FILM IN ETNOLOGIJA
Naško Križnar
UDK 791.44:39(497.4)
slovenski znanstveni film - dileme in obeti1
POGLED Z ZORNEGA KOTA HUMANISTIKE
"lina od kvalitet vir nalile znanosti je. da otnoiiuCu cu I lit > ji-iiVZai v S sivlut II."
W¿ly>W K'lu'i'/er
ZGODOVINA - TRADICIJA - METODOLOGIJA
Letos mineva 40 ¡et od nastanka etnografskega tilma Lavfayji v Cerknem (1956), kije hi l posnet na pobudo dr. NlkS Kmeta (1906-1995), začetnika sistematične uporabe filma v slovenski etnologiji.
V svetu je imelo naravoslovje pobudo pri uporabi filma v znanosti. Pri nas jo ima humanishka.
France Marolt je leta 1934 pri ustanovitvi Folklornega inštituta že misli! tudi na film, vendar brez pravega rezultata na teoretični ali praktični ravni. Zadoščalo mu je, da sta v takratni tolkloristični klimi snemala dokumentarne filme Badjura in Jaka c.
Kuret je leta 1957 ustanovil "Slovenski odbor za etnografski film" (SOEF) pri takratnem etnografskem društvu. Njegova vloga je hilo usklajeno prizadevanje znanstvenikov in filma r-jev, da bi posneli čim več dokumentarnih filmov na temo tradicionalne kulture Triglav film je v tistih letih postaj največji produfcent tovrstnih filmov v nekdanji Jugoslaviji, sam Kuret pa je strokovno vodil realizacijo filma i>tt>lwanje( 1959) v režiji Emesta Adamiča.
Fotogram iz filma "Lav farji v Cerknem " (1956).
Proizvodnja Inštitut za slovensko narodopisje SAZV, besedilo dr. Ni ko Kuret, scenarij in obnovitev šege Peter Brelih, realizacija Boris Brelih, 16 mm, 23 min.
Iz arhiva A VI ZRCSAZU.
Enako pomembno kol spodbujanje proizvodnje dokumentarnih filmov je Kmetovo teoretsko delo. Vključil se jc v raz vojne tokove svetovnega znanstvenega filma s sodelovanjem na simpozijih "Mednarodnega odbora za etnografski film" (C1FE). ki je bil eden od odborov I Inesca. V številnih Člankih je prenašal k nam teoretična izhodišča C1FE. Na žalost mu ni uspelo, da bi prepričal akademske kroge v potrebnost avtonomne proizvodnje filmske dokumentacije v znanosti Poleg Lavfarjev v Cerknem je leta 1956 in 1957 posnel še 6 filmov na 16 mm traku, ki pa so ostali nedokončani zaradi pomanjkanja denarja in, če smo odkriti, tudi zaradi nekvalitetnih terenskih posnetkov
Konec 60. let ju Kuret podal SAZ1J uradni predlog za ustanovitev "Centralnega arhiva etnografskih filmov" (CAEP) in za ustanovitev posebne enote za snemanje znanstvenih filmov v okviru takratne SAZII. Po zavrnitvi obeh predlogov je Kuret opustil delo na področju etnografskega filma in se v celoti posvetil šegam.
Kuretov primer kaže, da moramo biti v intelektualni dejavnosti pozorni do še tako. na videz, skromnih pobud Veliki premiki v realnem svetu se začnejo z majhnimi premiki v miselnosti
Čeprav se je Kuret umaknil v drugo sfero delovanja, je njegova ideja ostala živa do ustanovitve "Avdiovizualnega laboratorija" (AVL) pri Znanstveno raziskovalnem centru SAZ1' leta 1982, ki v dobršni meri nadaljuje Kuretova prizadevanja.
I )aries AVL z lastnim Študijem in z mednarodnim sodelovanjem gradi metodologijo vizualnih zapisov v znanosti in izvaja terenska snemanja za arhiv. Največjo posodobitev Kuretovih izhodišč je AVL storil z uveljavitvijo vizualnih raziskav kol nove znanstvene poddiseipline v etnologiji, medtem ko v tehničnem pogledu zaostaja za sodobnim razvojem vizualne tehnologije podobno, kot je zaostajal Kuret leta 1956 za tedanjim razvojem.
Kazvoino črto otl Kuret a do AVL (to je od etnografskega filma do vizualnih raziskav) razumimo kot tradicijo, na kateri lahko gradimo vizijo znanstvenega filma
Kaj v tej novi situaciji sploh pomeni izraz "znanstveni film ?
V tehničnem smislu je to lahko filmski ali video posnetek Lahko spada v katerokoli zvrst arhivski raziskovalni, učni ali ¡xiljudimzuanstveni film. Pomembno je. da je v prvi vrsti namenjen pridobivanju in analizi informacij, ki jih potrebujemo pri znanstvenem preučevanju, ali da sporoča javnosti znanstvene dosežke.
Pri tem je treba upoštevati številne nove dejavnike.
Etnografski film je gradil svoje poslanstvo na širjenju svetovnih kultur s pomočjo kinematografije in na sinergetskem delovanju znanosti in umetnosti. Ta plemenita sestavina jc danes v ozadju. V ospredju so novi mediji z elektronsko sli-
1	Teze zu okroglo mizo v okviru znanstvenega posvetovanja 40 let slovenskega etnološkega fihna. L/uhlju na. Kulturno informacijski center Križanke. 6. 6. 1996.
2	GLASNIK SED 36/1 99Ó, št. 2^3
FILM IN ETNOLOGIJA
kovno tehnologijo na čelu. Video kamera je do te mere olsijšala (beri: deniokratiziralsfc) zbiraiäje vizitälnih informacij, lIa na vizualne dokumente ne gledamo več kot na posrednik«; med kulturami, ampak kot na kulturne artefakte. Težišče pozornosti se je premaknilo s proizvodnje na analizo vizualne dokumentacije.
Etnologija se od drugih humanističnih disciplin razlikuje po tem, da sama izdeluje dokumente (med njimi so vizualni zapisi na prvem mestu), ki jih nato preučuje Zato je nujno, da pri njihovem nastanku sodelujejo sami raziskovalci. Gradivo z;i znanstveni film mora biti posneto po najsodobnejših metodoloških načelih. Odtod potreba po avtonomni proizvodni: znanstvenega filma. Tega dela ne more nihče drug opraviti namesto znanstvenikov - specialistov.
"Etnografske monografije današnjega dne sn zgodovinski viri jutrišnjega in iz lega historičnega vidika sledi, da moramo hiti pozorni do etnografskih filmov in jili čuvati. '
Peter Fticlis
Kljub prvenstveni želji po avtonomni proizvodnji ni odveč spodbujati sodelovanja znanstvenikov in filma rje v Znanstveni film nastaja na presečišču znanosti in Umetnosti, Ce Izvira iz humanistične ali družboslovne problematike, je zelo blizu kinematografskemu oz. televizijskemu dokumentären. Zalo predstavlja enega od atributov nacionalne kulture, kot so npr. umetnost, šolstvo, politika, šport. itd. Upravičeno pričakujemo, da hi se moral v njegovi organiziranosti in financiranju odslikavali interes države,
- ¡ isti, ki so bili najglasnejši v svojih zahtevah po znan-sivenosu . so bili najmanj pripravljeni uporabljati filmsko kamero, ki v an t rt >|x »logi j i pomeni isto k.ir instrumental ij v drugih znanostih - izboljšanje in razširjanje območja natančnega opazovanja."
Mar^cnel Mead
PROIZVODNO - ORGANIZACIJSKI VIDIK
Na vsaki stopnji ukvarjanja z vizualno dokumentacijo v znanosti se odpira s vojska problematika. Proizvodnja, Študij, arhiviranjedistribucija so odvisni od metodologije znanstvene discipline, ki ji je vizualna dokumentacija namenjena, Večini pa so skupni problemi organiziranosti proizvodnje. Zato postavljam tO vprašanje v ospredje; kol sklop organizacijskih. tehnoloških, estetskih in finančnih problemov. Ekonomičnost znanstvenega filma taste s širjenjem okvira proizvodnje. Najmanj ekonomična je zasebna proizvodnja, če je pri tem mišljen cel proces dela. od snemanja do končnega izdelka, ali proizvodnja v osamljeni raziskovalni enoti.
Najenostavneje je gradivo posneti. To lahko danes stori sam znanstvenik, če ne gre za visoke snemalske zahteve; -Cim višje gremo v procesu realizacije, s tem zahtevnejšo tehnologijo se srečujemo in s tem večjimi zahtevami |io znanju. "Post produkcija" zahteva veliko dražjo opremo, kol je snemalska, in navadno tudi visoko usposobljene delavce.
Ekonomičnost in tehnologija narekujeta, da naj se produkcija znanstvenega filma v nacionalnem okviru združi na enem mestu. O tem je dovolj vzorov in izkušenj Tako delujeta "Inštitut für den Wissenschaftlichen Film" v C.öttingenu (IWF) ali "Service det ude, de n'alisation et de diffusum de docti-ments audiovisuels"($.E.R.D.D.A.V.) pri Centre National de Recherche« Seien tifique. Oba delujeta na celotnem območju Nemčije oz. Francije s koordiniranim financiranjem državnih in deželnih skladov,
V Sloveniji bi bilo treba prilagoditi organiziranost znanstvenega filma našim potrebam, izkušnjam in načinu financi-
ranja znanosti ter kulture.
Izhajajoč iz sedanjega stanja na področju znanstvenega filma in organiziranosti slovenske znanosti bi kazalo najprej ugotoviti / ečtlisi:i/)liliami in medinstitucionaUiimKeKs za razvoj znanstvenega filma.
V pogledu organizacijskih in tehničnih izkušenj ter metodologije je lahko Avdiovizualni laboratorij ZRC SAZU referenčna točka na področju humanistike in družboslovja, medtem ko bi bilo treba za naravoslovje še poiskati ustreznega rcle-renia.
"Kamera ne more videti vsega naenkrat, toda končno se potrudi, da rte izguhi ničesar, kar vidi,"
Andre Bazm
tehnološki vidik
Med zahtevami, ki se postavljajo pred ustvarjale^vizualnega gradiva v znanosti, sla na prvem mestu kvaliteta in trajnost izvirnega gradiv;i. Zalo ni odveč razmislek o dilemi: film ali video. Na splošno velja, da je filmski trak še vedno najprimernejši zli arhiviranje, video pa za raziskavo in komuniciranje.
K instrumentom vizualnih raziskav danes sodi tudi računalnik. Kmalu bo nepogrešljiv pri katalogiziranju in analizi vizualij, v kombinaciji s CD ROM bo koristen tudi pri komuniciranju z najširšim krogom uporabnikov.
Izvirno gradivo pa se bo še vedno pridobivalo s pomočjo
Niko K ur et na fotogramu iz filma "Še Ima v Kostanjevici" (195 7).
Iz arhiva AVL ZRC SAZU.
GLASNIK SED 36/1996, št. 2-3

FILM IN ETNOLOGIJA
Fologram iz filma "Lavfarji v Cerknem" (1956).
Proizvodnja Inštitut za slovensko narodopisje SAZIJ, besedilo dr. Niko K ure I. scenarij in obnovitev šege 1'eter lirelih, realizacija Boris Brelilt, 16 mm, 2$ min.
Iz arhiva AVI. ZRCSAZU.
filmske ali dektionske tehnologije.
"Nismo prepričani, ali smo vzgojili iilmarja ali uničili amro-p< >l( >ga.'
Culin Volt t
SKLLF
Ta trenutek se ni mogoče govoriti o vseh nastav kih razmišljanja obodcičem slovenskem znanstvenem f ilmu Med številnimi pfoblemi se ho pojavilo vprašanje izobraževanja, i>isrittičionaliiezrtšM)nhe, financiranja m seveda jame vloge ter odmevnosti znanstvenega filma.
¡Smotrna organizacija znanstvenega filma ho morala < »nogo (Tati zainteresiranim znanstvenikom in ljudem iz medija primerne vzvode za kreativno proizvodnjo Predpogoj za tak položaj znanstvenega filma pa je njegovo enakopravno obravnavanje pri financiranju, arhiviranju, distribuciji in pro-m< K'iji,
Enp je gotovo: proizvodnja znanstvenega filma, do katere bodo imeli dostfjfi vsi zainteresirani slovenski znanstveniki, nt; more bili ljubiteljski podvig, niti televizijska oddaja niti umetniški dokuriientairec, niti interna proizvodnja v raziskovalnem inštitutu, ampak profesionalno, avtonomno dejanje, primerljive» s podobno dejavnostjo v svetu.
Summary
SLOVENE SCIENTIFIC FILM - DILEMMAS AN» PROSPECTS Nasko Kriznar
it has now been iO years since the ethnographic I'ilrii "Laufuiji v Cerknenf w as made on the initiative of Niko Kuret (1906-1995), a pioneer in the systematic use of film in Slovene ethnology.
When establishing the Folklore institute in 1 ')V\ it was already France Maroll who thought about film, yet without an actual result on the theoretical and practical level He was satisfied with Badjura's and Jakae's filming documentaries in the then folkloristiC atmosphere.
In 1957 Kuret established "Sioveuski odborza etnograjski fiint' (The Slovene Committee for Ethnographic Film) at the then Ethnographic Society. Its role was in mutual aspirations of scientists and film-makers for making as many documentaries on traditional culture as possible. The Triglavfilitt became the largest producer of such f ilms in the tbimei Yugoslavia, while Kuret himself professionally led tile realization of the film "Steh/'dii/i'" (1959), directed by Ernes! Ada m ic.
At the end of the 60s Kuret gave SAZl/(The Slovene Academy of Sciences and Arts) an official suggestion for establishing "Central) i larii ivetnog rafskiii film od' (Central Archives of Ethnographic Films) and a special unit for shooting scientific films in the frames of the then SAZU. After Both the suggestions have been refused, he gave up his work with the ethnographic film and completely devoted himself to customs.
Nevertheless his idea survived until I9K2 when "Aviliovizualni labortttOHf (Audiovisual l.ab - AVI.J was established at SAZU's scientific research center. With its own studies and international cooperation AVI. nowadays creates methodology of the visual records in science and performs film-shootings for the archives. The most prominent modernization of Kuret s starting-points was done when AVI, introduced visual research as a new scientific branch in ethnology, though from the technical point of view the lab can still not keep up with the contemporary development of visual technology, just like Kuret who could not keep tip with the development of that time (1956)
The ethnographic film has been building its mission in spreading world s cultures with the help of cinematography and in the cooperation between sciences and arts. This noble component is nowadays in the background. The new media with electronic visual technology come to the front A video camera simplified (democratized) gathering of visual information to the extend when visual documents are no longer regarded as mediators between cultures, but as cultural artifacts The center of attention has moved from production to the analysis of visual documentation. Ethnology differs from other humanities by the fact that it itself makes documents (visual records being in the first place) that it later analyses. Thai is why it is essential that researchers themselves contribute to their origin. The material for a scientific film has to be recorded according to the most contemporary methodological principles. 1 ience the need for the autonomous production of the scientific film. This work cannot be performed by anyone but scientists - specialists.
4
GLASNIK SED 36/1 996, It. 2-3