poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 Din lzhaja vsak petek ob 17. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 Din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 5'50 Din, za inozemstvo 10 Din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje, desno // Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Štev. 22. Celje, petek 28. maja XQ37 Leto XIX. Obletnica majniške deklaracije Dne 30. maja 1917. je po sklepu ju- goslovenskega parlamentarnega klu- ba njegov predsednik g. dr. Anton •\oro.šec prečital v dunajskem parla- lentu tako zvano majniško dekla- ijo. ki se glasi: »Podpisani narodni zastopniki, »Iruženi v Jugoslovanskem klubu, zjavljajo, da zahtevajo na temelju arodnega načela in hrvatskega dr- avnega prava ujedinjenje vseh po- Ai'ajin v monarhiji, v katerih žive Movenci, Hrvati in Srbi, v jedno sa- p.iostojno, od vsakega gospodstva tu- jih liarodov svobodno in na demo- kratski podlagi osnovano državno te- lo. pod žezlom Habsburško-lotarinške dinastije, ter se hočejo z vso svojo noejo zastaviti za uresničenje te za- hteve svojega edinstva (jednega in istega) naroda. S tem pridržkom bodo podpisani sodelovali pri delu parlamenta. Xa Dunaju, 30. maja 1917.« Ta deklaracija je bila podana itočasno z deklaracijo čeških par^a- mentarcev. Pri Čehih, kjer je izšla že mnogo poprej odloenejša deklara- cija čeških pisateljev in književni- kov. obledeia deklaracija v parla- mentu ni več zadovoljevala. Bistveni pomen naše parlamentarne deklara- cije, ki je nosila okvir habsburgov- skega žezla za Slovence, Hrvate in Srbe, je bil v tem, da je bilo v dekla- raciji javno manifestirano, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi eden narod. Ta ideia je v narodn'11 "va solunski fronti in zmagah antantnih čet na vseh bo- jiščih začelo odločati tudi o naši slovenski usodi, tedaj smo mi Slo- venci le kot del enotnega jugosloven- skega naroda dosegli svoje osvoboje- nje in zedinjenje v Jugoslaviji. Za to osvobojenje in zedinjenje so sicer pa- . die težke narodne žrtve na zap-adu in severu, kjer so nam odtrgali nad 000.000 ljudi naše krvi in. našega je- zika ter jih priključili drugorodnim i državam. Vseh t-eh zgodovinskih dejstev se moramo spominjati ob dvajsetletnici majniške deklaracije, ki bi bila osta- la v prazno izgovorjena beseda in brezpomemben kos papirja, da ni ideja jugoslovenska v svojem, s kr- vamimi žrtvami plačanem zmago- slavnem pohodu zdrobila vseh ovir in vseh tihih in skritih kombinäcij, ki so bile pred 20. leti še vedno uprte na cesarski Dunaj. Tako gledamo mi tudi s pieteto nazaj na to dobo, če- prav strankarsko poiitieno kot dobri Jugosloveni in nacionalni Slovenci ne proslavljamo majniške deklaraci- je tako, kakor so si jo zamislili oni, ki danes pri nas dcma vodijo in proslavljajo ter si jo prizadevajo prikazati kot delo posamnika. Celjski mestni svet Jpvna dela — Ubožni svet — Porušenje hiše v Kapucinski ulici — Nakup Winklerjeve hiše — Popravilo hodnikov za pešce — Povečanje mestne ga- raže — IzgraditevOblakove ulice — Gradnja ceste na Pristavo — Razsir- jenje električnega ormežja in vodovoda — Onesnaževanje Savinje Celjski mestni svet je imel 21. t. ni. zvečer redno sejo. Župan se je najprej v toplih besedah spomnil pred kratkim umrlega mestnega va- eunskega svetnika v p. g. Franja Kalana in pokojnega finančnega re- ferenta bivše okoliške občine odvet- nika dr. Karola Laznika. Nadalje je župan poročal, da je imel odbor za javna dela 15. t. m. sejo. Mestna ob- čina zaposluje sedaj 129 brezposelnih. V lanskem proračunu predvidena javna dela so že izvršena. Pri regu- laciji Voglajne v Zavodni je dela so za tri mesece. V mestni gmmoznici v Medlogu je zaposlenih do 28 de- lavcev. Pri gradbenih in regulacijskih delih odpade od celokupnih stroškov na mezde 50. pri kanalizacijskih de- lih pa 25 odstotkov. V letošnjem mestnem proraCunu j« za javna dela na razpolago 260.000 Din. S tem zne- skom bo občina lahko zaposlovala 100 brezposelnih štiri mesece, poleg tega pa še v mestni gramoznici 2o brezposelnih šest mesecev; mezde delavcev v gramoznici se knjejo iz dohodkov gramoznic-e. Za letos so predvidena sledeča javna dela: iz- vršitev kanalizacije od Masarykove- ga nabrežja do Savinje pri pi-vem železniSkem mostu, ureditev levega brega Savinje pri Pallosovem travm- ku, ' regulacija Sušnice od izliva v Savinjo do že izvršene regulacije m ureditev Koprivnice ob Frankopan- ^ki ulici Mestni ubožni svet je na ji 7 t m. podelil 22 novih podpor, vi&al 11 podpor. odobril 8 enkratmh ..odpor. oddal zopet 18 revežev v ,ozavetiščc. * .....—— v drupe io. Finančni odbor. Občina bo poru- šila ata, j utemeljitelj slovenskega eseja, prapo- j roditelj slovenske književne kritike in zgodovine, pisatelj in prevajalec. Velikemu slovenskemu kulturnemu delavcu dr. Ivanu Prijatelju, ki je j zapustil nesmrtno dedščino. bo ohra- J njen n-eizbrisen spomin. Običajna in trdovratna zaprtja in prebavne težave se odpravijo z Leopilularni, čistim rastlin- skim odvajalnim sredstvom, katero deluje brez bolečin in ne odpove nikdar. Nobena priva- jenost — iudi pri daljši uporabi goiovo učin- d Nadaljevanje gradnje ceste Voj- nik-šniartno. Po do 1 gem presledku se je te dni končno zopet zaealo z delom na gradnji ceste Vojnik— Smartno. Leta 1933. se je r-esnično mnogo storilo, sej je bila cesta v le- tu 1934. izpeljana že do Brezove pri Šmartnem. Velik del ceste od Vojni- ka do Smartnega jo bil dokončno iz- grajen in posut z gramozom, le v zadnjem delu so bila izvršena samo zemeljska dela. Ta odsek ceste je vsled tega tudi silno trpel, ker so g-a z vožnjami po tej edini cesti močno oškodovali. Zadnje 6ase pa je delo na izgradnji te prepotrebne ceste po- polnoma zastalo. Sedaj se je delo pričelo od Šmartnega proii Brezovi. Na teh cestnih delih so močno zain- teresirani brezposelni ljudje revnega okoliša v Šmartnem, od koder pa pri- hajajo pritožbe, da se na delo ne i sprejemaio najrevnejši in najpotr-eb- nejši domačini. ; d Napredovanje v poštni slnžbi. Upravnica pošte v Žalcu ga. Fran ja Drakuličeva je napredovala v 5. po- ložajno skupino in bila imenovana za ; inspektorico. d Umrl je po daljšem trpljenju v St. Juriju ob Taboru g Ludvik Plav- šak, velepos-estnik in nekdanji župan. Pokojni se je mnogo udejstvoval v gospodarkih organizacijah ter je bil , ¦vedno odkrit, odločen $n zna&ajen nacionalni delavec. Pokojnemu bodi ohranjen fasten spomin, težko priza- i deti rodbini nače iskreno sožalje! d Zveza trgovskih zdrnženj za dravsko banovino je imela v nedeljo j v Slovenjgradcu občni zbor, na katc- rem je bil izvoljen za predsednika I Zveze g. Stane Vidmar iz Ljubljane. Za podpredsednike so bili izvoljeni | gg. Ferdo Pinter iz Maribora, Fva- njo škrb-ec iz Ljubljane in Franc Cell iz Murske Sobote. dočim je četrto mesto podpredsednika rezervirano za j zastopnika Združenja trgovcev za mesto Celje. TSCHAMBA FII Vam napravi pri soluöenju iz porde- öele koie krasno rjavo polt. Glavno zastopstvo Drogerija Gregorič, Ljub- ljana, Prefiernova ul. 5. d Občinske voUtve na Pragerskem so odlcžene, ker je uveden postop-ek za spremembo območja te občine. d Društvo bančnih zavodov objav- lja, da bo pri bančnih zavodih v dravski banovini od 1. junija do lr>. septembra uvedeno poslovanje za stranke le od 8. do 12.30. Popoldne bodo blagajne zaprt-e. d Dunajska vremenska napoved 7a soboto 29. t. m.: Oblačno, soparno, krajevne n-evihte. Celje in okolica c Hišnim posestnlkom! Hišne po- sestnike vabim, da okrase v dneh 29. in 30. maja v spomin na dvajsetletnico majniške deklaracije svoje hiše z za- stavami. — Predsednik mestne občine celjske : Alojzij Mihelčič. c Za proslavo majniske deklaraci- je v Celju je razpošiljala vabila iz- braiiim društvom in posamnikom niestna organizacija JRZ. Na sestan- ku so potem določili pripravljalni odbor, ki je začel sedaj razpošiljati vabila za proslavo, na kateri bo go- voril g. minister dr. Miha Krek. Na- sa nacionalna in kultuma društva in naši nacionalni ljudje bi se torej take proslave majniške deklaracije v | Celju lahko udeležili samo kot štasa- j ža prireditve, ki nosi izrazito stran- karsko politično obiležje. Tvorci maj- niške dekiai-acije si te pred 20 teti niso tako zamislili in slabo služijo pomenu deklaracije oni, ki jo ho- čejo danes na tak način proslaviti. c Polkovna slava. Danes je slavil 39. pešpolk svojo slavo v sp-omin na zavzetje Črne ob koroški ofenzivi po oddelkih celjskega pešpolka. Na dvo- rišču vojašnice kralja Petra, kjer je bil postrojen ves poik, so se ob 1C. zbrali predstavniki voj-aških oblastev in uradov, šoi. koiporacij in drustev ter mnogo drugega občinstva. Ob zvokih vojaske godbe so prinesli na dvorišče poikovno zastavo, ki ji je vojastvo izkazalo cast. Nato je gene- ral g. Milirtin Milenkovic iz Maribcra pregledal pestrojeni polk. Prota g. Bulovan je ob petju pravoslavnega cerkvenega zbora opravil spominski obred pred okrašenim spomenikom na Koroškem padlih junakov 39. pp., nato pa je opravil obred lomljenja kolača, dočim je opat g. Jurak opra- vil katoliški obred. Po obrcdu je povcijnik polka g. polkovnik Iso Ne- Barve vseh vrst, snhe in oljnate, fic*než, lake, emajle, čopiče ltd. Vam nudi veletrgovina barv I van Ra vnilcar Celje čak v lepem govoru orisal pomen sla- ve in zgodovino polka, ob zaključku pa je vzkliknil Nj. Vel. kralju Pe- tru II. in kraljevskemu tlomu. Vzkli- ku >e je pridružil ves polk in gostjo, godba pa je /aigrala državno himno. Po obeli cerkvenih obredih je oddala čctstna četa salvo. Po čestitanju po- veljniku polka je bil v Gosposki u!i- ci defile polka pred generalom g. Milenkovicem. Po defileju so bili go- ' stje povabljeni na zakusko. Popoldne je bila na Glaziji vojaška zabava, drevi pa bo v Celjskem domu prije- i ten družabni večer. c SveČano razvltje sokolskega de- ^jega prapora v Celju. V nedeljo ob • 15. se je zbrala na telovadišču mestne narodne Sole v Celju velika množica Sokolov in prijateljev sokolstva, da j prisostvuje razvitju dečjega prapora in j telovadnemu nastopu. Ob 15.15 so ob zvokih celjske železniČarske godbe pri- korakali moSki in ženski oddelki z . društvenim in naraSčajskim praporom, I starosta br. dr. Milko lirašovec pa je v spremstvu kumice s. Zofke Debela- kove prinesel novi dečji prapor. Godba je zaigrala državno himno. Nato je sta- rosta poudaril zgodovinski pomen ča- stitljivega prapora Sokolskega društva v Celju, ki je bil priča mnogih težkih borb pred vojno a tudi velikih uspehov in zmag. Pred tem praporom je celjski pešpolk ob prevratu prisegel zvestobo prvemu jugos.'ovenskemu kralju, leta 1940. pa bo ta prapor zamenjal novi društveni prapor, ki ga bo poklonil Nj. Vel. kraij Peter II. Starosta je po- zval sokolsko deco, naj išče pod svo- jim novim dečjim praporom svoje zbirališče in pribežališče. Poudaril je, da so klevete nasprotnikov sokolstva neresnične in da so Sokoli ponosni na svojo sokolsko pripadnost. Prosil je s. kumico naj prevzame prapor kot skromno zahvalo za njeno veliko so- kolsko delo. Kumica je prejela iz vrst dece lep šopek, nato pa je izročila prapor z lepim nagovorom praporščaku, ki je obljubil, da bo zvesto čuval in brani! novi prapor. Godba je zaigrala himno »liij Siovani!« nato pa so od- delki odkorakali s teiovadišča. Siedil je telovadni nastop vseh oddelkov, ki je zelo lepo uspel in je znova dokazal visoko stopnjo smotrne telesne vzgoie. Zlasti je treba omeniti proste vaje ženske in moške dece, proste vaje ženskega naraščaja, telovadno uro in proste vaje članov ter proste vaje članic in moškega naraSčaia. Občinstvo je izražalo svoje priznanje z navduše- nimi aplavzi. Prireditev je znova po- trdila moč sokolske ideje v sokolskem Celiu. c ZakljuČek gledališke sezone v Celju. Narodno gledališče v Ljubljani je uprizorüo v celjskem gledališSu ob zaključku gledaliSke sezone v Celju v torek Mascagnijevo opero »Cavalleria rusticana« in Leoncavallovo onero »G!u- mači« v dobri režiji prof. Šesta. Or- kester ie pod taktiko dirigenta dr. Danila Švare zvenel polno in sočno ter re§il svoio nalogo s fineso in ek- saknostjo. V prvi operi so se pevsko in igralsko posebno uveljavili sa. Ra- dobojeva iz Zagreba, ki je oeia na- mesto ge. Kcgoieve, ter gg. Franc! in Janko. Tudi ge. Golobova-Bernotova in Gnusova sta zelo ugajali. V operi »Glumači« je treba predvsem omeniti izvrstno trojico go. Ribičevo ter gg. Primožiča in Kolacia. Ostali dve partiji sta pela gg. Marčec in Banovec. Zbor je pel v obeh operah točno in učin- kovito. ObJinstvo, ki je docela napol- nilo gledališče, je prirejalo solistom in dirigentu prisrčne ovacije v zahvalo za lepi umetniSki večer. c V poglavje katastrofalnega one- snaževanja Savinje po raznih indu- strijskih podjetij spada tudi drž. pre- mogovnik v Zabukovci pri Žalcu. Vod- stvo drž. rudnika v Velenju je pred kratkim prosilo pri sreskem načelstvu v Celju za vodopravnega dovo!jenja za projektirano mokro separacijo za pranje premoga v velikosti izpod 45 mm v drž. rudniku v Zabukovci, pri čemer bi se uporabljala voda iz potoka Artišnice. Zadevna komisijska poizvedba in obravnava bo v četrtek 10. junija s sestankom ob 9. dopoldne pri rud- niku v Zibukovci. c Javni telovadni nastop drž. real- ! ne gininazije v Celju bo v sredo 2. ' junija ob 1>. na gimnazijskem dvo- j rišču. Starsi in prijatelji mladinc so : na prirediir-v »^kr^no vabljeni. Kino METROPOL Celje pr,»tt; ; 29., 3D., 31. maja in I. junija Zastava v nevarnostt (Condottieri) Neprekosljiva ljubczenska romanca. Heroj^ke borbe sina podjarniijcnega vojvode z& z.mo svobodo. Film sijajne zcjnniv.-iuvkL- v«..- in prelepih pesmi. Najmo: slovitega umetmka in ncL^____.____,_____ Luisa Trenkerja 2., 3., 4. junija Intermezzo Slavna pevka zaigra v stra^ti jyi«. .-ivujt premoženje in cclo — svoj glas. A\ož, ki dobi igro, si pribori Iudi pevkino sree. V glavnih vlogaii Tresl Rudolph ir. Albrecht Schönhals c Sprejemni izpiti na drž. reah^ gimnaziji v Celju bodo v ^obota '2»' junija od 8. dalje. Prosnje, kolkova- ne s kolkom za 10 Din, kaferim je treba priložiti krstni list in zadnji šolski izkaz, naj se predložijo ravna- teljstvu najpozneje do 23. junij-a. < Nižji in višji tečajni izpiti na drl. realni gimnaziji v Ce!ju bodo od 11. do 25. junija. Za nižji tečajni izpit se je prijavilo 11(3 rednih učencev in 57 učenk ter 4 privatisti, skupaj 177 učencev in učenk. Višji tečajni izpu bo delaloiS kandidatov (med temi l."3 kandidatinj). Za privatne izpite, ki bodo od 1. do 22. junija, je prijavlje- nih 29 kandidatov in kandidatinj. Nekateri delajo izpite čez več raz- redov. t- Regulacija Savinje v tretji etapi. Na tehničnem oddelku banske upra- ve bo v sredo 23. junija ob 11. prva javna pismena licitacija za oddajo del z>a regulacijo Savinje v tretji e- tapi od Košnice do bližine apnenika v Pečovniku. Kaj je Leicograf ija ? To je fotografiranje z Leico. svetovno znanim malim fotoaparatom, ki je tudi v naši driavi močno razširjen ter ne priprav- Ija samo v rokah amaterjev tern vedno in vedno veselje, temveč je postal tudi mno- gim nepogrešljiv pomočnik v poklicu. A\no- gi lastniki Leice v na§em mestu in oni, ki še hočejo to postati, bodo z veseljem spre- ieli vest, da bo danes, 23. maja ob 20 30 Leica predava; je v veliki dvordni Narodnega doma. Natancnej'e o tej prireditvi na oglasnih deskah in pri fototrgovdh, kjer se dobe tudi brezplačne karte z vabili. c ŠoLski koncert gimnazije in me- ščanskih šol bo v nedeijo 30. t. m. toeno ob pol 11. dopoldne v Mestnem gledališču. Okrog 400 dijakinj in di- jakov bo pelo izbrane pesmi, sode!o- val bo pa tudi dijaški orkester Glas- bene Matice. Toliko nastopajočih še Celje ul videlo in slišalo naenem sa- miMn koncertu. Starši ter prijatclji mladine in glasbe napolnite ciodali- šče! Xe bo Vam žal! c Koncert CPD. Prihuaiiji u-uen bo minilo (5 nvasecev, kar je umrl slo- venski skladatelj Emil Adamič. Bil je nedvomno naš največji in najbolj- si zborovski skladaetlj. Xjegovemu spominu je posvečen koncert. ki ga bo priredilo Celjsko pevsko drušvo v petek 4. junija ob 20.30 v Narodnem domu. Na sporedu so samo Adami- čeve skladbe in to ženski, mo^ki in mešani zbori ter samospevi. ki jih bosta pela ob spremljevanju naže od- licne pianistke ge. Mirce Sancinove, prizuana mezzosopranistka ga. He- lena Rajhova in mladi inuogo obeta- jooi baritonist g. Andro Struki?lj. Spominski govor bo govoril sklada- telj g. Zorko Prelovec iz Ljubljane. Vstopnico se dobe v knjigarni K. Goricarja vdove na Kralja Petra c. c Lepa propaganda za uaše najpo- lnembnejše tujskoprometne zaninu- vosti, za naše gore in na^e morje, sta dva reliesa. ki ju je Olepševalno in tujskoprometno društvo v Celju zelo okusno nainestilo na peronu celjskega kolodvora. Prvi relief pred- stavlja severovzhodni del Slovenije, liater-emu je Celje izhodišče. drugi pa našo obalo od Refine ilo Bo jane. Oba reliesa je odlično izdelal g. Fr. Jendrašič. Reliesa bosta vzbujala za- nimanje tako tujcev kakor tudi do- mačincv. Društvo, ki je s tern poka- zalo, da pravilno pojmuje svojo nalo- go, izrabljttjoč vsa propagandna sred- stva (važnost reliesa za propagando .lev. 22. »NOVA D O B A « Stran 3. turizma pri nas v primeri z inozem- stvom veliko premalo renimo!) za I razmah tujskega prom-eta, čestitamo ¦: željo, da posta.vi n-a primernem me- -tu kmalu tudi r-elief Celja z naj- bližnjo okolico, s čimer bo zlasti tuj- ¦ eni ze!o ustrcženo. ( Društvo hiSnih posestnikov v Ce- ljn jo v tcrek na svojem občnem zbo- ru izvolilo večinoma dosedanji od- bor s pi-edsednikoin g. Fazarincetn. Zaradi pomanjkanja prostora bomo »bjavili podrobnejše poročilo pri- hodnjič. c Pri sreskem cestnein odboru v Celju so bile v sredt> volitve načelni- ka in dveh podnačelnikov. Za načel- iiika ie bil izvoljen župan g. Alojz v' i I. podnačelnika g. Maks * ' ^t. Jurija ob Taboru in z-a I II. poilnaCelnika g. Stanko Gologranc iz St. Jurija ob j. ž. c Obrtna razstava v Celju. General- na direkcija drž. železnic je dovolila polovično voznino vsem obiskoval- cem obrtne razstave v Celju, ki bo od 1. do 15. avgusta. Ysak obiskova- lec razsfave kupi na odhodni postaji celo knrto in legitimacijo K-13, ki mu jo razstavni urad v Celju žigosa v potrdilo. da je obiskal razst-avo. Z žigom bpremljena karta in legitima- cija velja za brezplačen povratek. Polovična voznina bo veljala za od- bod od 30. julija do vštetega 15. av- gusta in za povratek od 1. avgusta do vštetega 17. avgusta. c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 1. juni- ja od 8. do 12. v posvetovalnici Zdru- ženia trgovcev za mesto Celje. c Regulacija Savinje pri Orli vasi. V torek 8. junija bo v prostorih teh- ničneg>a odelka sreskega načelstva v Celju javna licitacija za dobavo 800 kubičnih metrov kamna lomljenca za vsoto 5»).000 Din za regulacijska de- la na Savinji pri Orli vasi. Pogoji so na vpoglad pri tehničnem razdelku sreskeprn. načelstva, c Izpiti vozačev moiornih vozil bodo v petek 2. julija na sreskem n-a- čelstvu v Celju. Kandidati naj vlo- žijo predpisane prošnje na sreskem 1 načelstvu. c Celjski izložbeni aranžerji na de- in. Tudi Celje zaznamuje na področ- ju modernegn aranžerstva uspeh. Opaf:a se, da aranžirajo izložbe ljud- je, ki ao si pridobili zadevne spret- nosti. Zasluge za ta napredek irnajo aranžerji sami, ki so se združili v di : dekoracijo in reklamo. To {\y ' irejti tečajc pod vodstvom strokovnjakov. ki vršijo svojo nalo- go zgolj iz idealizma. V sredo 20. t. m. je bil zaključen v Celju tocaj, ki se je pričel lansko jesen. Tečaj- niki so napravili po eno izložbo v svoji stroki, nakar jib je za to do- Iof' :;a komisija ocenila in iva tej po-i'r.^i izstavila spri&evala. Izpite so napravili sledeči aranžerji: Fra- njo Škof ttvrdka R. Stermecki), Ivan Lah (tv. V. Hladiii'. Miha Janežič ¦sebno opozarjamo na navedene termine. Osrednje vod- stvo v Beogradu si je nadelo poseb- no nalogo — in mi pozdravljamo to namero kot pravično — da preskrbi te blöke v prvi vrsti vsem jugoslo- venskim filatelistiCnim društvom in njili članom. — Filat-elistično drus- tvo »Celeja«. Dentist E. G. Hoppe, predsednik. c Žetev smrti. V nedeljo je umrl v AškerČevi ulici 5 v stavosti 72 let železniški poduradnik v p. in hišni posestnik g. Emil Pitamic. V mest- nem zavetišču je umrl a v ponedel jek 75-letna obeinska reva Antonija Ro- varetova. V celjski bolnici so umrli: v soboto 70-letna občinska reva Ma- rija Zagoričnikova iz Šmartnega ob Paki, v nedeljo 47-letni slikar Ivan Majcen iz Celja, v sredo 27-letn livar Adolf Ki>esnik iz Kresnik pri Tehar- ju in v Cetrtek 34-letni rudar Viktor Turnšek iz Št. Jurija ob Taboru. N. p .v m.! c Godbeno društvo poštnlh na- meŠČencev v Celju je imelo 21. t. m. v svojih prostorih 1. redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo okrog 50 članov. lz poročil je razvidno, da se drustvo prav lepo razvija. Za sedaj ima prav krepek in dobro izvežban tamburaški zbor z 32 Clani in 12 na- raščajniki. Godbeni odsek se pa bo še bolj razširil. Pri volitvah je bil izvo- ljen večinoma dosedanji odbor s pred- sednikom višjim poštnim kontrolorjem g. Saveilijem. Po občnem zboru je na- stopil tamburaški zbor in dokazal, da zmore tudi težje koncertne komade. — V nedeljo 30. t. m. bo priredilo druStvo popoldanski izlet na Anski vrh. Prijatelii iskreno vablieni ! c Planinska slavnost pri Mozlrskl koči na Golteh bo v nedeljo 6. junija ob 40-letnici te priliubljene planinske postojanke. Na predvečer bodo goreli kresovi, v nedelio ob 10. dopoldne pa bo pred kočo rnaSa na prostem, po- tem položitev temelinega kamna za novi planinski dom in planinska za- bava. Planince od blizu in daleč va- bimo k udeležbi. c Drž. kraievna zaščita dece in mladine v Celiu apelira na čuteča srca zakoncev, da bi vzeli 6 let starega dečka za svojega ali pa v brezplačno oskrbo. Deček je zdrav. Natančnejše informaeije pri drŽ. krajevni zaščiti dece in mladine. c Osebne vestl s celjske po§te. Na pošto v Celju je premeščena poštna kontrolorka Mihaela Vidalijeva iz Meng- §a, upokojen pa je poštni zvaničnik Franc Vrabič. c Preimenovanie celjsklh narodnlh Sol in krajevnih šolskih odborov. Po izvršeni združitvi mestne občine Celja z upravno občino Celjem-okolico je nasiala potreba dati celjskim ljudskim šolam in celjskima krai. šolskima od- boroma nove, »sedanjemu stanju ustre- zajoče« .nazive. Na predlog obeh šol- skih odborov je banska uprava izdala odlok, da se krajevni šolski odbor za Celje-mesto imenuie odslej »krajevni šolski odbor za Solski okoliš 1.«, oni za Celie-okolico pa »krajevni šolski odbor za Solski okoliš 11.« Š?li. ki spa- data v področje prvega krajsvnega šolskega odbora, sta dobili naziv »dr- 2avna 1. deška ljudska Sola« in »dr- žavna dekliSka ljudska šola«, okoliška deSka narodna Sola pa »državna II. deška liudska šola«. c Ne F°za^itc si pied clopualom prsskrbeti: čtivo za potovanje, oi- semski papir. nalivno pero. album za slike. avtokarto in zemljevid, vse ^o pri iv. Karl Goričar vdv., Celje, c Nočno lekarnlsko slnžbo ima od 29. t. m. do 4. junija kr. dvorna le- karna »Pri Mariji pomagaj«. c Gasilska četa Celje. Od 30. t. m. do 5. junija ima službo II. vod, in- spekcijo v jimiin nredseduik g. Do- bovičnik. c Kino Union. Sobota 29., nedelja 30., ponedeljek 31. t. m.: »Čarovni- ca iz Salema«. Najmračnejše po- glavje iz človeSke zgodovine. V glav- nih vlogah Claudette Colbert in Fred MacMurray. Zvočni tednik. — V so- boto in nedeljo matineja: »Pa stir Kostja«. — Torek 1., četrtek 3. ju- nija : »Parada 1 ju bezn i«: Razkošna opereta. V glavnih vlogah Jeanette MacDonald in Maurice Chevalier. ZvoČni tednik. — Od 1. junija poletne znižane cene za vse predstave: 9, 6.50 in 4.50 Din, vstopnina za matineje: v parterju 4.50, na galeriji 5.50 Din. Gornji grad g Sestanek koroških borcev pri- redi krajevna organizacija Legije ko- roških borcev Gornji grad v nedeljo 30. t. m. ob 14.30 v Petkovi gostilni na Ljubnem. Na sestanku bo poročal tov. predsednik dr. Ervin Mejak 0 stanju organizacije, o poteku in skle- pih občnega zbora glavnega odbora v Ljubljani in o dosedai doseženih re- zultatih pokreta. Koroški borci, pridite polnoštevilno na ta sestanek, ker je to v Vašem interesu! Čim veČ nas bo, tern lažje bomo kaj dosegli, zato pridite tudi oni tovariši, ki še niste prijavili svojega vstopa v organizacijo, in se organizirajte! g Prve letoviščarje smo dobili v naše prijazno letoviščarsko mesto. Naše agilno tujsko prometno društvo je pri- pravilo za letošnjo sezono precejšno propagando za na§ kraj in bo nudilo našim letoviščarjem letos marsikaj novega. Kdor želi mir, dober planinski zrak in ceneno preskrbo, naj pride v Gornji grad na letovišče, izletniki pa na ogled naših zanimivosti in prekra- sne okolice! g Na avtobusni progi Ljubljana — Gornji grad — Logarska dolina je u- veden s 23. t. m. nov vozni red, ki sliči lanskemu. Obenem je podjetje podražilo voznino, kar pa gotovo ne bo v interesu uspevanja podjetja, niti v interesu napredka tujskega prometa v našem okraju. Za časa ljubljanskega j vfclesejma naj poskrbi podjetje, da bo I vozil avtobus ob nedeljah oz. prazni- kih v obeh smereh. _^__ g Še enega trgovca in sicer g. Kramarja iz Kamnika, dobimo v naše mesto. Svoje lokale bo imel v Rupovi hiSi. g Materinski dan smo obhajali tudi pri nas in to prav lepo. Šolska mla- nina je priredila v 23. t. m. popoldne v Sokolskem domu uspelo proslavo z nagovorom, deklamacjami, petjem in otrbSko igrico, vse v režiji našega de- lavnega učiteljstve. Obiskovalci so od- nesli s proslave globok vtis. g Naša podružnica CMD pripravlja uprizoritev igre, na kar opozarjamo že sedaj s prošnjo, da občinstvo podpre našo važno narodno-obrambno orga- nizacijo. g Divja petelina sta ustrelila ne- davno prof. Matija Trobej na Rogatcu in Drago Ačko na Menini. DiUgi lovci niso imeli letos sreče z divjimi pete- Navadi j svojega otroka 1 pravočasno na pmviimr negü^f SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU lini. Pred kratkim se je mudil pri nas celo neki Švicar, pa je zarnan hodil na divjega petelina. Smrtna nesreča v Žalcu Celje, 28. maja. V sredo okrog pol 9. dopoldne so se pripeljali iz Ljubljane proti Žalcu stirje inozemci na dveh motornih ko- lesih, ki so potovali v Budimpešto. od koder bodo krenili na Norveško. Dru-' gi motor je vodil ameriški držaivljan John Harry Wikam, zadaj pa je se- del Norvežan Olaf Holvig. Pred vho- dom v Žalec je krenil Wikam na levo stran državne ceste, ker je bila na desni strani ceste skupina ciganov z medvedi. Po izjavi očividcev je vo- zil Wikam z brzino 25 km. Ko je pri- vozil do odcepa pešpoti proti Gotov- Ijam. se je nenadno pojavila pred njim na levi strani ceste 26-letna po- sestnikova hčerka ¦Nlarija Kudrova I iz Vrbja pri Žalcu. Očividci pravijo, da je Kudrova gledala medvede in je preslišala sign-ale bližajočega se motornega kolesa. Wikam ni mogel več ustaviti vozila in je zavozil v Kudrovo s tako silo, da je Kudrovi počila lobanja in so ji izstopili mo- žgani. Kljub strašni poškodbi se j& Kudrova sama dvignila, stopila k bližnjemu vodnjaku, si oprala roke in odšla k žalskemu zdravniku dr. Ločniškarju, ki ji je nudil prvo po- moč in odredil njen prevoz z a'.^o- mobilom v celjsko bolnico. Ku- drova se je v avtomobilu on«svestila in ni več prišla k zavesti. V četrtek ob 15. j-e v celjski bolnici podlegla poškodbam. Smrt je povzročil težek pretres in z njim združene krvavitev možganov. Truplo ro .prepeljali na dom Kudrove v Vrbju. Mot-ociklist Wikam je pustil za svojee ponesrečenke večjo svoto de- narja in nato nadaljeval vožnjo, ker je dokazano, da ga ne zadene krivda. Glasovi iz laškega sreza Laško 1 Krajevni šolski odbor v Laškem in scko'ski pozdrav. Prejšnji teden je imel tukajšnji krajevni šolski od- .hor sejo pod vodstvom župana g. Tropa. Poleg cirugih zanimivosti je stavil člctn šolskega odbora Deželak predlog, naj se šolskim otrokom pre- pove pozdravljanje s sokolskim po- -dravom »Zdravo«. CeS da je to so- kolski pozdrav. Predlog je bil sogla- 5-no sprejet, učiteljski zbor'pa je clo- bil pri konferenci zadevna navodila. Otroci torej ne smejo več rabiti po- zdrava one organizacije, ki ji naCelu- jo naš kralj. Krajevni šolski odbor j očividno ne pozna svojega delokroga, ali pa ne ve, da pozdrav šolske dece ne spada v upravo šolskih poslopij, j in si lasti pnavice, ki mu nikakor ne j gredo. 1 Proslava majniške deklaracije in id letnice dr. Korošca. Naši klerikal- ci hočejo pod patronanco občinskega predsedništva v soboto 29. in nede- ljo 30. t. m. proslaviti cbletnico maj- niške deklaracije, s tern pa združiti ! tudi proslavo že pred nekaj leti po- tekle GO letnice svojega voditelja. Dne 24. t. m. zveeer sta imela uči- teljski zbor in Prosvetna zveza po- svetovanji o programu te proslave, katerega načelo je: Vse na ulico! Na zborovanju učiteljstva je upravitelj prav dobro pojasnil položaj, češ če smo zvesto služili drugim režimom, morarao tudi sedanjemu. V župnišču pa je grmel naš kaplan, sekuncliral mu je pa novi šolski vrtni ravnatelj ter se je pokazala velika bojevitost, pbsebno, ko so zborovajnje zaklju- čili s »Hej Slovenci« in z orlovsko himno. Pri vsem tern pa zatrjujejo in poudarjctjo. da prireditev ne sme imeti strankarskega obeležja. Sedaj, ko so p-okazali svoje kopito, bomo Laščani že vedeli. kaj nam je v so- boto in nedeljo storiti. 1 SokoL Naš že ponovno p::- oženi pesiziei na Šmohor bo končno ven- darle uresničen v nedeljo 30. t. m. s programom, ki smo ga že objavili. Sodelovala bo mestna godba iz Laš- kega, vršilo se bo veselo planinsko rajanje z paznimi zabavnimi točka- mi. Vabimo sosedna društva in naše D.;:-, + oi^. -I« Di-inoio na ta dan na Stran 4. »NOVA DOBA« §tev. 22. prijazni Šmohor. — Javni nastop na- šega društva' bo nepreklicno 13. jimi- jct. Pri nastopu bo sodelovala sokol- ska godba na pihala iz Trbovelj. Pri vajah na orodju bo nastopila vzorna vrsta, nastop a se bodo udeležili tek- movalci, ki bodo ta dan tekmovali pri župnih tekmah v Celju, od koder se bodo z vlakom ob 13.50 korpora- tivno odpeljali v Laško. Pričakujemo torej udeležbo tudi iz Savinjske do- line in ostalega okoliša Celja. Na svi- denje! Zdravo! 1 Regulacija Savinje. Vodja nctšc JRZ in občinski predsednik sta na- povedovala spomladi, da se bo regu- lacija Savinje v laškem predelu pri- čela že letos. Doslej še ni o kakem začetku nobenega sledu, četudi je prejšnja banska uprava zagotovüa prejšnjemu našemu županu, da se bodo pričela sondažna dela na Pet- kovih njivab v najkrajšem času in je v to svrho že zagotovljen potrebni kredit. Prebivalstvo s strahom pri- čakuje prihodnje večje povodnji, ki bo za Laško zaradi izvršenih regu- lacijskih del pri Celju usodepolnejša nego kdajkoli. Od lanske jeseni do danes so nam bile vremenske prili- ke naklonjene. Do večjih povodnji ni moglo priti. ker j-e od jeseni ob vsa- kem večjem deževju padal v Savinj- skih planinah sneg, tako da voda ni prihrumela z vso silo, kakor je to sicer običajno. Xa tako naklonjenost narave pa ne smemo vedno računati, temveč moranio misliti na samo- obrambo, ki je mogoča edinole v ta- kojšnji regulaciji Savinje v laškein predelu. Odločno zahtevaino, da se to za Laško tako važno delo nemu- doma prične in tudi v doglednem času dovrši. Xe moremo prispevati k regulaciji Savinje v Celju, da si na- kopljemo še več vode, in zahtevamo svoje pravice. 1 Pasji kontumac. Sresko načelstvo je odredilo in razglasilo pasji kon- tumac za občine Zidani most, Sv. Krištof, Hrastnik-Dol, Jurklošter in Marijagradec. Pojavil se je namreč na Zidanem mostu stekel pes, kate- rega steklina je bila uradno ugotov- ljena. Pes brak - jazb-ečar je ogrizel nekega fanta, ki so ga oddali v bol- nico. Psa so ubili v Suhadolu, last- nik psa pa ni znan in se ne ve, od kod se je pes priklatil. 1 Stavbno gibanje. Trgovec g. Kö- nig iz Zagreba, naš dober ¦ prijatelj, je kupil pri toplicah stavbno parcelo. na kateri bo zgradil •enonadstropno stanovanjsko hišo tik ob banovinski cesti. Mnenja smo, d-a bodo njegovi načrti, ker leži stavba v občini Sv. Krištofu, hitreje in ugodnejše rešeni in odobreni, nego prošnja in načrti g. Henkeja, ki namerava, kakor smo že poročali, zgraditi moderno hotel- sko poslopje sredi Laškega. Ti načrti so naleteli — z ozirom na tujski pro- met — na razne ovire, zapreke in ugovore ter leži prošnja še sedaj ne- rešena pri mestni občini Laško. Tako postopanje prav gotovo ne podpira stavbene podjetivosti, pa tudi ne tuj- skega prometa, ki si ga Laško tako želi. — Ko smo opozorili na slabo stanje n-ase asfaltne cest-e, se je ob- čina našemu opozorilu takoj odzvala in provizorno planirala kotanje in vdolbine, obenem pa poslala popra- vek, da bodo cesto končno in defi- nitivno uredili, ko bodo nastopile primerne vremenske prilike. Misli- mo, da je bila sedaj zadostna vro- öina in lepo vreme in da bi se to delo že zdavnaj lahko dovršilo. 1 Posipanje ulic in trgov. Pod vod- stvom in nadzorstvom g. ¦obeinskega predsednika se vrši te dni splošno posipanje n-aših ulic in trgov z lepim belim peskom. Trume delavcev so se trudile. da bi naše mesto na Telovo izgladile čim prijaznejše. Obžalujemo samo, da ni bil ta praznik že vsaj dva meseca prej in da se ne ponav- lja Ysaka dva meseca. I Nova hiša za nradne lokale rtovljene na- črte, zagotovljen in na razpolago pa je tudi že potrebni gradbeni kredit. Le tega g. predsednik ne pove, koli- ko bodo znašali stroški in za koliko be naj naša občina v to svrho zadol- ži. VešČaki pravijo. da bo treba pri- bližno treh milijonov dinarjev. Ker zgradbe ne bodo postavili v zrak, ro seveda potrebno tudi primerno zem- ljišče. Pa vse to nič zato, samo da >e kaj napravi in da ubogi ljiulje kai zaslužijo. 1 Občinske zadeve. Prejeli ...... Podpi-sani prosim naslovno uredniš- tvo, da priobči v prvi prihodnji šte- vilki Vašega c. lista, na osnovi § 2b. zak. o tisku nastopni popravek gle- de notice priobčene v »Xovi Dobi« z dne 21. maja 1937., štev. 21., stran 3., stolpec 2. v rubriki »Glasovi iz Laškega sreza« pod naslovom »Ob- činske zadeve«: Ni res, da bo stano- vanje, ki je že izpraznjeno, odnosno ono, ki šele bo izpraznjeno v bivši nernski soli, podeljeno meni, da bi upravljal ter nadzoroval muzej in da se mi na ta način oddolži sedanji obč. odbor. Izjavljam pa, d-a bi take ponudbe sploli ne sprejel, ker sma- tr.am tako dejanje za nečastno pro- dajanje značaja in poleg tega nisem pričakoval nikake oddolžitve pri se- danjem obč. odboru. S tern bi le kra- til dobrobit tretji osebi. Ce pa so posamezne vodilne osebe razpravlja- le o tern, so to vršile samovoljno brez moje vednosti in mojegu privo- ljenja. — Jelovšek Matija, žel. zvan. v pok., La^ko 134. 1 Kino Laško predvaja v soboto 29. in nedeljo 30. t. m. film »Mesto Ana- tol«. Njegov nastanek in razvoj na balkanski planoti ob virih minerel- nega olja, triumf človeka z Balkana, njegovo življenje, njegova ljubezen, strasna katastrofa, uničenje vsega: sreče, ljubezni, mes.ta: to je obris tega velikega filmskega dela. Igral- ca: Brigitte Horney, Gustav Fröhlich. Zvočni tednik. Hrastnik h Položaj delovnega ljndstva v hrastniški občini. Položaj industrij- skega delavstva se je v primeri z zadnjimi leti nekoliko popravii. Pred- vsem pr-ednjači steklarna, ki je po- večala stalež zaposlenih za več sto. Ne samo domači, temveč tudi dela- voljni brezpcselni iz sosednih občin so lahko prisli do skromnega zasluž- ka. Pri rudniku se dela tudi več de- lovnih dni kakor lani. Pred dnevi je J bilo sprejetih na delo 17 dela114« na upravo lista. BARVE FIRNEZ LAKE ČOPIČE koplte zelo ngodno pri tvrdkj S. HOLOBAR - CELJE v bllilBl KolodTora - Telefon 137 HITDO SOLDTC SIM VEhu. V DOVECAhl iZBin CLLJL | Pentlje z modernim tiskom lepljenim ali napisom. Prav dobro in aromatično praženo kavo dobite v specerijski trgovini Karl Loibner Telefon 120 Kralla Petra c. n - pri »Zvoncn* fKUPUJN DOMACE ^BLAGpii ZVEZNfl TISKARNA V CELJU - Strossmayerjeva 1 Najstarejše narodno podjetje te stroke v Celju priporoča občinam, uradom, pri- dobitnim krogom, sokolskim, gasilskim in drugim društvom ter narodnemu občinstvu tiskovine vseh vrst in solidno vezavo knjig po zmernih cenah Novo opremljena z modernim črkovnim materialom — Hodernlziran strojni obrat Franio Dolžan • Celie Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije. strelovodne naprave Prevzema na v zgoraj navadtne stroke jpadajota dela in popravila — Cene zmerne - Pojtrežba totna In solidna Urejuje in za konzordj »Nove Dobe« odgovarja Rado Pečnlk. — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Cetina. — Oba v Celju.