VPRAŠANJA   IN   ODGOVORI Trajanje letnega dopusfa
Vprašanje: Lani s« naši časo-pisl večkrat pisali o spreracrabi nredbe o lctnih dopustih. V sin-dikatu so Mle diskusije, ali se bodo v letni dopust šteli samo delovni dnevi ali koledarski. Po-ineje je bilo govora tudi o tem. ali bo dolžina letnega dopusta odvisna od dolžine delovnega staža. Ker do danes ni bilo še ničesar uradno objavljenega o tem, ne vemo, koliko dni uaj računamo za minimum, a koliko xa maksimum   letnega   dopusta?
Odgovor: O omenjenih vpraša-njiih je vodilo diskusijo časo-pi-sje tudi ob že izdelanem prvem načrtu predpisa, ki ureja to vprašanje. Kakor smo obveščeni, se to, kakor tudi druga vpraša-nja iz delovnega razmerja. ki so nastala v praksi gospodarske derookracije pr: nas. sistematič-no proučmjejo in obdelujejo.  Za
sedaj pa je vprašanje, ki ste ga postavili, urejeno z uredbo o plačanem letnem dopustu (Urad-ni list FLRJ štev. 56/46 in 58/47, kakor tudi z navodilom za tijeno izvajanje 40/50)
Odredbe teh predipisov dolo-ča.jo tud; minimum in maks:-raura trajanja letnega dopusta (14 do 30 koledarskih dni), na-vedni so pa tudi kriteriji za do-laianje dolžine letnega dopusia v konkretnih primerih (dolžina delovnega staža, prizadevanje pri deiu, dosežni uspehi. matere z otroki, invalidi in drugo). Za letos torei veljajo v ceioti dolo-ločbe omenjenih predpisov o plačanem letnem dopustu in teh se je treba držaH" prl sestavlja-nju plana za izkoriščanje letnega dopusta. Te plane morajo po-vsod, če jib Se niso, timprej sestaviti.
Strokovni izpiti uslužbencev gospodarskih organizacij
Vprašanje: Ali imajo usluž-bencl, ki so zaposleni pri Rospo-darskfh orpanizacrjah. pravico, da opravijo strokovn! izpit v tisti atroki, v kateri delajo. Če jo imajo, komn se je treba pri-iavitt?
Odgovor: To vprašanje je samo po sebi zelo pometnbno, toda tudi zapleteno. Za zdaj nimamo pozilivnih pravnih predpisov, k; bi to vprašanje urejali izrecno in dosledno. Kolikor smo obve-ščeni, ta problem proučujejo pristojne državne :n družbfene organizacije.
Po nažem mnenju pa je dc idaj praksa v mnogih primerih našla začasno, toda najbolj pra-vilno rešitev. Uslužbenci posa-meznih strok, ki so zaposlenl v gospodarstvu, opravljajo strokov-ne izpite po tistih programih, kl veljajo za uslužbence ustrezajo-6e stroke ali službe v državn: upravi. Taka praksa ne na-sprotuje nobenemu pozitivnemu pred.pi.su. Končr.o, dakler pod-jetja niso bila predana delovnim kolektivom na upravljanje. so-bili uslužbenci v gospodarstvu v tem pogledu popoJnoma izenate-ni z uslužbenci državne admini-stracije. V tem pogledu pa tudi zdaj ni nobenih bistvenih spre-memb. Na primer knjigovodja, daktilograf, pravnik In drugi morajo imeti enako strokovno izobrazbo, ne glede na to,- ali so zaposlen! v gospodarstvu ali pri državnih organih, in ne giede na to, da so dTŽavni usiužbenci stro-kovni sodejavci organov oblasti. uslužbencd gospodarstev pa ena-kopravni člani delovnih kol&k-tivov   gospodarskih   organizacij.
Uslužbenc! v gospodarstvu se torej, po našem mnenju, lahko prijavljajo k strokovnim izpitom komisijam. ki so formirane pri državnih organih za uslužbence določene stroke ali službe. To so v glavnem komisije pri državnih sekretariatih za posJe splošne državne uprave in proračun in pri sekretariatu za gospodarstvo, za pisarniške uslužbence pa tudi pri občinsklh odborih. To vpra-šanje je urejeno s posebaimi predpisi in se je tretoa predhod-no z njtaii seznaniti.
Sociolno zavarovcmje članov KOZ
VpT»Sanje: Ali ima kmečka x»-druga, ki je organizirana po ČL 4 Uredbe (KOZ) pravico do socialnega snvarovanja svojita članov?
Odgovor: Treba je upoštevati, da sta dve kategorij.i članstva v zadrugi. Clani ene kategorije so socialno zavarovani, glede na to, kako je' kdo postal zadružnik, medtem ko pa člani druge kate-gorije Se vedno niso. Tisti član kmetke obdelovalne zadruge, ki je postal Llan s tem, da je predhodno na podlagi delovne pogodbe stopU v trajno delovno razmerje r zadrugo, ima zaradi tega, ker je obenem tudi v de-lovnem razmerju. vse pravice, ki iz delovnega razmerja izhajajo (pogojena plača, socialno zava-rovanje, i.td.). Kovaii, kolarji, knoiS»vodje in drugi kvalificira-ni delavci, aii strobovni usluž-benci. ki so KOZ nujai, imajo na podlaffi sklenjene pogod.be o trajnem delovnem razmerju pra-vico   do članslva   v zadrugi   po
odredbi člena 23 Uredbe o kme-tijskih zadnigah. Taki ilaai KOZ so obvezno sooialno zavarovani tafco, kakor vse druge osebe v delovnem razmerju.
Po druiji sbraiii pa imamo čla-ne kmečke abdelovatne zadruge. ki niso postali 61ani v smislu čl. 23 odstavka 2 uredbe, t€m-več kot ustanovitelji ali pa po odločbi upravnega odbora o spre-jetju v članstvo. Le-ti ne morejo stopiti v zadrago, v dalovno raz-merje ves čas, dokler so njeni čiani, ter zato za zdaj nimajo pravice do socialnega zavaro-vanja.
Me-nimo, da je upravičeno po-staviti vpraSanje uvedbe pro-stovoljnfrga socialnega zavarova-nja, ker posamezne gospodarsko mošnejže zadruge konkretno za-htevajo, da bi prostovoljtio za-varovale vse svoje člane. Meni-mo, da je treba to vprašanje čim prej podrobno in vsestrasnsko proučiti in podati pristoiJTiinr' organom ustrezajoče predioge