 02-149 Telegram: Sljeme Zagreb
IZVOZI : Zaklanu telad u koži I teleče meso, govedje meso, svinjsko meso, sve vrste koba-sičarskih proizvoda, sve vrste suhog mesa, naročito konzerve, šunke, hrenovke, šultera, gulaš, lunchon meat, chopped pork, te jaja! preradjevine od jaja I perad.
UVOZI : Sav materijal za vlastite potrebe.
BEOGRAD, SREMSKA 6 — Pošt. fah 234 Delegacija u Trstu: Via Cicerone 8	
Telefon 29-306	
Jugosiovensha izvozna	Vrši sva plačanja u okviru Trščanskog regionalnog sporazuma preko svoga računa »CONTO AUTONOMO« kod BANCA DTTALIA u Trstu — Održava
i kreditna banka A. D.	korespondentske i kontokorentske odnose sa svim vodečim italijanskim ban-
centrala	kama — Obavlja sve vrste bankarskih i menjačkih poslova.
»NEUNIČLJIVO« OSEBNO VOZILO
SKODA
O c t a v i a
KARAKTERISTIKE:
pogonski stroj 1G89 kubičnih cm, poraba bencina 7 litrov za 100 km brzina 125 km-h, cena 595.000 lir plus prometni davek (I.G.E.)
Zastopnik: AUTOEMPORIO - TRST, Ul. T. Luciani 6 Tel. 72-233	(lastnik: Igino Cociancich)
VAŽNO: za kupce do 31. decembra letos stroški za prometni davek in vpisnino na račun podjetja!
Ce primerjamo, koliko sem to blago plačal v dinarjih onstran meje in koliko stane to bjago v lirah tostran meje, pridemo do zaključka, da je kupna moč dinarja, vsaj kolikor gre za nabavo teh vrst blaga, višja kakor lire. Primerjava nam seveda pokaže precej drugačno sliko, ako primerjamo cene drugega blaga, kakor na primer tkanin, toda gotovo je, da je prehrana v Jugoslaviji še vedno cenejša kakor pri nas. Prav gotovo je, da sedanji tečaj dinarja na črni borzi v Trstu (60 do 63 lir za 100 din) ni realen in da je kupna moč dinarja na notranjem trgu v Jugoslaviji mnogo višja. Zato pride tudi do tega, da sami Jugoslovani kaj radi kupujejo dinarje v Trstu in jih odnašajo domov.
mmrni dei corso
TRST — TRIESTE, CORSO ITALIA 1 (Vogal R. Borsa)
Telefon štev. 29-043
BOGATA IZBIRA SVILENIH, MAKO IN NAVLON DEŽNIH PLAŠČEV ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE.
OBIŠČITE NAS S POLNIM ZAUPANJEM! BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIZJIH CENAH
IMPEXPORT
UVOZ•IZVOZ - ZASTOPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725
UVAŽA:
VSAKOVRSTEN LES-CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO
IZVAŽA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 60010 Telegr.: Impezport - Tricetc
POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
HIOBILI MADALOiiO
permafles
Trst - Trleste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740
Pohištva — dnevne »obe — oprema
u1-«13« - vozički - posteljice
RAZSTAV*: UL. VALDIBIVO, II — UL, F. FTLZI, 7
TrunsiHlrin
IMPORT - EXPORT
VSEH VRST LESA, TRDIH GORIV, EKSOTOV IN STROJEV ZA TESNO INDUSTRIJO
TRST - Sedež: ulica Cicerone 8/II Telefon: 30-214
Jadran
£
s
IMPORT - EXP0RT - SEŽANA
IZVOZ IN UVOZ VSEH ARTIKLOV PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU
¥
7
sežana, telef. 4, 62, 66 telex 0314-1
z obratom LIPICA, klor deluje pltališče gorele Urino za Izroz In kobilarna z Jahalno šolo
Ta varianta je sedaj v razpravi in bo verjetno obveljala, ker je iz geoloških vidikov najugodnejša. O njej je v Kopru pred kratkim na zborovanju Zveze prometnih inženirjev in tehnikov Slovenije predaval inž. Alojz Poljanšek. Na istem zborovanju je 'bilo na dnevnem redu tudi predavanje inž. Miloša Gnusa o koprskem pristanišču. Obe predavanji sta prikazali medsebojno povezanost vprašanj izgradnje pristanišča in železnice.
Lestenci, svetilke,
popolne opreme za kopalnice
. • . po cenah, ki se ne dajo
primerjati I
Brandolin
Via S. Maurlzlo, 2
lnixMuA&fia fofieA,
VPRAŠANJE DONOSTNOSTI PROGE
Sedanji promet čez Koper seveda ne bi mogel zadoščati za rentabilnost železniške proge. Toda perspektive, da bi se v blagovnem prometu koprskega pristanišča dosegla tudi dva milijona ton na leto, so sedaj mnogo realnejše kot je bilo mogoče pričakovati pred tremi ali štirimi leti. Industrija Slovenije bo po izpolnitvi svojih rekonstrukcijskih načrtov potrebovala že v petih letih koprsko pristanišče za izvoz in uvoz v skupnem obsegu 1,200.000 ton na leto, dodati je pa treba v predvidevanjih vsaj še 700.000 ton splošnega tovora in 300.000 ton tranzita. Rentabilnost železniške proge bi pa bila že za-
Grand Hotel Toplice - Bled
Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23°C. Drsanje na jezeru, žičnica za smuk, vsakovrstne zabave in razvedrila. • Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja in odlična domača vina.
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA — TELEF. 141, 184 TELEX: 03-517
9
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni • Pomorska agencija • Špediterska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo • Transportno zavarovanje blaga • Carinjenje blaga
•	Redni zbirni promet iz evropskih centrov
•	Kvantitativni prevzem vagonskih in kosovnih pošiljk • Strokovno embaliranje • Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga v lastnih skladiščih • Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče-Bar.
Održava osam linija i to:
Sjeverna Evropa (tjedno)
Sjedinjene Države Amerike (desetodnevno) Južna Amerika (mjesečno)
Levanl (tjedno)
Iran, Irak (svaki mjesec i pol)
Indija, Pakistan, Burma (mjesečno)
Daleki Istoli, Japan (mjesečno)
Daleki Istok, Sjeverna Kina (dvomjesečno)
Na svim prugama plovi 40 brzih i modernih brodova, koji imaju 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tankove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta.
Prevrnite robu prugama ”JPG0L1BIIJE”
GOSPODARSTVO
Mudimo vam prvovrstne izdelke iz hombaža in umetnih vlaken, pestro tkane ali potiskane z vzorci zadnje mode in apretirane po najsodobnejših
postopkih.
Tekstilno industrijo Tiskanin a Inteks
¥ naši veliki izbiri popelinov, i: e lir je v, deienov, kretenov, kanafasov, cicev, satenov, Batistov, naglavnih rut, robcev, posteljnega platna, flanelastih rjuh, barhsntov, linettov, duvetinov in odej, boste lahko našli vse za vaš okus in potrebe.
.TekstilMis' - Hrani
Jfefzregie fes Miške
im naj&oijše šelje eS dnemm repisSIiHe
©©e©©®©©©©©
Postrežba je ločna in solidna.
>se navedene izdelke izvažamo tudi v razne države Evrope, Azije in Afrike.
Se piipat&ča
upam................
©©©©O©*******4**************
-------

mmmm

SSIsbmS
imun
TOVARNA MOTORNIH VOZIL
Tomos
n
MEHANIČNA TKALNICA SVILENIH IZDELKOV, BARVARNA, APRETURA IN TISKARNA
MARIBOR
V
Poštni predal 10 Telefon : 36-76 —. 23-93 1
Brzojav: Svila Maribor
S
l
svila
l
PROIZVAJA RAZNOVRSTNE SVIDENJE, POLiS-V^L-ENE :IN
UMETNOSVILENE TKANINE, KAKOR TUDI TKANINE IZ
SINTETIČNIH VLAKEN. ZLASTI SE ODLIKUJEJO DRALON
TKANINE IZ MEŠANICE ČISTE SVILE-VOLNE, KI SE NE
a
MEČKAJO TER SO BARVANE IN POTISKANE Z NAJMO-
DERNEJŠIMI VZORCI TER BARVNIMI ODTENKI.
Vsem delovnim kolektivom čestitamo ob Prašniku republike

EsesEas

Tisoči varilcev po številnih industrijskih podjetjih vseh panog industrije z zadovoljstvom uporabljajo naše elektrode za avtogensko in elektro varjenje
Zato tudi vi naročite elektrode tipa
Zahtevajte prospekte r\ O A \T A naših elektrod. iJ IX A r rl
Garantiramo dosego Gcifeb 50
mehanskih in ostalih lastnosti navedenih v prospektu
ISTRA
Galeb 70
ŽELEZARNA
JESENICE
JESENICE NA GORENJSKEM
BBS
KOPER
H
<C
§
3
Maši proizvodi:
Vse vrste gornjega in spodnjega usnja UMETNO USNJE »KONIT«, opetnice Pogonsko jermenje, pikerji in vse vrste tekstilnih utenzilij
O
ti
ti cn
ti
ti
h-3
C/D
ti
PREDSTAVNIŠTVA:
Predstavništvo, prodajalna in skladišče
»KONUS« Beograd, Knez Mihajlova 47 - Tel. 20-630
Predstavništvo, prodajalna in skladišče
»KONUS« Ljjubljana, Gosposvetska c. 2 - Tel. 23-337 Predstavništvo
»KONUS« Zagreb, Bogošičeva ul. 22 - Tel. 28-372
Prodajalna in skladišče
»KONUS« Novi Sad, Ulica Narodnih heroja 10
Tel. 25-78
Prodajalna in skladišče
»KONUS« Ptuj, Miklošičeva ul. 1 - Tel. 173
SLOliEMKE KONJICE - Jugoslavija
Telgram : Konus — Slovenske Konjice Telefon: 1, 22
Jugolekslil
impez
LJUBLJANA
TITOVA 3-VS - V!I
PREDSTAVNIŠTVA:
Beograd, Ulica 7. Jula 11
Telefon: 23-861, Telex: Slovtex BGD 01269
RIJEKA, Dositej Obradoviča l/II
E X P O R T
bombažne, volnene, stanične, jutine, lanene in konopljene tkanine, konfekcija, trikotaža, preproge in ostali proizvodi tekstilne industrije
I m P O R T
Telefon : 23-942 - P.O.B. 273 A Telegram : S!ovtex Ljubljana
bombaž, stanične vlakno, rayon, volna in ostale tekstilne surovine, tekstilni polproizvodi in končni proizvodi

IZVAŽAMO 50 LET V 45 PREKOMORSKIH DEŽEL
CELJE


ieapiflfa
U
-te
smsm i j
ti:

VODEČI PROIZVOJALEC IN IZVOZNIK:
EMAJLIRANE POSODE POKOSITRENE POSODE POCINKANE POSODE HIGIENSKO- TEHNIČNIH PREDMETOV JEKLENIH RADIATORJEV in JEKLENK ZA BUTAN - PROPAN PLIN

Posebno priporočamo naše nove izdelke:
EGONOM LONEC, ALU-PEKAČ, SOKOVNIK, DUAL, ABC, TRIUMF in POMIVALNO OMARICO.
E'
or
av
er
h
Ki.
n
R:
ed
1
ial
ta:
er
in
a.
rž:
»gl
z
*k(
»rr
Od
tis
Va-
če,
ači
»ei
1°,
n
tov
io;
ibč
'as
®l0’
:Uic
Jej,
»h
'ok
M
%
S
M
tra
ie ■
»bd
s,at
!ah
ske
60I;
■U:
R
tek;
S*
Ufe
'45
V
'o,
k
=Ul:
'U
telil
k
hi
V
ik>c
»se
»br
tea
'eh
ted
se
•etc
,\
Ule
%r
»H
V k0j
V
$Ve
SEDEŽ, TRST . Ul. I C A F A B l O FILZI ST. te/l. - TELEFON ST. 71
'SPOTARSKF.GA ZDRUŽENJA
Samopostrežne trgovine in jestvinčarji
Do nedavnega ni nihče pričakoval, da tudi to stroko prizadela moderni-cija, vsaj tako hitro ne. Samopostrež-trgovine z jestvinami, ki so bile ed kratkim le redek primer, so se zadnjem času tako razširile tudi v stu, da se večina jestvinčarjev čuti :lo prizadete. In vendar mislimo, da golim tarnanjem in s prekrižanimi 'kami ne bodo jestvinčarji ustavili te-procesa. Postaviti bi se morali od-čno po robu, ne da bi pošiljali na lesno in levo spomenice ali da bi mo-idovali pri odgovornih oblasteh, tem-!eč da bi se združili in s skupnimi očmi šli z duhom časa in tudi sami vztrajnostjo pristopili k pobudi in istanovili samopostrežne trgovine. Stri-mo se, da so za to potrebna pre-rijfejšnja sredstva, ki bi jih največkrat -sameznik ne premogel, niti bančni vodi ne bi bili pripravljeni proti jam-enega samega človeka podeliti po-»lujila. Dobro bi bilo torej, da bi se "“stvinčarji domenili ter s skupnimi očmi tudi sami oprijeli ustanavlja-a takih samopostrežnih trgovin, ki do tako postale vir njihovega gospo-glarskega razvoja.
rdj Člane, ki se zanimajo za tovrstne ibude opozarjamo, da jim je tajni-pifltvo na razpolago z vsemi potrebnimi
lfcfasveti.
n
Jliiii„iiiii,i,iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii':;iiiiiii...um
fa političnem obzorju
P POLITIČNO OZRAČJE SE ČISTI.
J0 li dvoma, da bo imela »destabilizacija« in vojna napoved stalinizmu na oT. kongresu Komunistične stranke tf!SSR obvidne posledice tudi na raz kfbj političnega življenja v Italiji in '"čveda tudi na Tržaškem. Moskovski Klepi so izzvali hudo polemiko zno-zd raj' samih komunističnih strank po t^Vetu med raznimi strujami, ki je se-r^feda ni mogoče zajeti s kratkimi besedami. Čeprav se je komunistično gibanje na Tržaškem podpredilo e-Slbtncmu vodstvu iz Rima, ima pri jč|as svoje posebne značilnosti, ker je >il povojni razvoj v naših krajih na •leji, ki so bili nekakih deset let lo-riii' od Rima, drugačen. Pri nas so 'ovojne razmere postavile na dnevm red vprašanje politične pripadnosti eh krajev — zopet k Italiji ali k Ju-loslaviji — ki ga drugod niso po 'Hali. Kominform je tudi razbil de-!5vsko gibanje na Tržaškem v dva )bora, ki sta tudi glede vprašanja •'politične pripadnosti našega ozemlja Izvzela različni stališči. Pri presoje-Snju novega položaja, ki je v razvejil po moskovskem kongresu pri nas, ttoramo upoštevati tudi okolnost, da ;o v delavskih vrstah Slovenci in Ita-ijani in da so kominformisti lahko 'otegnili pretežno večino slovenskega delavstva za seboj v imenu Stalina;
ta namen so lahko tudi izkoristili 'taro rusofilstvo našega življa, k, je
• hudih stiskah — tudi začasa faši-
lrna _ vselej pričakovalo rešitev iz
Vsije. Stalina je zdaj moskovski Ingres strmoglavil s prestola in »krati so prišli ob moč tudi tisti, ki so gnali na obsodbo komunistična Gibanj a” v Jugoslaviji in tudi jugoslovanske zunanje politike. Politični razvoj je torej pokazal, da so Stalin in »jegovi pristaši doma in po svetu »ogrešili. Naši delavci so prebrihtni, la ne bi danes spoznali, da je bila 'grešena politika tistih, ki so v imeli! Stalina in Rusije zasejali razdoi led naše delavstvo. Če se bo to Poznanje utrdilo tudi med odgovor-»imi voditelji, se bo kmalu jasno pokazala pot k združitvi vseh delavskih Šil na Tržaškem in k skupnemu organiziranemu nastopu za obrambo sojinih pa tudi narodnostnih pravic »ašega življa.
NSZ O 22. KONGRESU V MOSKVI.
Glavni tajnik Neodvisne socailistične »Veze na Tržaškem E. Laurenti je na Ostanku v dvorani v ulici Montecchi 5 v posebnem predavanju razčlenil »otrten sklepov 22. kongresa Komuni jtične partije ZSSR in začrtal gledišče NSZ. Razprave, ki se je razvila »o njegovem predavanju, so se ujezili tudi nekateri pristaši Komunistične stranke Italije v Trstu. Aktiv NSZ v Trstu je v posebni izjavi podobno analiziral sklepe moskovskega kongresa. Izjava pozdravlja javno »azkrinkavanje »stalinistične degene-hacije« in obsodbo osebnega kulta: |°da odstraniti je treba res vse used 'ne stalinističnih koncepcij. Zajamči-'i je treba demokratično življenje in ^Posredno udeležbo delavstva pi i v°denju proizvodnje in razdeljevanju dobrin.
ZA samoupravo DEŽELE Furlanija - julijska krajina
Preteklo nedeljo je bil v prostorih '°ve delavske zbornice v Trstu prvi ^od zvez občin, kjer imajo večino demokratične skupine. Shoda so se ude-»žili župani, pokrajinski in občinski letovalci s Tržaškega ozemlja ter Gorške in Videmske pokrajine ter poleg Spačili politikov tudi nekateri parlamentarci levičarskih strank. Prisostvo-S je tudi senator M. Lanzetta. Shod le v imenu slovenskih županov pozdravi dolinski župan D. Lovriha, v imenu Svenske. kulturno - gospodarske zveze J9 je spregovoril njen predsednik dr. J°že Dekleva. Govornik je odločno na-'topi, proti preostankom fašizma v pomiki današnje državne uprave proti Slovencem. Še danes ne morejo Slo-vonci uporabljati svojega jezika v jav-[t'h uradih in niti ne pred sodiščem, hpndonski sporazum je treba uresniči, čeprav ta ne vrača Slovencem vse-č tega, kar so nekdaj imeli, zlasti ne Č gospodarskem področju. Dr. Dekle-V‘i je zahteval, naj se določbe London-čega sporazuma vnesejo v ustavo bojite samoupravne dežele Furlanije — člijske krajine. Tržaški občinski sve-Ovaiec dr. Teiner je obširno uteme-zahtevo po ustanovitvi avtonomne čžele Furlanija — Julijska krajina. 'Pregovoril je tudi videmski občinski letovalec Bacicchi, ki je orisal vlogo K°sPodarstva v bodoči avtonomni deže-'■ Spregovoril je tudi senator Lanzet-) Po razpravi so izvolili koordinacijah odbor Zveze demokratičnih občin.
tržaško področje bodo v njem dr. °ekleva, dr. Tonel in prof. Medani.
NESPREMENJENA PREMIČNA LESTVICA DO JANUARJA 1962
Za nameščence industrijskega, trgovinskega in poljedelskega sektorja bo draginj ska doklada za tromesečje november 1961 — januar 1962 ostala ne-izpremenjena.
REKLAMNE PRISTOJBINE
Po objavi zakona z dne 27. jun. 1959 o uredbi novih pristojbin za objave, bodo te povečane štirikrat. Po členu 30 niso podvržene plačilu obvestila in druga reklamna sredstva, ki so razstav-
ljena v izložbah trgovinskih prostorov. Če pa ta sredstva presegajo površino 50 kv. dm, se lahko podredijo plačevanju tozadevne pristojbine z zmanjšanjem, ki ne bo preseglo 50%.
PRISTNOST RAZNIH PRIDELKOV V PRODAJI
Še. vedno nekateri brezvestneži prodajajo prodajalcem na drobno za njihove trgovske obrate razne nepristne maščobe in olja. Zato izrecno opozarjamo zlasti člane, naj pazijo, kaj kupujejo.
kronika
PROSLAVA DNEVA REPUBLIKE.
V Jugoslaviji bodo danes in jutri obhajali obletnico ustanovitve republike. Na tukajšnjem generalnem konzulatu je bil sinoči običajni sprejem, ki ga je priredil generalni konzul dr. žiga Vodušek s svojo soprogo. Sprejema so se udeležili predstavniki najvišjih politič-noupravnih, sodnih in vojaških oblasti. Povabljeni so bili tudi predstavniki slovenskih ustanov in občin v Italiji.
PODELJEVANJE OBMEJNIH PRO-PUSTNIC. Te dni so se na Repenta-bru zbrali predstavniki italijanskih in jugoslovanskih obmejnih oblasti. Proučili so več primerov, ko so oblasti s te ali one strani odbile podelitev propustnice iz »varnostnih razlogov«. Število takšnih primerov ni veliko, kakor poroča agencija »Italija«. Včasih po vsej verjetnosti ravnajo oblasti na podlagi nepopolnih informacij, ki so lahko tudi posledica osebnih maščevanj informatorjev.
SESTANEK MEŠANEGA ODBORA. Prve dni decembra se bo v Beogradu sestal italijansko-jugoslovanski mešani odbor za manjšine. Člani italijanskega odposlanstva so se te dni sestali na ministrstvu za zunanje zadeve v Rimu, da pripravijo gradivo za omenjeno zasedanje v Beogradu.
VEČJI KAPITAL ZA RAJBELJSKI RUDNIK
Upravni svet delniške družbe. RAIBL — Societa Minenarria del Predil je na svoji zadnji seji sklenil povišati glavnico družbe od sedanjih 500 milijonov na 1 milijardo 500 milijonov lir. Družba bo izdala 1 milijon novih delnic po 1000 lir nominalne vrednosti. Pri odkupovanju novih delnic bodo imeli prednost stari delničarji (po eno novo delnico za dve stari). Prodajna cena bo »alla pari«, to je 1000 lir za delnico-. PROMET V SPLOŠNIH SKLADIŠČIH
Blagovni promet Splošnih skladišč je dosegel v oktobru 171.000 ton. Od tega je bilo 110.200 ton blaga izkrcanega in 60.800 ton vkrcanega. Celoten padec znaša 1000 .ton, glede na delo v oktobru leta 1960.
NAŠE SOŽALJE
Pri prometni nesreči je podlegel tržaški odvetnik Ivan (Giovanni) Kezich, v Trstu je umrla 38-lefna Božena Simonič, soproga dr. žaromira, na Kon-tovelu 89-letna Marija Štoka, mati Er. Štoke, v Ricmanjih Antonija Kuret, v Boljuncu Mihael Slavec, v Slovenskih Konjicah 81-letni Alojz Križnič, oče dr. Edvarda, živinozdravnika na Opčinah.
V daljni Avstraliji sta pri prometni nesreči zgubila življenje mlada zakonca Silvan in Bruna Bevilacqua, stara 27 odnosno 22 let. Oba sta bila doma iz Trsta. Zapustila sta dva otroka, 4-letno Grace in 3 mesece staro Cinzio. Dckletci bo sprejela k sebi stara mati, ki živi v Trstu.
V Italiji okoli 50 milijonov prebivalcev
Na dan letošnjega popisa (15. okt.) je bilo v Italiji 50 milijonov 464.000 ljudi. Od zadnjega štetja leta 1951 se jc število prisotnih ljudi dvignilo za okoli 3 milijone. V Italiji je danes 49% moških in 51% žensk; torej je več ženskih prebivalcev. Število stanovanj se je dvignilo na 14 milijonov 72.000, to je za 23,3% v primerjavi z letom 1951. Število podjetij, družb, tvrdk itd. znaša 1,732.759 (15% več kakor leta 1951).
KOLIKO LJUDI ŽIVI V VELIKIH MESTIH
1951	1961
Rim	1,651.754	2,160.773
Milan	1,274.245	1,580.978
Neapelj	1,010.550	1,179.608
Turin	719.300	1,019.230
Genova	688.447	775.106
Palermo	490.692	587.063
Bologna	340.526	441.143
Florenca	374.625	438.138
Katanija	299.626	361.466
Benetke	316.891	336.184
Bari	268.183	311.268
To so. italijanska mesta z več kakor 300.000 prebivalci. Povsod je opaziti, da število prebivalstva napreduje mnogo hitreje kakor v Trstu, število prisotnih ljudi s,e jc v našem mestu dvignilo v 10 letih le za 868, in sicer od 272.522 v letu 1955 na 273.390 v letošnjem letu. Glede na vso Italijo pa je zanimivo, da se podatki zbrani s štetjem ne ujemajo s podatki, matičnih uradov. Po podatkih popisa je v Italiji 880.000 ljudi manj kakor po podatkih matičnih uradov.
Trst šele na 8. mestu
V času od januarja do septembra tega leta je priplulo v vsa italijanska pristanišča 23.675 ladij, medtem ko jih je v ustreznem razdobju lan skega leta priplulo 22.482.
Letos so ladje natovorile in raztovorile 59 milijonov ton blaga (lani v istem času 51,9 milijona), število potnikov pa se je dvignilo od lanskih 681.509 na 824.661.
Po količini blaga v prometu je vrstni red pristanišč v Italiji naslednji: Genova (22,2% vsega tovornega prometa), Neapelj (10,7%), Benetke (9,3), Augusta (7,5%), Ravenna (6,3%), Livorno (5,5%), Trst (5,0%), itd. Glede na promet v letu 1960 (od januarja do vključno septembra) so posamezna pristanišča zabeležila nasled nje povečanje: Neapelj (20,3%). Genova (17,2%), Benetke (10,4%), Ravenna (10,3%), Bagnoli (8,3%), Fal-conara (7,7%), La Spezia (4,5%), Sa vona (4,1%), itd. Med pristanišči v Italiji je torej Trst šele na 8. mestu. Promet v Trstu je letos nazadoval.
Mc§lfto [e s vašo
Uprava našega lista je že vsem bralcem na Tržaškem, Goriškem in v Italiji sploh razposlala položnice, da bodo lahko poravnali naročnino za le to 1961, ki se že nagiblje h koncu. Mnogi so tudi naročnino že poravnali, drugi pa še odlašajo in tretji pa čakajo na inkasanta ter ne pomislijo, da si nobeno podjetje ne more privoščiti razkošja, da bi za 850 lit pošiljalo okoli posebnega človeka; saj vendar ni bolj praktičnega načina za poravnavo naročnine, kakor za vsa podobna plačila, prav poštna položnica.
Upravičeno pričakuje naša uprava da bodo naročnino poravnali vsi tisti ki so list prejemali. Uprava ne zahte va naročnine vnaprej, kakor to delajo navadno uprave drugih listov, kei zaupa naročnikom »Gospodarstva«. Samo nekateri naročniki v Italiji pla čujejo list iz lastne volje vnaprej, za kar smo jim hvaležni.
Naročnina za Italijo znaša 850 lit na leto, za tujino pa 3 dolarje, ozi roma za Jugoslavijo 700 dinarjev; ju goslovanski naročniki jo vplačajo na tekoči račun Državne založbe ADIT. Ljubljana št. 600-14-3-375.

Podražitev življenja v Trstu
Tudi v našem mestu se življenjski stroški večajo kakor povsod v ostali Italiji in tudi drugod po svetu. Od septembra lanskega leta do septembra letošnjega so se povečali stroški za prehrano in zlasti za stanovanje. Stroški za oblačila, električno in drugo energijo pa so se skrčili. Če postavimo za osnovo leto 1938 (indeks = 1), potem je bil indeks konec septembra leta 1960 65,55, konec septembra letos pa 67,19. To pomeni, da je bilo lani življenje 55 krat dražje kakor leta 1938, letos pa celo 67-krat dražje. Posamezni indeksi so se razvili takole: indeks stroškov za prehrano je narastel od 75,03 na 76,25, za stanovanje od 36,90 na 43,61; indeks za oblačenje se je znižal od 60,70 na 60,28, indeks za električno energijo od 46,39 na 46,23 in indeks za »razno« od 63,09 na 62,68. Bolj preprosto povedano, prehrana je letos bila 76-krat dražja kakor leta 1948 (lani 75-krat), oblačila 60-krat, vendar pa so bila lansko leto še dražja; električna energija je bila 46-krat dražja kakor leta 1938.
Pri prehrani so nastale naslednje spremembe: zvišale so se cene testenin (od povprečne cene 168 lir za kg v septembru 1960 do povprečne cene 169 lir za kg v septembru letos), riža
Maslo Iz živalskih maščob
Nedovoljena podjetnost nekaterih goriških podjetij
Srednji kmetijski šoli v Coneglianu je dodan poseben kemični laboratorij, katerega naloga je preiskovati sestavo raznih hranil. V ta namen je laboratorij opremljen s posebnimi preciznimi aparati, katerih nimajo v drugih higienskih laboratorijih Furlanije-Julijske krajine. V tem laboratoriju so pred kratkim analizirali tudi razne vzorce masla, katerega izdelujejo v Gorici nekatere tvrdke. Z začudenjem so tamkajšnji kemiki ugotovili, da je analizirano maslo dveh znanih goriških tvrdk močno pomešano z drugo živalsko maščobo slabše kakovosti. Glas o tem je prišel v dnevno časopisje in razburil marsikatero gospodinjo, ki je. doslej kupovala maslo goriških tvrdk kot pristno; vendar ni bilo mogoče takoj zvedeti, katera podjetja so to- delala. Preiskovalni organi so namreč o zadevi molčali in čakali na izid preiskave, ki jo je vodila finančna straža. Časnikarji so med tem časom zaman skušali zvedeti resnico. Šele te dni se je zvedelo, da je kemični laboratorij v Coneglianu prijavil okrajnemu sodišču v Gorici, Cervignanu in Tržiču dve gori-ški tvrdki, in sicer »Burrificio Alto Isonzo« in »Cremerie Isontine« kot izdelovalki ponarejenega masla. Obtožer ni pa so ravnatelji zgoraj navedenih tvrdk, in sicer za »Alto Isonzo« Fer.ran-te Piotti in za »Cremerie Isontine« Giuseppe Bulian. Poleg njiju so prijavili sodišču tudi ravnatelja Tržaških delavskih zadrug g. Erminija Zocchija, ker so »Delavske zadruge« imele v zalogi in prodajale maslo podjetja »Valpadana«, lci je tudi ponarejeno.
Po nalogu kemičnega laboratorija iz Conegliana so finančni stražniki zaplenili v skladiščih »Burrificia Alto Isonzo« v Gorici 4750 kg živalskih maščob ter 75 kg masla, ki je bilo pomešano z drugimi živalskimi maščobami. Podrobnosti o sleparijah v »Cremerie I-sontine« še niso znane javnosti. Vso zadevo namreč proučuje okrajni sodnik, ki bo prav gotovo o zadevi kmalu seznanil goriško javnost.
Omeniti moramo, da so omenjena ponarejena masla prodajali kot prvovrstna predvsem na Goriškem in na Tržaškem. Marsikatera tržaška gospodinja bo danes pri nakupu masla v trgovinah dobro pogledala, da ne bo kupila masla dvomljive kakovosti. Omeniti moramo še, da zakon določa za izdelovalce ponarejenih živil kazen do
6 mesecev tisoč lir.
zapora ali pa globo do 80
LETOŠNJE BRIŠKO VINO IMA DOBRO CENO
Letos je bila pri nas v Brdih pod Italijo zelo slaba vinska letina, saj smo pridelali manj kot polovico običajnega pridelka. Drugod po Italiji je pa bila vinska letina na splošno zelo dobra. V celoti so pridelali v Italiji nad 50 milijonov hi vina. Vina torej kljub naši slabi letini, ne bo malo.
Naše vino trenutno z lahkoto oddajamo raznim kupcem — zlasti gostilničarjem. Cene so kar ugodne. Navadno vino z 11 stop. maliganda prodajamo po 125-145 lir za liter, izbrana vina pa so po okoli 200 lir liter, kar je približno dvojna lanska cena. Marsikdo upa, da bo pozneje vino še dražje prodal. Morda mu bo uspelo in mi mu iz srca privoščimo; vendar želimo opozoriti naše kmetovalce, da je letos mnogo osladnega vina, ki je ostalo tako, ker je kipelo pri previsoki toploti. Osladno vino se v zimskih mesecih ne bo sicer pokvarilo, dočakati pa ne sme pomladi, ker bi se takrat popolnoma pokvarilo in postalo kis. Zato svetujemo vsem tistim vinogradnikom, ki kakorkoli sumijo, da njihovo vino ni popolnoma v redu, naj ga čimprej oddajo.	d. r.
(od 134 na 143), fižola (od. 282 do 312), olivnega olja (od 565 na 580), semenskega olja (od 403 na 412), masla (od 1.167 na 1.192), telečjega mesa (od 1.774 na 1.837), svinjskega mesa brez kosti (od 1.276 na 1.292), polenovke od 635 na 671). Nazadovale so cene sladkorja (od 210 na 209), pražene kave Santos (od 2.200 na 2.192), vina (od 165 na 163), slanine (od 332 na 326), masti (od 358 na 342), ovčjega sira (od 1.101 na 1.088) itd. Neizpremenjene so ostale cene kruha (110, odnosno 140), pšenične moke tipa »00« (126), koruzne moke (78), navadnega fižola (157), konjskega mesa (880) in mleka (82 lir za liter).
Na drugih področjih so nastopile naslednje spremembe: pocenile so se moške srajce (od 3082 na 3045 lir za srajco), platna za namizne prte (od 834 na 767 lir meter, viš. 150 cm), platna za rjuhe (od 272 na 245 lir za meter, viš. 80 cm), bombažnih dežnih plaščev za moške (od 17.433 na 17.000 lir plašč), volnenih klobčičev (od 600 na 565 lir za klobčič), bombažnih nogavic za moške (od 397 na 373 lir par), nailon nogavice za ženske (od 700 na 690), pralnega mila (od 218 na 214 lir za kg) itd. Cena volnenih tkanin za moške obleke se je dvignila od 6.327 na 6.397 lir meter; podražili so se tudi moški čevlji (od 5.250 na 5.280 lir par) itd., medtem ko so ostale neizpremenjene cene za izdelane moške obleke (12.500 lir), ženske obleke (5.750), ženskih čevljev (6 tisoč 67 din.), drv za kurjavo (1588 za stot), koksa (2.950). Električna energija, plin, voda in druge mestne usluge so v primerjavi z lanskim letom ohranile staro ceno. Tako tudi kinematografske vstopnice in striža pri brivcih.
JANKO JEŽ:
»ITALIJANŠČINA PO RADIU«
Prejeli smo v oceno knjigo prof Janka Ježa »Italijanščina po radiu« (II. del). Knjiga obsega 270 strani, je lepo opremljena in zelo čedno tiska na. Izdala jo je Italijanska radiotelevizija kot učni pripomoček za slušatelje tečaja italijanščine po radiu, ki je na sporedu postaje Trsta A v slovenskem jeziku vsak petek ob 18. uri.
Kdor ima opravka s šolo, se dobro zaveda težavne naloge, ki jo ima pred seboj tisti, ki hoče podati abstraktno slovniško snov na zanimiv in prak tičen način. Naloga je še težja, ko hočemo obravnavati snov za občinstvo, ki se tako razlikuje med seboj po starosti, izobrazbi in poklicu. Moramo priznati, da se je avtor prizadeval, da bi čim bolj jasno podal tudi drugi del tečaja, ki obsega. skladnjo in izrazoslovje ter predstavlja za slovenske slušatelje najtrši oreh.
Avtor se je držal deduktivne metode pri obravnavanju slovniških pravil. Najprej je navedel razne definicije, nato pa jih pojasnil s konkretnimi primeri. Veliko vaj je posve til urjenju v spretnosti prevajanja Ob koncu vsake lekcije je slovarček izrazov, ki pridejo pri vajah v poštev Po našem mnenju bi bila induktivna metoda primernejša: najprej prime ri, nato pravilo; najprej izrazi, potem njih praktična uporaba. Avtor je tudi dodal lekcijam razna berila, ki so zelo zanimiva po vsebini, čeprav ne vedno primerna. Veliko gradiva je čr' pal iz časopisnih člankov ter pesmi in proze sodobnih italijanskih pesni kov in pisateljev. Očividno je avtorju šlo za to, da seznani slušatelje z živo italijansko govorico.
V drugem delu knjige je avtor sku šal posredovati pojme in izraze, ki pridejo v poštev v praktičnem življenju. Začel je pri običajnih pozdravih in je postopoma širil stvarni pouk upoštevajoč načelo od bližnjega k daljnemu, od lažjega k težjemu. Gradivo je avtor skušal sistematično razporediti po nekaterih učnih eno tah, kot n. pr. letni časi in kmečko delo, organizem in šport, zdravje in hrana itd. Vendar tudi v tem delu pogrešamo več neposredne konverza cije, ki bi nedvomno pripomogla k poživitvi snovi. Ob koncu knjige je avtor dodal spisek nepravilnih glagolov, ki so neobhodno potrebni vsako mur, ki hoče res obvladati italijanski jezik.	Ekos
»SOS TRIESTE« — NOVA REVIJA.
Pod tem vznemirljivim naslovom (Trst kliče na pomoč) so pričeli v Trstu italijanski mladinci izdajati časopis, v katerem hočejo kritizirati vse kar ni v redu, kakor pravijo sami v uvodu. Oni čutijo potrebo, da bi odvrnili veliko nesrečo, ki grozi mladini, to je da bo morala zapustiti Trst ter se izseliti v Avstralijo, Kanado ali pa v notranjost Italije. Uvodničar pravi, da je geslo lista, ki je izpisano na platnicah dovolj zgovorno, da ne bo mogel nihče izdajateljem očitati, da so antiitaliani, in-dipendentisti, filojugoslavi, filoaustria-ci, pangermanisti, democratici, destrosi, sinistrosi, di centro sinistra, di oentro destra o che altro si voglia«. Ne razumemo, zakaj ta zagovor že vnaprej, kakor tudi ne, zakaj je za označbo zemljepisnega položaja Trsta treba narisati na naslovni strani poleg italijanske o-bale tudi vso Istro.
»INTERNACIONALNI EHO JUGOSLAVIJE« (»L’Eco Internazionale della Jugoslavia«), Pod tem naslovom je izšla v Ljubljani prva številka »časopisa za mednarodno izmenjavo blaga in uslug«. Časopis bo izhajal v treh jezikih: italijanskem, francoskem in nemškem. V Trst je prispela prva številka v italijanščini, časopis izdaja časopisno - založniško podjetje »Gospodarski vestnik«, Ljubljana. V uredniškem odboru so: Ivo Heller, Cene Iskra, Karel Kušar ,dr. Bogdan Novak, Franc Pe-. čar, Joško Pirnar, Marjan Učakar, Vladimir Veber, Darko Volk, Slavko Zule in Nande žužek. Revija prinaša strokovne gospodarske razprave in je bogato ilustrirana.
ODBOR ZA ZDRAVSTVO pri poslanski zbornici je odobril zakonski načrt, ki prepoveduje reklamo za cigare, cigarete in sploh za predmete, ki služijo kadilcem.
kultura in žjvjjage
SREČANJE SLOVENSKIH IN
ITALIJANSKIH ZNANSTVENIKOV V LJUBLJANI
Sredi preteklega meseca smo naše bralce opozorili na pomembno srečanje slovenskih in italijanskih znanstvenikov, ki so se zbrali v Ljubljani na razpravljanje o vprašanjih s področja delovnih razmerij in socialnega zavarovanja. Italijanski sodelavci na tem ljubljanskem sestanku so tako vrnili obisk, ki so ga lani v maju napravili Slovenci v Trstu. O oktobrskem sestanku v Ljubljani prinaša v »Naših razgledih« podrobneje prof. dr. Lado Vavpetič, ki je na sestanku aktivno sodeloval.
Tržaški in ljubljanski sestanek sta priredila Inštitut za javno upravo na pravni fakulteti v Ljubljani in Scuola di perfezionamento e di specializzazione di diritto al lavoro e della sicurezza sociale, ki deluje v okviru tržaške univerze. Jugoslovansko delegacijo je vodil univ. prof. dr. Lado Vavpetič. Sestavljali so jo še univ. prof. dr. Rudi Kyovsky, univ. prof. dr. Stojan Pretnar, univ. prof. dr. Jože Juhart, podsekretar sekretariata Izvršnega sveta LR Slovenije za delo dr. Marjan Dular in ravnatelj republiškega zavoda za socialno zavarovanje dr. Bojan Špicar.
Italijansko delegacijo je vodil univ. prof. R. Balzarini, ki je strokovnjak za delovno pravo. V njej so bili še prof. Giuliano Mazzoni s florentinske univerze, dekan tržaške pravne fakultet prof. Manlio Udina, nadzornik za strokovni šolstvo na prosvetnem ministrstvu v Rimu prof. Amleto di Marc-antonio, prof. upravnega prava na univerzi v Paviji Giuseppino Treves, prof. civilnega prava na tržaški univerzi Fe-dele, prof. civilnega procesa Camber prav tako s tržaške univerze, prof. u-pravnega prava na tržaški ekonomski fakulteti Elio Casetta, ki je naslednik prof. Luzzatta Feghitza po njegovem odhodu v Rim, in docenta za delovno pravo na tržaški univerzi Cecilia As-santi.
Italijanski gostje so si ob tej priložnosti ogledali tudi razne ustanove, ki so tesno povezane z razvijanjem delovnih razmerij. Center za izobraževanje gradbeniških delavcev v Ljubljani, šolo za rudarje v Velenju, ljubljansko Polikliniko, Zavod za rehabilitacijo invalidov, občinski svet sindikatov v Kranju, okrajni in občinski ljudski odbor v Kranju ter rudnik v Velenju. Italijanski udeležneci so v razgovoru s predstavniki teh ustanov prejeli pojasnila o njihovi vlogi in organizaciji, o njihovih medsebojnih odnosih in o vlogi delovnih kolektivov. Gostje so pokazali pri tem željo, da si ustvarijo čimbolj popolno podobo o tem, kar se v Sloveniji razvija novega na socialnem področju, zlasti na področju delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja.
Kakor ugotavlja prof. Lado Vavpetič, je bilo v začetku res nekaj zapetosti vsaj pri nekaterih članih italijanske delegacije, toda stališča so se proti koncu popolnoma spremenila. Gostje, so bili presenečeni nad tem, kar so videli glede pomembnosti, ki jo lahko ima jugoslovanska družbena ureditev za humanizacijo odnosov na področju delovnih razmerij.
KAMNIŠKI ZBORNIK
Med nedavnim obiskom v Kamniku sem se v želji, da bi pokusil vabljive krvavice z zeljem prisedel v bunkerju pri »Planinki« k omizju domačinskih veljakov. Razgovor je seveda nanesel na odnose med Trstom in Kamnikom. Pokazal sem zanimanje za kamniške zadeve in povedal, da sem svojčas v našem listu poročal o uspeli kamniški gospodarski razstavi, prirejeni ob priložnosti dvajsetletnice osvoboditve. Izkazalo se je, da so bili moji sogostni-ki prav organizatorji te razstave. Razgovor se je nato dalje pletel v še pri-srčnejšem ozračju. Prisotni funkcionar kamniškega občinskega ljudskega odbora Peter Klavčič mi je tudi pojasnil, da je poleti že sedmič izšel »Kamniški zbornik«, ki objavlja splošno dokumentacijo o kamniškem življenju.
Naslednjega dne sem se zglasil na sedežu občinskega ljudskega odbora. Go-
spod Klavčič me je predstavil glavnemu uredniku »Kamniškega zbornika« Zvonu Verstovšku, ki mi je poklonil lepo v platno vezani izvod zajetnega zbornika. Res lepo je opremljen. Vinjete zanj je izdelal Ive Seljak-Copič. Izdal in uredil ga je uredniški odbor, njegov odgovorni urednik pa je Ivo Lipar-Iztok. Tiskala ga je tiskarna časopisnega podjetja Delo v Ljubljani junija 1961. Obsega 390 strani velikega knjižnega formata. Njegova vsebina je posvečena spominom na vojne tegobe in borbo za osvoboditev izpod hitlerjan-skega jarma.
Prispevke, ki imajo mestoma tudi literarno vrednost so prispevali: Ivan Vidali, Elka Podbevšek, Peter Levec, Franc Zupančič-Marjan, Ivan Lipar-Iz-lok, Tomo Brejc, Franc Podstudenšek-Rok, Josip Jeras-Branko, Danilo Cerkvenik in Peter Klavčič.	jj.
VLOGA TRŽAŠKE IN LJUBLJANSKE UNIVERZE
Na koncu poudarja poročevalec, da morata biti ljubljanska in tržaška univerza most za čimboljše medsebojno spoznavanje dela jugoslovanskih in italijanskih akademskih učiteljev in da morata obe skrbeti za to, da bi se plodno začeto sodelovanje nadaljevalo in razširilo.
Kakor že prvič lani maja meseca tako so tudi letos jugoslovanski udeleženci za pravnosocialni sestanek pripravili prispevke in jih izročili italijanskim udeležencem že. pred začetkom v posebni knjigi v slovenskem in italijanskem jeziku. Italijanski gostje pa so svoja poročila predložili deloma neposredno pred sestankom, deloma pa na njem, in sicer samo v italijanščini.
Janko Jež
BIAGIO MARIN NAGRAJEN
V Padovi so podelili pesniku Biagiu Marinu nagrado »Cittadella« za zbirko »Solitae«, v kateri prevladujejo lirski motivi iz Gradeža.
POLJSKI REŽISER KOT PISATELJ.
Jan Forge (psevdonim za Jan Fethke), znani poljski filmski režiser, se je vrnil k leposlovju in izdal knjigo »Zele^ ni žarek«, ki jo je napisal v esperantu. V tem jeziku je Forge pisal že poprej. Knjiga je izšla v Kopenhagenu in stane 1260 lir.
Ing. MARIO SIMONDETTI: »Come
distinguere i funghi«. V somozaložbi (Varese) via Staurenghi 24). Brošura, str. 40, lir 450. Praktična navodila, kako ločiš strupene gobe od zdravili.
ODDOLŽIMO SE DAMIRU FEIGLU
Damir Feigel je po svojem nemirnem in napornem življenju našel končno počitek na pokopališču v Dornberku na Vipavskem. Umrl je kot revež kakor že premnogi naši pisatelji in kulturni delavci. Samo preprost lesen križ spominja obiskovalce tega pokopališča, ki je bilo letos obnovljeno, na našega duhovitega pisatelja. Domačini se vprašujejo, zakaj se slovenska javnost ne oddolži pokojnemu s primernim spomenikom, oziroma nagrobnim kamnom, ki bi mlajši rod spominjal na pokojnikovo delo. Mnenja so, da bi kakšna kulturna organizacija, morda Društvo slovenskih književnikov, dala pobudo za nabirko za spomenik; v ta namen so tudi sami pripravljeni prispevati.
100 MILIJARD ZA REKLAMO. Predvidevajo, da bo italijanski poslovni svet izdal do konca letošnjega leta za reklamo (oglaševanje v Tistih, v radiu, po televiziji itd.) čez 100 milijard lir. Leta 1950 je izdatek za reklamo dosegel 50 milijard, lani pa že nekaj čez 90 milijard lir.
VINSKA LETINA V NEMČIJI
Po podatkih zveznega statističnega tirada je bila v Zah. Nemčiji letošnja vinska letina nekoliko boljša, kakor so prvotno računali. V Zah. Nemčiji so pridelali 3,5 milijona hi vina. Pridelek je samo za malenkost pičlejši, kakor je bil povprečno v razdobju 1955-60, vendar predstavlja komaj polovico lanskega pridelka, ki je bil izredno obilen. Vino je letos boljše kakor lani.
	
LJUBLJANA, S	BEETHOVNOVA 11/V, TELEF. 23-446
	Izvaža in uvaža:
M	<« investicijsko opremo — izdelke elektrotehnike, e-lektronike, avtomatike — črno 'in barvno metalurgijo, birotehniko, mehanografijo, tehnični material in aparate za široko potrošnjo.
O	Tehnična trgovina v priti. Beethovnove ul. 11 nudi:
H	« sodobno opremo za trgovino in gostinstvo •	aparate za široko potrošnjo •	televizorje, tranzistorje in druge tehnične predmete domače in tuje proizvodnje.
Industrija
bombažnih
izdelkov
Kra rij
Isdelujemoi
blage i> žimnice, šport flanelo, plenice itd., ter ee priporočamo za naknp
Vsem delovnim ljudem'čestitamo h prazniku ustanovitve nove Jugoslavije!
Telefoni: glavni direktor 100
komercialni sektor 43 finančno-računski sektor 244
f	<*-
5 V1
PREDSTAVNIŠTVA:
telefoni: Beograd 27-331 Ljubljana 32-746 Zagreb 35-639 Osijek 29-57 Rijeka 42-74 Sarajevo Skopje
Telegram : IMEX-KOPER Telex: 035-11 NB Koper 602-11-420 Poštni predal: 142
Za cenjeno sodelovanje se vsem poslovnim partnerjem toplo priporoča
e x p o rt - import
KOPER-Jugoslavija
TRGOVSKO PODJETJE Z LESOM, KURIVOM IN GRADBENIM MATERIALOM
»110114
KOPER
Telefon 96
ZALOGA VSEH VRST LESA,
PREMOGA,
DRV ZA KURJAVO
IN GRADBENEGA MATERIALA

TRŽNI PREGLED
Italljanslci trg
Na italijanskem trgu z domačo pšenico je stanje mirno kljub poskusu prodajalcev, da bi zvišali cene. Tudi druge vrste žitaric niso bistveno spremenile svojih cen, razen koruze, ka tere cene so poskočile za 100 lir pri stotu. Na zelenjavni trg prihajajo redno pošiljke svežega sadja in zelenjave; cene, ki so bile prejšnji teden nestalne, so se sedaj utrdile. Pri živini prevladuje ponudba živine za zakol in prašičev. Tudi trg s konji m nič boljši; na splošno so cene živim ali nestalne ali pa nazadujejo. Cene perutnini so ravnotako nizke saradi velike ponudbe s strani vzrejevalcev perutnine iz umetnih vališč. Na trg prihajajo zelo skromne količine svežih jajc, kar se čuti pri visokih ce nah. Trg z maslom je nekoliko nestalen; prekupčevalci pričakujejo nove količine uvoženega masla in upajo, da se bodo cene ustalile, in sicer na zmernejši podlagi. Cene vinu so čvrste in kupčije se razvijajo ugodno na vseh italijanskih trgih, razen na siciljskem, kjer je položaj miren. Trg Z oljem se je okrepil po večtedenskem zastoju. Povpraševanje je živo bodisi po oljčnem, kakor tudi semenskem olju.
34.100-34.300, iz koruze 30.900- 31.100, iz soje 33.400-33.500, iz tropin 32.000-32.200, iz navadnega kokosa 18.800-19.000, iz lana za industrijsko porabo 27.300-27.500, industrijsko olje iz rici nusa 33.000-34.000; Semensko jedilno olje iz zemeljskih lešnikov 37.500-37.700, iz sončnic 36.800-37.000, iz rafinirane soje 36.300-36.500, semensko olje I. 36.600-36.800, navadno semensko olje 35.000 do 35.200; Oljčno olje: »lampante« s 4% oljčne kisline 45.300-45.500, retificirano 50.700-50.900 lir stot.
ŽITARICE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu, trošarina in prometni davek nevračunana. Fina mehka pšenica 6950-7100, dobra mer kantile 6700-6800, merkantile 6600-6650, trda pšenica dobra merkantile 8600 do 9100, Manitoba 8300-8400; pšenična moka tipa »00« 9500-11.000, krušna moka tipa »0« 8800-9100, tipa »1« 8400-8500, moka za testenine tipa »0« 9000-5300, fina domača koruza 5150-5250, koruza slabše vrste 4500-4600, navadna koruza 4075, uvožena koruza »Plata«	4650-4675,	presejana	koruzna	moka	6600-6700,	domača koruzna moka
48504950; uvožena rž 4700- 4750, uvožen	ječmen	4500-4700,	domač	oves
4200-5100, uvožen 4550-4600, uvoženo proso 4100-4150; neoluščen riž arborio 7800-8300, vialone 8300-9000, carnaroli 10.500-12.000, Vercelli 8000-8400, R. B. 8300-8600, Rizzotto 8200-8500, P. Rossi 8100-8300, Maratelli 7500-7900, Stirpe 136	7000-7300,	Ardizzone	7100-7400,	Ba-
lillone 6800-7000; oluščen riž arborio 13.800-14.500, vialone 15.400-16.000, carnaroli 19.500-20.000, Vercelli 20.000-21.000, R. B. 14.100 do 14.400, Rizzotto
13.900-	14.200, Maratelli 13.400-13.600,
Stirpe 136	11.500-11.700, Balillone
10.900-	11.100, P. Rossi 13.800-14.000. Ardizzone 11.600-11.900 lir stot.
MLEČNI IZDELKI LODI. Cene veljajo za kg, prodaje na debelo, brez embalaže, f.co skladišče, trošarina in prometni davek nevračunana. Maslo iz centrifuge 910-520, lombardsko maslo 830-840, domače maslo 840-850, emilijsko maslo 810 do 820, maslo iz sladke smetane 780-790. Sir reggiano proizv. 1959 840-870, proizv. 1960 690-730. grana iz Lodija proizv. 1959 800-820, proizv. 1959-60 730-750, proizv. 1960 680-710, proizv. 1960-61 590-610, grana svež 450455, postan 460-500, sbrinz 470-490, Emmen-thal svež 540-550, postan 610-630, originalni švicarski Emmenthal 710-730, provolone svež 530-540, postan 580-610, italico svež 450-460, postan 500-530, crescenza svež 330-360, postan 460-470, gorgonzola svež 320-335, postan 530-560, taleggio svež 390-400, postati 510-530. švicarski pasteriziram sirčki (6 kosov) 170-200, slan sir svež 150-160. postan 220-230 lir za kg.
660, Raboso 600-630, Clinton 600-650, belo vino Piave 620-680, belo Soave 630-660, navadno vino Valpolicella 610-640, rdeče emiljsko vino 520-550, belo vino iz Romagne 520-560, rdeče 510-540, rdeče vino iz Mark 550-580, belo 570-600, belo vino Sansevero 540-560, Martina Franca 530-560, rdeča filtrirana vina iz Brindisija 9000-9500 lii stot, Malvazija 9000-9500 lir stot, rdeče siciljsko vino 480-500 lir stop/stot, belo 470-490, klasični Chianti 900-950. Chianti proizv. 1961 11-12 stop. 700-720, čez 12 stop. 720-750 lir stop/stot.
PAPIR IN LEPENKA FLORENCA. Bel tiskarski papir 150-185 lir kg, bel pisarniški papir 160-200, barvan pisarniški papir 185-205, bel tiskarski in pisemski papir srednje vrste 165-220, fin pisemski papir 200-240, navaden papir za embalažo 120 do 160, boljše vrste 170-220, siva lepenka 60-95 lir za kg.
ŽIVINA ZA REIO IN ZA ZAKOL LUGO. Goveja živina za rejo: Krave iz Romagne brez teleta 280-300 lir kg, breje krave 290-330, krave s teletom 340-370, krave iz Mark brez teleta 250-280, s teletom 310-330, voli iz Romagne 280-330, junci in junice 2-3 leta stari, 5 stotov težki 330-360, teleta 2 stota težka 440-500, krave mlekarice 120-220.000 lir glava; goveja živina za zakol: krave 240-320, junci 340-390, teleta 470-580; Neodstavljeni prašiči 15-25 kg težki 440 do 450, 25-30 kg 380-400, 40-70 kg 340-360, suhi prašiči do 150 kg težki 335 do 340, čez 150 kg 320-330; konji za vprego 200-220.000 lir konj, konji za zakol 200-220, žrebeta za zakol 280-300, osli za vprego 50-80.000, osli za zakol 85-100 lir kg, ovce 200-210, jagnjeta 450 lit kg.
KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 155-170 lir kg, v škatlah po 1/2 kg 180-190, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 165-180, po 1/2 kg 195-215, v tubah po 200 gr 50-60 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 gr 110-120 lir škatla po 500 gr 58-65, po 300 gr 38-40. Grah v škatlah po 1 kg in 1/2 kg 150-160 lir kg, fižol v škatlah po 1 kg in 1/2 kg 190-210, zrezane gobe v kisu v škatlah po 5 kg 1800-2000, čebulice v kisu 260-290 lir kg, kumarce v kisu 300-320, rdeča in rumena paprika 200-210, fina marmelada v škatlah po 5 kg 210-220, mešana marmelada iz sliv in jabolk 170-175, breskve v sirupu 250-260, marelice 310-320 lir kg. Tuna v oljčnem olju 920-1020 lit kg, tunina 600-630, skuše 600-640, sar dine 430-460 lir kg.
GRADIVO
PIACENZA. Polna opeka 12.000 lir za 1000 kosov, dvojna opeka 22.000, štiriprekatni votlaki 9000, dvoprekat-ni 8500, strešniki marsejskega tipa vakuum 28.000, ploščice do 650 cm 390, do 80 cm 420, pesek 400 lir za kvadratni meter, gramoz prečiščen in opran 40 mm 600, izbran gramoz 1000 lir kvadratni meter.
ZELENIAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene pomaranče I. SOHO, taroki 110-150, extra 150-200, kaki iz Neaplja 40-65, jabolka različnih vrst 30-60, delicious extra 110-150, I. 90-105, renete merk. 40-70, extra 100-130, mandarine extra 140-180, hruške Ahate Fetel extra 125-140, kaiser extra 150-180, grozdje 140-200, limone I. 80 110, kostanj 130-180, bosanske slive 240-280 suhe fige 80-90, suho grozdje 230-300. Suh česen 250-350, pesa 30-60. zelenje krajnega pridelka 60-100, kar-čofi 55-140 lir kos, cvetača 70-130, zelje 30-50, čebula krajevnega pridelka 40-70, olupljene čebulice 120-160, dišeča zelišča 250-350, erbete 70-120, koro mač 30-60, cikorija 40-60, solata endivija 70-130, trokadero 130-180, rdeč ra-dič 100 do 250, uvožen krompir Bint je 40-48, okrogel krompir Berlino 30-32, Majestic 40-42, paradižniki 30-200, peteršilj 70-170, repa 30-50, zelena 70-100, špinača 40-100 lir za kg.
VINO
MILAN. Rdeče namizno vino 6000 6500 lir hi, belo 6500-7500, barberato 7500-8500, barbera 8000-9500, freisa ex-tra 10.000-10.500, beli moškat 18-20.000, rdeče vino iz Piacenze (za vstekleni-čenje) proizv. 1961 11.000 lir, navadno namizno vino iz Piacenze 10 stop 7100-7200, 11 stop. 8200, belo vino za vstekleničenje 11.000, belo navadno 8400, redeč furlansko vino proizv. 1960 600-640 lir stop/stot, rdeči Merlot 620-
KRMA
MILAN. Domače seno majskega reza 3200-3400 lir stot, seno drugega re-
za 3200-3400, seno iz zdravilnih želišč 3100-3200, slama v balah 1800-1900, ko kosove pogače 4200-4400 lir stot, koruzne pogače 44004600, lanene 6400-6600, krmna moka iz zemeljskih lešnikov 5800-5900, kokosova moka 4150-4250, moka iz sončnic 20004200, iz sezama 2700-2800, iz surove soje 5500-5600, lanena moka 5350-5450 lir za stot.
PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi domači piščanci druge izbire 600-650, zaklani domači piščanci izbrani 900-960, navadni domači zaklani piščanci 750-850, zaklani piščan ci I. izbire 310-360, II. 250-290, zmrznjeni uvoženi piščanci iz Madžarske 390450, žive domače kokoši 500-550, žive uvožene 370400, domače zaklane kokoši 850-900, sveže uvožene kokoši zaklane v Italiji 500-550, zmrznjene uvožene kokoši 400-500, zaklani ka-puni 1000-1100, žive pegatke 800-820, zaklane pegatke 800-1100, zaklani golobi I. 1100-1200, II. 1000-1100, žive pure 580-680, zaklane 780-900, zmrznjene u-vožene pure 400-550, živi purani 480-540, zaklani 600-800, uvoženi zmrznjeni purani 400-550, zaklane gosi 400450, uvožene zmrznjene gosi 450-600, zaklane race 400-520, živi zajci 400-440, zaklani 520-600 lir kg. Sveža domača jajca druge izbire 4041 lir jajce, zmrznjena domača jajca 37-38, uvožena ožigosana jajca prve izbire 23-25, druge izbire 18-19 lir jajce.
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO	8.11.61	20.11.61	27.11.61
Pšenica (stot. dol. za bušel) ....	. . . 203.V4	202A/,	205,-
Koruza (stot. dol. za bušel) ....	. . . 110.—	1093/8	1103/8
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)		...	31 -	31.-	31,-
Cin (stot. dol. za funt)		.	.	. 123,-	123.50	
Svinec (stot. dol. za funt)		.	.	.	10.30	9 80	10.-
Cink (stot. dol. za funt)		.	.	.	11.50	11 50	11.50
Aluminij (stot. dol. za funt) ....	.	.	.	24,—	24,—	24.—
Nikelj (stot. dol. za funt)		.	.	.	61.25	81.25	81 25
Bombaž (stot. dol. za funt) ....	35 65	35.60	35.60
Živo srebro (dol. za steklenico) .	190.—	192.-	190.-
Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt) .	.	.	.	33.3/,	343/2	34,-
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono) ....	.	.	. 231.3/,	3293/,	2293/,
Cin (funt šter. za d. tono)		. . . 967.‘/2	966,—	956,—
Cink (funt šter. za d. tono) ....	■	■	•	69.5/8	673/8	70 3/,
Svinec (funt šter. za d. tono) ....	. . . 81-	583/,	61.3/,
SANTOS			
Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) .	.	.	. 752,—	752,—	704 —
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co lezniški voz v Milanu, trošarina in ometni davek nevračunana. Oljčna mena: suhe tropine 3300-3500, lane-i seme 11.300-11.700, koruza 4800-5000, : 3600-3700; Surovo olje: iz zemelj-ih lešnikov 34.400-34.600, iz sončnic
VALUTE V MILANU		
20-11-61		27-11-61
Dinar (100)	61,00	61,00
Amer. dolar	622,00	620,25
Kanad. dolar	598,00	596,00
Francoski fr.	125,00	124,75
švicarski fr.	143,95	148,50
Avstrijski šil.	24,06	24,00
Funt šter. pap.	1751,50	1747,50
Funt šter. zlat	6200,00	6175,00
Napoleon	5300,00	5275,00
Zlato (gram)	708,00	709,00
BANKOVCI	V CURIHU	
27. novembra 1961		
ZDA (1 dol.)		4,30
Anglija (1 funt šter.)		12,05
Francija (100 nov	fr.)	85,75
Italija (100 lir)		0,691
Avstrija (100 šil.)		16,55
Češkoslovaška (100 kr.)		16,00
Nemčija (100 DM)		107,00
Belgija (100 belg. fr.)		8,57
švedska (100 kron)		82,25
Nizozemska (100 gold.)		119,00
Španija (100 pezet)		7,00
Argentina (100 pezov)		4,80
Egipt (1 eg. funt)		6,80
Jugoslavija (100 din.)		0,41
Avstralija (1 av. funt)		9,55
MEDNARODNI
Cena cina je na londonski borz nazadovala, medtem ko je baker o hranil prejšnje kotacije. Svinec je čvrst. Na vseh važnejših mednarod nih tržiščih je naravni kavčuk naza doval. Na čikaški borzi je pšenica nekoliko napredovala. Cene bombaža nazadujejo, medtem ko se volna drži čvrsto. Cena sladkorja je napredova la tako v Londonu kakor tudi v New Yorku. Kakao je še nekoliko napre doval, medtem ko cena kavi popušča.
ŽITARICE
V Chicagu je cena pšenice v tednu do 24. novembra napredovala od 202 1/2 na 204 1/2 stotinke dolarja za bu šel proti izročitvi v decembru. Koruza je tudi pridobila na ceni, in sicer od 108 7/8 na 110 1/2 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decem bru. Zaloge pšenice so se skrčile v Združenih ameriških državah, v Ka nadi, v Argentini in v Avstraliji. SLADKOR, KAVA, KAKAO
Na trgu s sladkorjem je cena ne koliko napredovala, in sicer od 2,48 na 2,55 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Kuba se je u-maknila s tržišča in je izrazila namero, da bo prodajala sladkor samo na Japonsko, če pride do sprave med ZDA in Dominikansko republiko, bo cena sladkorja verjetno popustila. Kava je v pogodbi »M« nazadovala od 39,75 na 39,56 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. A meriški uvoz kave je v zadnjih letih nazadoval v primerjavi z lanskim letom. Cena kakava je v New Yorku napredovala od 23,35 na 24,35 stotin ke dolarja za funt proti izročitvi v januarju. Zahodnoafriški urad za kakao je dvignil ceno svojemu blagu.
VLAKNA
Cena bombaža je v New Yorku o-stala neizpremenjena pri 35,60 stotin ke dolarja za funt proti takojšnji iz ročitvi. Posvetovalni odbor za bombaž je priporočil, da bi tudi v letu 1962 izvajali kontrolo nad pridelova njem bombaža. Volna vrste. Suint je nazadovala od 121,5 na 120,5 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Na londonski borzi je vrsta 64’s B ostala neizpremenjena pri 98,75 penija za funt proti takojšnji izročitvi. V Roubaixu (Francija) je cena nazadovala od 13 na 12,90 fran ka za kilogram. V Londonu je juta mili first ostala neizpremenjena pri 145 funtov šterlingov za tono.
KAVČUK
Na londonski borzi je vrsta RSS nazadovala od 22 5/8 — 22 3/4 na 22 1/4 — 22 3/8 penija za funt proti takojšnji izročitvi. V New Yorku je cena nazadovala od 27,80 na 27 sto tink dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Zdi se, da bo kmalu umetni kavčuk precej zgubil na ceni. Ta vest je že vplivala na trg.
KOVINE
Na londonski borzi so v tednu do 24. novembra zabeležili naslednje ko tacije: baker 229 (prejšnji teden 229 1/2 funta šterlinga za tono po 1016 kg), cin 960 (969), svinec 613 3/8 (59 1/4), cink 70 1/8 (68) funtov št. za tono. V New Yorku so bile cene naslednje: baker 29,78 (prejšnji teden 29,61), svinec N. Y. 10,20 (neizpr.), cink St. Louis 11,50 (neizpr.), aluminij v ingotih 24, antimon Laredo 28 do 28% (neizpr.); lito železo 66,44 dolarja za tono, Buffalo 67, staro železo povprečen tečaj 32,83, živo srebro v jeklenkah po 76 funtov, 189-192 dolarjev jeklenka.
ZMANJŠANO POVPRAŠEVANJE PO ZLATU
Proti koncu prejšnjega tedna so na londonskem trgu z zlatom opazili, da se je povpraševanje nenadoma skrčilo. Do 23. novembra so prodajali zlato po 39,20 dolarja za unčo (a-meriški uradni tečaj znaša 35 dolarjev), nato pa je cena zlata nazadovala. Značilno je, da je upadlo povpra Sevanje iz zasebnih krogov. Točne razlage za ta pojav še ni, vsekakor je na trg gotovo vplivalo tudi pojemanje mednarodne politične napetosti. Na dan 23. novembra je stala unča zlata na londonskem trgu 249 šilingov 9 penijev, to je dva penija manj kakor dan poprej. V dolarjih: 35,15 7/8 dolarja, to je 23/8 manj kakor dan poprej in 35/8 stotinke dolarja manj kakor teden poprej. Po 21. avgustu je to najnižja cena. Prvič po mesecu juniju 1961 je borza zabeležila upadanje cene zlata.
NOVA AVTOMOBILSKA TOVARNA ALFA ROMEO — RENAULT
Italijanska tovarna Alfa Romeo in francoska Regie Renault sta te dni u-stanovili skupno delniško družbo »Svi-luppo automobilistico meridionale«. Ta družba bo upravljala novo tovarno avtomobilov v Neaplju. Sestavljali bodo vozilo »R 4« iz delov uvoženih iz Francije.
Na svetovnem trgu
z rižem
Izvoz riža iz držav, ki ga pridelujejo več, kakor ga rabijo za domačo u-
porabo, se bo letos po vsej verjetnosti ohranil na lanski višini. Le Kitajska nima dovolj riža in zato ne more računati na izvoz, temveč se zdi, da ga bo celo nekoliko uvozila iz drugih držav. Tako se je zgodilo tudi lansko leto. Ostale države izvoznice pa imajo letos precej blaga na razpolago. To velja za Burmo, za Tajsko, za Kambodžo, za ZDA in celo za Brazilijo. Gospodarski opazovalci predvidevajo, da bo gibanje uvoza približno enako gibanju iz lanskega leta. Zaloge bodo prav tako zabeležile le manjše spremembe, verjetno pa je, da bodo letošnje cene riža nekoliko višje od lanskih.
Zanimivo je, da se struktura tržišča z rižem na Doljnem vzhodu že delj časa menja. Potrebe naraščajo v Pakistanu, na Formozi in na Filipinih, medtem ko povpraševanje v Indiji in na Japonskem upada. Pakistan, Formo-za, Filipini, Japonska, Indija, Indonezija in Caylon, so uvozili skupaj v letu 1960 2,6 milijona ton, medtem ko je znašal njihov uvoz v letu 1959 2,3 milijona ton. Za leto 1961 so podpisali uvozne pogodbe za skupne 3 milijone ton. ■
Potrebe po rižu so čedalje večje v Indiji. V letu 1960 je država uvozila
700.000	ton riža; za letos računajo, da bo uvoz za okoli 20% manjši, ker je bila letina ponekod dobra. Zlasti v severnih predelih države so zabeležili nenavadno visoke hektarske donose. Indija je letos pridelala okoli 51 milijonov ton riža.
Na Japonskem so v lanskem letu zabeležili dobro rižno letino. Zaloge so še čvrste, zato predvidevajo, da'se bo uvoz nekoliko skrčil. Letos naj bi ne presegal 140.000 ton. Letos so poplave uničile del nasadov, toda vse kaže, da bo kljub temu letina obilna.
Pakistanci so letos pridelali čez 15 milijonov ton riža (7% več kakor lani). Vendar pa je pšenica slabo obrodila, tako da ostane položaj dejansko neizpremenjen. Na Filipinih je letina v zadnjih dveh letih zadostovala za domače potrebe, letos pa bodo Filipinci uvozili iz tujine okoli 100.000 ton riža. ITong Kong bo odslej uvažal po 88 tisoč ton riža vsako tromesečje, medtem ko je doslej uvažal po 77.000 ton blaga.
Največji uvoznik na svetu je Indonezija. Poplave so tudi letos uničile dober del pridelka. Do konca junija letos je Indonezija uvozila iz tujine
1.015.000	ton riža, do konca leta pa se bo uvoz po vsej verjetnosti povečal za drugi milijon ton.
Ce.ylon je letos uvozil že 590.000 ton riža (lani 528.000 ton), in sicer iz Burme, Tajske itd. Tudi Kuba uvaža znatne količine riža, in sicer iz Egipta, iz Britanske Gvajane in iz Kitajske. Na Kubi so v letu 1960 pridelali 326.000 ton ter je bil za 30% višji kakor leta 1958. Letos bo pridelek še večji, ker iso površino posejano z rižem povečali za 22 odstotkov.
KMEČKE ZVEZE
Kako ravnamo s teletom
LETOS VEČ BOŽIČNIH DREVESC
Računajo, da bodo letos v Italiji prodali milijon in pol božičnih drevesc. Prodaja naj bi vrgla okoli 4 milijarde lir. Lansko leto so prodali po vsej Italiji 1 milijon 200.000 drevesc. Trgovina z drevesci je v načelu svobodna, toda trgovci morajo zaznamovati vsako drevesce s posebnim znamenjem, ki priča o izvoru drevesca. Poleg domače sečnje drevesc uvaža Italija vsako leto mnogo drevesc iz tujine, zlasti iz Jugoslavije. Lansko leto so v Trstu prodajali drevesca iz okolice Postojne in Notranjske sploh.
Živinorejec skuša na podlagi zunanjih znakov ugotoviti čas poroda; ko gre proti koncu, vstaja tudi ponoči in si ogleda, kakšno je stanje breje krave. Krava nosi približno 9 mesecev in 10 dni, breja junica pa od 2—6 dni manj. Poznamo tudi primere, ko je krava povrgla zdravo tele samo po 236 dneh brejosti, pa tudi primere, ko je krava povrgla zdravo tele po 352 dneh brejosti. Take primere moderna medicinska znanost ne smatra za popolnoma normalne.
VZREJA TELETA V PRVIH DNEH
Ko se krava oteli na prostem v naravi, ne potrebuje prevelike nege, razen v primeru težkega poroda zaradi nenaravnega položaja plodu v kravi. Več nege pa moramo posvetiti kravi, ki se oteli v hlevu. Predvsem takoj po porodu potrosimo tele z nekoliko otrobi in ga položimo pred kravo, da ga obliže. V primeru, da tega krava ne more ali noče storiti, odnesimo tele v čisti del hleva, kjer ga bomo dobro drgnili z otepom pšenične slame. To pa zato, da pospešimo kroženje krvi in ga osušimo. Teletu istočasno očistimo nosnice sluza, da bo laže dihalo. Vzrok pogina marsikaterega teleta je tudi u-mazana popkovina, skozi katero takoj v začetku življenja kaj rade udirajo v notranjost telesa kužne klice. Zato takoj po porodu razkužimo popkovino teleta z jodovo tinkturo ali kakim drugim sredstvom.
ČE TELE ODSTAVIMO
Glede vprašanja, koliko časa naj bo tele pri materi, so strokovnjaki mnenja, da je treba ravnati od primera do primera. V primeru, da želimo mleko prodajati in zato hraniti tele z umetnim mlekom, ne dopuščajmo, da bi tele mater sesalo niti enkrat! Krava se bo kmalu odvadila na tele, pozneje — tudi če bi sesanje trajalo le kratek čas — bi se krava mnogo teže privadila na odstavitev. Tele samo se bo pa v začetku zelo hitro naučilo piti mleko iz posode.
Neobhodno potrebno je, da tele v vsakem primeru použije prav materino mleko, imenovano mlezivo, vsaj dvakrat v prvih 24 urah življenja, in če je mogoče še nekolikokrat v naslednjih 48 urah. Mlezivo vsebuje namreč odvajalne snovi, ki očistijo črevesje vseh plodovnih sluzastih snovi. Poleg tega vsebuje mlezivo protitelesca, ki obvarujejo telička pred kužnimi obolenji in zlasti še pred grižo. Ta protitelesca lahko prekoračijo stene črevesja in preidejo nedotaknjena v kri samo v prvih 24-36 urah teletovega življenja. Zato je nujno, da tele použije mlezivo takoj po rojstvu. Mlezivo se spremeni v mleko 4 dni po porodu. V primeru, da so bile krave molžene 34 dni pred porodom, je nevarno, da bodo teleta ostala brez mleziva in istočasno brez protitelesc. Taka teleta bodo zelo lahko postala žrtev raznih kužnih bolezni in poginila. V takem primeru je pametno dati teletu, kjer je to mogoče, mlezivo drugih krav. Dobro je, da tam, kjer se molzejo krave nekaj dni pred
porodom, spravimo mlezivo v hladilnik in ga shranimo za potem, ko ga bo tele potrebovalo. V primeru, da ni mogoče. izvesti ne prvega ne drugega, pravijo strokovnjaki, da najlaže preprečimo obolenje teleta s tem, da mu damo v prvih petih dneh življenja po 250 mg clorotetracielina prvi dan in po 125 mg v naslednjih 16 dneh. Poleg tega dajmo teletu tudi majhno žličko ricinovega olja, da se očisti škodljivih fetalnih sluzastih snovi, ki jih ima polna črevesja.
DA BO TELE PILO MLEKO
Tele naučimo piti mleko s tem, da mu vstaknemo v gobec dva prsta in mu istočasno porinemo gobec v posodo z mlekom. Ko bo tele sesalo prste bo istočasno pilo mleko. To bomo storili vsaj dvakrat, nakar bomo polagoma povlekli roko iz posode in tele bo pilo samo. Nekatera teleta pričnejo piti mleko še kar hitro, pri drugih je treba veliko potrpljenja. V poseben kot, kjer bo tele pilo mleko, pa ga porinimo ritenski.
Pri dojenju telet, vsaj v prvih treh dneh, moramo paziti, da ne bo tele popilo preveč mleka; to bi mu povzročilo hudo prebavne motnje. V prvih treh dneh dajmo teletu največ 3,5 litra mleka na dan in ne več. Malenkost več dajmo samo močnejšim teletom.
Pametno bi bilo, da bi vsaj /v začetku dali teletu mleko v treh obrokih, kar se pa navadno ne dogaja, kajti živinorejci dajejo piti mleko teletu samo dvakrat na dan.
V primeru, da kupimo komaj rojeno ali samo nekaj dni staro tele, ga spravimo v poseben prostor, kjer bo popolnoma ločeno od ostalih telet za nekaj dni. To pa zato, da ne bi zaneslo v hlev nalezljivih bolezni. Kupljeno tele je zaradi, vožnje zelo žejno. Ce bi mu dali poljubno količino mleka, bi ga požrlo čez mero, kar bi bilo vzrok prebavnih motenj. Zato naj takšno tele najprej popije 1 ali 1% litra tople vode. Šele v drugem obroku mu dajmo mler ko ali pa mlečni nadomestek.
Dr. D. R.
Plemenska živina v Padovi
V okviru 40. mednarodnega padovaJ skega velesejma, ki bo od 29. maja d 13. junija prihodnjega leta, bo tudi ve prireditev posvečenih živinoreji in pri kazovanju plemenske živine. V dnel 30. in 31. maja bo razstava in nagrao no tekmovanje čistopasemskih telet; dneh 2. in 3. junija razstava govej živine čiste rdečelisaste furlanske pa sme; v dneh 9„ 10. in 11. junija vsi državna razstava drobnice, razstava pe rutnine, itd. Predviden je tudi nastol več strokovnjakov na zasedanju s te mo »perutninarstvo in proizvodnji jajc«.
TERAN SE LETOS DOBRO PRODAJA
V obmejnem prometu so že pričel nekateri kmetje s Krasa prinašati Trst teran; navadno so prodajali te ran v »sezoni«, to je poleti, ko je tl domača pijača zaradi svoje kislin1 toliko bolj prijetna. Po zasebnih h' šah ga kmetje oddajajo po 250 lir. ' nekaterih krajih so ga pridelali kiju! povprečno slabi letini precej. Vse 81 odvisno od vremena, pač pa mnog" tudi od lege in pridnosti vinogradi)! ka. Na Krasu prodajajo letos terzti1 na debelo povprečno po 260 dinarje1, liter. Po tej ceni ga odkupujejo pt! kmetu gostinska in trgovinska noJ jetja.
Madžarski zajci so okuženi
»GOSPODARSTVO«
izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9-tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20.-' NAROČNINA: letna 850 lir, polletni 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letu* 700 din, polletna 350 din; za ostal6 inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča sč pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENI JE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1 tek. račun štev. 600-14-3-375 — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v š1’ rini enega stolpca 50 lir. — Odgovor ni urednik: dr. Lojze Berce. — Založnik: Založba »Gospodarstva«. — Tiskarna »Graphis« v Trstu.
V švicarske kantone Ženeve in Vaud ne bodo več uvažali divjih zajcev iz Madžarske ,da bi okrepili zajčji zarod v Švici. Doslej je. bilo na Madžarskem malo primerov okužbe zajcev z boleznijo, ki ji pravijo po francosko »tula-remie« (Bacterium Tularense), v zadnjem času pa je mednarodna organizacija za prehrano FAO ugotovila, da se je ta bolezen med divjimi zajci na Madžarskem bolj razširila. Zato bodo Švicarji raje uvažali zajce iz Danske, češ da so bolj zdravi. V Švici so tudi predčasno prepovedali lov na zajce, da bi preprečili širjenje bolezni. Te bolezni se namreč lahko nalezejo tudi ljudje, ki imajo opravka z okuženim zajčjim mesom, kakor lovci, mesarji in kuharji. Nevarno je tudi uživanje takšnega mesa, ako ni dovolj prekuhano.
- URAHNA IN ZLATARNA -
liUholj Halel - TRST
Čampo S. Glaeomo 3 - Tel. 95-881
Ure najboljših znamk, velika izbi-ra zlatih okraskov za vs-e prilike
VIST#
==4
TRST, Ul. Cerdocci 15. tel. 29-636
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
ATOMSKO PODJETJE
GORIZIANA
GOBiZto - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GOBICA
FAO ZA BORBO PROTI LAKOTI
Organizacija za kmetijstvo in prehrano (Food and Agri-cultural Organisation) proučuje načrt za dobavo večje količine umetnih gnojil in več kmetijskih strojev gospodarsko zaostalim deželam. V načrtu za leto 1962/63 ima FAO tudi podeljevanje pomoči nomadskim plemenom v Aziji in Afriki.
Organizacija FAO misli tudi zbrati skupino strokovnjakov, ki naj bi bili na razpolago za nastop v posameznih nerazvitih deželah.
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER
Galeb
HOTEL
KOPER
Domača kuhinja
Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. —- Nove moderno opremljene sobe z vsem komfortom.
Poravnajte naročnino!
TRANS - TRIESTE
Sedet* • r. I.
TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA:
vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske
industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
Splošna plovba
Telefon 51-70 Telex 03323	03522
Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike
Potovanje traja iz Trsta samo 15 dni
Na liniji sodelujemo z Jugolinijo iz Reke
Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta
z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe
mereuier
I
I>j ubljan ii Jugoslavija
VELETRGOVINA — IMPORT — EXPORT
I
I
I
Telefoni:
Veletrgovina : 31-217, 30-641 Uvoz-lzvoz: 20-333, 20-263 Telegram : MercatomLjubljana Telex: 03-114 P.P. 200
Izvozno-uvozno podjetje
rj
PRIMORJE EXPORT
Caktita ubam dalout/iim kolaktiuom za Q)an lapuMika
TRGOVSKO ZASTOPSTVO
EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA
Adamič
NUDI NAJBOLJŠE POGOJE PRI NABAVI IN PRODAJI VSAKOVRSTNEGA BLAGA
TRST, Via S. Lazzaro 23/11 — Tel. 28-449, 31-996
NOVA GORICA
Rožna dolina 16
\/
/\
Izvaža in uvaža po obmejnih sporazumih med Italijo in Jugoslavijo ter vrši mednarodne prevoze