TRST, sreda 26. junija 1957
Leto XIII - Št. 151 (3686)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL«.	MONTEUCHI	it	§ II nad — tipi FPOM fLlBt im ai ca*	».
„	   *	n^nčno-ut>ravnri	120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širin* 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
IVladaijei/anje zasedanja razorožiti/enega pododbora 0Z1V1
Stassenov predlog o treh fazah znižanja vojaštva velikih sil
Za ZDA in ZSSR predlaga Stassen: pri/a laza 2.500.111)0 mož, druga 2.100.000 in tretja 1./0(1.000 mož - Znižanje mora biti povezano z reševanjem važnih političnih vprašanj - Britanski, francoski in kanadski delegat se strinjajo, medtem ko zakteva sovjetski delegat pojasnila
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; Četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Postni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21.928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 • izdaia založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trat
LONDON, 25. — Na današnji seji pododbora OZN za razorožitev je ameriški delegat H. Stassen predlagal, naj se številčna moč oboroženih sil velikih držav zniža v treh postopnih fazah. Glede ZDA in ZSSR je predlagal tri naslednje stopnje; 2.500.000 mož, dva milijona 100.000 mož in 1.700.000 mož. To postopno znižanje naj bi bilo — kot se zatrjuje v krogih angleške delegacije — podrejeno napredovanju reševanja najvažnejših političnih vprašanj.
Francoski delegat Moch je izjavil, da se s Stasseno-vimi predlogi strinja in je za Francijo predlagal naslednje številke; sedem sto petdeset tisoč mož, 700.000 mož in 650.000 mož. Tudi on je mnenja, da bi izvajanje tega načrta moralo biti podrejeno rešitvi političnih vprašanj.
Tudi britanski delegat 'e dejal, da se str'"* notn in tudi v Angliji naj bi se razorožitev izv»..,.-.u iiu . način kot v Franciji.
Angleškemu delegatu se je pridružil tudi delegat Kanade.
Sovjetski delegat Valerijan Zorin pa si je pridržal svojo izjavo — kot se je izvedelo i? že omenjenih britanF j1' ’ gov — in dejal, da rajši počaka do tedaj, ko bo zvcu^.. je Stassen nameraval reči, ko je govoril o političnih vprašanjih, ki morajo biti rešena pred začetkom zniževanja za drugo in tretjo fazo. Zorin je izrazil dalje željo, da bi rad poznal stališče Stassena glede znižanja oborožitve in vojaških proračunov. Trdi se tudi, da je Zorin obžaloval dejstvo, da Stassen ni izrazil svojega mnenja glede sovjetskih predlogov 14- junija za dve do triletno odložitev atomskih eksplozij. Po Zorinovem mnenju ne bi svetovna javnost razumela poskusa zapadnih državnikov, ki hočejo povezati prekinitev eksperimentov z prenehanjem atomske proizvodnje v vojaške namene.
Po poročilih dopisnika »United Press« je britanski zunanji minister Selwyn Lloyd dejal, da ga je Zorinovo stališče razočaralo. Minister se vprašuje, kakšni so sovjetski predlogi za prekinitev atomskega oboroževanja in za to, da določeno število novih držav začne s proizvodnjo jedrskega ozrožja. Stassen je namreč nekoč dejal Zorinu, da bi bilo koristno poznali sovjetsko stališče glede predlaganih ameriških znižanj oboroženih sil; dejal je, da Se bi to vedeli, bi potem nadaljnja vprašanja
mogli diskutirati po logičnem vrstnem redu. Isti dopisnik poudarja, da na današnji seji razoroževalcev sploh niso o-menili izjav, ki jih je dal danes zjutraj sovjetski zunanji minister Gromiko. ko je ostro polemiziral znanimi napadalnimi in bojevitimi izjavami poveljnika NATO gen. Nor-stada. Prihodnja seja razoro-žitvenega pododbora bo jutri popoldne.
Prvi komentarji o današnji , seji poudarjajo predvsem, da :e je britanski zunanji minister vnovič vmešal v razoro-žitveno konferenco. Trdi se, da prav to dejstvo krepi prepričanje londonskih političnih krogov, da so pogajanja vstopila v novo fazo, ki kaže, da bo privedla do konkretnih rezultatov. Sedaj gre naranF za možnost povezave prvih dveh fa.z konvencionalne razorožitve s pripravljalno fazo atomske jedrske razorožitve, t. j. s prekinitvijo jedrskih poskusov. Amerika in Zapad bi bila baje pripravljena pristati na takšno prekinitev s pogojem, da bi ((konvencionalna razorožitev ne napravila samo enega, temveč vsaj dva koraka naprej«. Hkrati krožijo govorice, da je britanska vlada pristala na ameriški načrt v zameno za dobavo a-meriškega atomskega orožja Veliki Britaniji.
Po drugi strani pa se govori, da bi korejsko vp.ašanje, ki je jmnovno postalo aktualno z ameriško izjavo o modernizaciji ameriških enot v Južni Koreji ter s severnoko-rejskimj obtožbami ZDA, da krši premirje, moglo vplivati na potek pogajanj v Londonu. Zaradi tega pravijo, da je naloga ameriške diplomacije storiti vse, da ne pride do povezave korejskega in tudi madžarskega vprašanja z delom razorožitvenega odbora. V Washingtonu trdijo, da Stassenova izjava o rešitvi važnih mednarodnih političnih vprašanj kaj lahko naleti na sovjetske kritike zlasti zaradi omenjene izjave o modernizaciji oboroženih sil v Južni Koreji.
Toda v Washingtonu odgo-
varjajo Sovjetski zvezi z o-čitkom, ca je nabavila Egiptu tri podmornice in da je poslala prav včeraj skozi Sueški prekop svoje vojne ladje kar pač po mnenju vlade ZDA ne kaže na dobre namene Sovjetov v sedanji fazi mednarodnih odnosov. Wa-shington ocenjuje negativno severnokorejski) zahtevo za sklicanje nove konference v Pan Mun Jomu, kjer naj bi se razpravljalo o združitvi o-beh Korej, ob upoštevanju volje samih Korejcev. Po a-meriškem mnenju je trenutno na 38. paraleli okrog 100 reakcijskih	dvomotornih
bombnikov sovjetskega tipa «T-28» ter 450 «MXG-15» in «M1G-17», dalje 350.000 mož kitajske armade poleg sever, nokorejske vojske in sovjetskih specialistov. Načrt za za. menjavo oborožitve južnoko-rejskih in čet OZN, ki so sko-ro vse ameriške, pa naj bi »e izvršilo komaj v osmih ali desetih mesecih. Zarači vsega tega so bili ameriški predlogi danes nadvse previdni in so imeli -— vedno po komentarjih iz Washingtona — pred očmi, da je potrebno s temi_ predlogi ponovno preizkušati pomen sovjetskega stališča. Zaradi tega ne predstavljajo ameriški predlogi revizije dosedanjega stališča ZDA.
Hkrati pa ameriško vlado nikakor ne motijo londonska pogajanja, da ne bi nadaljevala poskusov z atomskim o-rožjem. Poleg včerajšnje eksplozije pete atomske bombe poročajo danes, da je pred 20 dnevi uspelo z izstrelkom «Jupiter» doseči razdaljo 2650 km s hitrostjo 8000 km na u-ro in višino 480 km. S tem so ugotovili, da je »Jupiter« sposoben izstreliti umetni satelit. Tudi angleška vlada se zdi, da ne namerava prenehati z atomskimi poskusi. Predsednik vlade Mac Millan je izjavil, da britanski poskusi nikakor niso povečali radioaktivnosti ozračja. Ko so ga vprašali, ali je angleški program eksperimentov zaključen, Mac Millan ni hotel odgovoriti. No. kljub temu je pozneje dejal, da je »danes najvažneje doseči napredek za dosego delnega razorožitvenega sporazuma.«
Mac Millan je dal danes pismen odgovor v parlamentu na neko vprašanje, da nameravajo zapadne sile predložiti skupni načrt za razoroži-
niiiniiiiHiniiiiitHimiiMmmiHiiiiiiMHmnHtimmmnimiiiiHmoHiniiimimiiiimHtDHMminmMinmininnumHHHHunimmmiMiim,
Gromiko ostro kritizira bojevite	izjave
mmm^m
Kakšna je resnična politika ZDA: Norstadove izjave ali predlogi v Londonu ? - Dulles označuje Gromikovo izjavo kot ^propagandi-stično in izraža skepso glede razorožitve
tev, ki bo odprl pot k dosegi konkretnega napredka. »Angleška vlada, je rečeno v odgovoru, sprejema z zadoščenjem napredek, ki ga predstavlja sprejem načela nadzorstva in začasnega prenehanja atomskih poskusov s strani ZSSR.«
Sovjetski akademik Dimitri Skobelcin pa je danes izjavil kot voditelj sovjetske delegacije na konferenci o miroljubni uporabi atomsae energije, da atomski eksperimenti spravljajo vsak dan v večjo nevarnost človeštvo. Slavni britanski filozof Bertram Russel pa je dejal, da bi sklenitev sporazuma o prenehanju poskusov olajšala sklenitev splošnega razorožitvenega sporazuma. Russel je izrazil zahtevo, naj britanska vlada preneha s poskusi in z izdelovanjem vodikovih bomb.
Revizija smrtnih obsodb dveh madžarskih pisateljev
BUDIMPEŠTA, 25. — Poročilo madžarskega pravosodnega ministrstva javlja, da bo prezidij vrhovnega sodišča v kratkem proučil smrtne obsodbe dveh pisateljev Galyja in Obreszovskega.
 «»------
«Osservatore Romano* proti naprednim poljskim katolikom
RIM, 25. — Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« je posvetilo uvodnik »tako imenovanim naprednim katolikom« na Poljskem, ki se organizirajo pod vodstvom Bo-leslava Pjasečskega. Vatikanski list pravi, da je on vodja struje, ki bi hotela spraviti katolicizem in komunizem. Nato navaja, da je bil Pjasedski že obsojen po cerkvenih oblasteh in da je že tudi kardinal Višinski prepovedal objavljati svoje govore v glasilih Pjasi-dskijevega gibanja «Pax». »Nameni Pjased-skega in njegovih tovarišev nas ne kdo ve kaj zanimajo, kajti katoliška duša Poljske se je odkrila v teh mesecih v svoji granitni realnosti,« zaključuje »Osservatore Romano«.
 »«------
Kongres velikega pomena sa mednarodno delavsko gibanje
Delavci izpit v
FLRJ
veliki
so sijajno opravili šoli samouprave
Tito o uspehih delavskih svetov in o raznih zlonamernih kritikih z Vzhoda in Zahoda - Kongresu prisostvujejo zastopniki delavstva 19 držav - Poročilo Dj. Salaja Spodbudne besede zastopnika CGIL F. Sanliju
BEOGRAD, 25. — Ob navzočnosti maršala Tita, E. Kardelja, Rankoviča, Vukmanoviča, čolakoviča, Stamboliča in predsednikov vseh ljudskih republik, se je danes zjutraj v Beogradu pričel prvi kongTes delav-skiv svetov Jugoslavije. Med inozemskimi gosti so bili navzoči zastopniki sindikalnih organizacij, delavskih partij Bolgarije, Burme, Cejlona, Češkoslovaške,
DUNAJ, 25. — V Gradcu je izbruhnila epidemija tifusa. Doslej je zbolelo okrog 80 o-seb in 2 sta umrli. Bolezen se sedaj širi tudi po okolici.
Cila, Finske, Francije, Indije, Indonezije, Italije, Izraela, Poljske, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Romunije, Sovjetske zveze, Velike Britanije, Škotske in Severnega Vietnama. Po volitvah delovnega predsedstva in ostalih organov kongresa, je kongres pozdravil predsednik republike maršal Tito.
Tito je poudaril, da je bilo uvajanje delavskih svetov pred sedmimi leti eden izmed zgodovinskih aktov v jugoslovanski socialistični ureditvi. Ta ukrep je bil potreben zaradi demokratizacije gospodarstva, da bi se delavcem omogočilo, da razvijejo svoje u-stvarjalne sposobnosti in ini-
ciativo. V sedmih letih delavskega samoupravljanja so bili doseženi ogromni pozitivni rezultati.
»O teh uspehih je treba govoriti, da bi se čim bolj videlo. da so jugoslovanski delavci sijajno opravili izpit na tem velikem delu socialistične izgradnje. To je bila doba velike šole, v kateri je sodelovalo okrog 600 tisoč delavcev in nameščencev; to je bila doba, ko se je morala Jugoslavija boriti s skoro nepremagljivimi težavami, posebno gospodarskega značaja, doba, v kateri je delavski razred na škodo svojega življenjskega standarda gradil svojo industrijo«. Tito je poudaril, da je bilo delavsko upravljanje največji prispevek, da je mogla Jugoslavija premagati svoje največje težave.
              ............................................................................
Ali bo sedanja vlada ostala in lahko delala?
Po včerajšnji danes p
kratki	loiijev
debata	v
Med prijavljenimi govorniki sta tudi Giancarlo Pajetta in Nenni - Desničarji poudarjajo, da ne bo časa za vprašanja, ob katerih bi se lahko vlada opredelila «na levo* - V senatu je minister Togni govoril o škodi pri zadnjih vremenskih nesrečah
MOSKVA, 25. — Na posebni tiskovni konferenci je danes zjutraj zunanji minister Gromiko prebral 1500 besed dolgo izjavo, v kateri je ostro polemiziral z zadnjimi bojevitimi izjavami amensitega generala Norstada, poveljnika NATO, da atlantske siie lahko uničijo sleherni vojaški cilj ZSSR in podobno. Gromiko je med drug’m dejal:
«Če ZDA sodelujejo na raz-orožitvenih pogajanjih in hočejo doseči sporazum, potem me more priti do taksnih napadalnih izjav, kakršne je dal Norstad. Ce je resnična politika ZDA izražena v izjavah Norstada im drugih podobnih Občudovalcev hladne vojne ih oboroževalne tekme, kako na’ presojam) udeležbo ZDA na pogajanjih za razorožitev? Ali so ta pogajanja samo plašč za prikrivanje naporov za nadaljevanje oboroževalne tekme? Ti dve stvari pa se med seboj izključujeta. Norstad pozablja, da letalo lahko leti ne samo v eni smeri, ne samo s strani napadalca, temveč tudi v smeri proti napadalcu. Tudi vojaški voditelji atlantskega pakta, ki imajo vroče glave, bi morali točno vedeti taksno stvari. Očitno pa ne gre samo za delirij nekega generala, zlasti če upoštevamo dejstvo, da je bil izbran za njegov bojeviti govor prav sedanji trenutek. Vsi vedo, da je v zadnjem času prišlo do znakov pomiritve, kar je rezultat naporov miroljubnih držav, kakor tudi tistih sil v državah atlantskega bloka, k; se zavedajo strašnih nesreč morebitne nove svetovne vojne. Vojaki bi se morali zavedati, da se ZDA ne morejo izogniti »trasmm represalijam. Napadalec, ki je žarel svetovno vojno ne bi mogel mirno sedeti izza oceanov in morij. Ti ljudje se morajo zavedati, da je razvoj modenne vojaški* tehnik* dosegel taks-,
no stopnjo razvoja, da bi bii vsak načrt, ki sloni na teoriji, da se ena ali več držav, ši začnejo vojno lahko izognejo tudi same vojnemu opustošenju, prazna iluzija.#
Gromiko je nadaljeval; »Seveda nas ne zanimajo osebne lastnosti in strateške sposobnosti gen. Norstada. Nas zanimajo njegove izjave in v kakšni meri predstavljajo te izjave stvarno prirodo tistih, ki vodijo vojaške zadeve atlantskega pakta in s tem dejansko napadalno prirodo do-tične vojaške skupine. Generali, ki vodijo NATO, začenjajo vpiti in mahati s pestmi, vedno ko gre za vojaške proračune, za nadaljevanje o-boroževalne tekme ali pa ko postane očitno, da so se zblN žala stališča delegatov držav, ki se pogajajo za razorožitev. Kaj je hotel reči Norstad? Ali je šlo za delirij nekega generala, ki je zgubil nadzorstvo nad samim seboj? A-li pa je šlo za izjavo, ki ima namen razvnemati mednarodno ozračje, podžigati ponovno hladno vojno in vzbujati militaristično histerijo ter i-stočasno pomagati fabrikan-tom orožja, da zaslužijo o-gromne dobičke?« Gromiko je končno dejal, da Norstad ni govoril v svojem osebnem 1-menu, temveč da predstavljajo njegove izjave poglede vlade EDA in drugih vlad držav NATO. Ce bi ne bilo tako, bi ga poklicali na odgovornost. Poudaril je dalje, da če so doslej Francija, Zahodna Nemčija, Norveška, Danska in druge države NATO živele v iluziji, da NATO nima napadalnega značaja, potem Jim je sedaj Norstad dokazal, da te iluzije niso i-mele nobene podlage.
Iz Washingtona poročajo, da se i« državni tajnik jfoster
1 Dulles že danes popoldne na
tiskovni konferenci dotaknil Gromikove izjave in dejal, da je imel ta govor »zgolj propagandistični namen«. Govoril je dalje o sklepu svoje vlade, da poveže prekinitev atomskih poskusov s prekinitvijo atomskega orožja, vendar pa da je možno, da bodo atomski poskusi odloženi že pred prekinitvijo proizvodnje atomskega orožja.
Dulles je dalje izjavil, da njegova vlada proučuje možnost znižanja ameriških oboroženih sil v inozemstvu, toda nikakor ne onih, ki so na razpolago za NATO, temveč samo onih na Japonskem, kar pa bo odvisno od sposobnosti japonske vlade, da si ustvari lastno armado. Končno je izjavil, da obžaluje sovjetske nabave podmornic Egiptu. Glede razorožitvene konference v Londonu je izjavil, da ni niti pesimist, niti optimist. Določena doza optimizma bi bila upravičena sjbričo dejstva — kot se zdi — da vlada ZSSR želi «določeno stopnjo sporazuma«, kar pa da izkorišča manj kot po navadi za propagandne namene. Hkrati pa da mora vlada SZ olajšati breme izdatkov za oboroževanje zaradi gospodarskih težav. Kljub temu pa se v ZSSR bojijo inšpekcije in nadzorstva in dokler ta vprašanja ne bodo prediskutirali podrobno, ne bo mogoče predvideti, da bi londonska pogajanja postala pozitivna.
Iz Londona poročajo, da po mnenju Foreign Otficea Gromikove izjave ne bodo imele neugodnega vpliva na pogajanja v Londonu. Poudarja se tudi, da Dulles «ni hotel dramatizirati« Gromikovih izjav, ker se morda le zaveda, da je bil Norstad v svojih zadnjih izjavah preveč bojevit, vsekakor pa premalo diplomatski
(Od našega dopisnika)
RIM, 25. — Nekoliko manj navaden primer je danes doživela italijanska poslanska zbornica in kmalu nato še senat. Zopet se je namreč pred parlamentom pojavil že pokopani ministrski predsednik s svojo vlado, ki je bila že toliko časa v ostavki in je le opravljala tekoče posle, dokler ne bi bila sestavljena druga vlada. Toda do -te druge vlade ni prišlo in tako je danes Zoli spet stopil pred parlament.
Kot je napovedal, je imel pred poslanci zelo kratko izjavo. Kaj bi pa tudi na dolgo govoril! že tako se poudarja, da je zadnjič razvil 2 programa : drugačnega pred senatom in drugačnega pred poslansko zbornico. Torej mu res ni bilo treba načenjati še tretjega. Zato je v glavnem le ponovil sobotno predsedniško poročilo in svojo izjavo po razgovoru s predsednikom republike.
»V programski izjavi sem med drugim sporočil, je dejal danes, da prevzema vlača težko, toda ne zaželeno in ne i-skano nalogo, ki je za tistega, ki ima čut odgovornosti, še tudi mučna. To je še toliko bolj res danes in še zlasti za tistega, ki vam govori.
Toda izpolnitev te dolžnosti se nam je zdela danes potrebna bodisi zaradi položaja, ki se je pokazal, bodisi zaradi poteka rokov, ki se bliža, bodisi zarači nesrečnih dogodkov, ki so tako hudo zadeli pašo deželo.«
Potem je Zoli dejal, da bi bila nova programska izjava neumestna, ker politika vlade ne more biti drugačna kot je bila obrazložena v diskusiji o zaupnici. Nespremenjen je tudi program razen dodatka zakonskih ukrepov, ki so se pokazali potrebni zaradi začnjih nesreč, in nespremenjene so tudi prevze-
le obveznosti. Zoli je zaprosil parlament, da bi takoj pričel razpravo o začasnih izdatkih in proračunu ter o zakonodajnem programu, ki je bil že predložen obema zbor-n.cama.
Pri tem programu, je navedel Zoli, gre zlasti za zakonske načrte, ki se nanašajo na Jug ter na zaostale po. krajine. Potem slede ratifikacija evropeističnih pogodb, ureditev agrarnih pogodb ter izpopolnitev senata. Vlada zahteva od parlamenta za ta vprašanja prednost. »Jutri, je dejal Zoli, bo prečložen u-krep za začasne stroške. Kar pa zadeva druga bližnja vprašanja, kakor na primer avtonomijo dežel, preureditev pokojnin, gradbenih zemljišč, bodo sproti najavljena«. Na koncu je predsednik vlade pozval parlament k požrtvovalnosti.
Brž ko ie predsednik končal svojo izjavo, se je prijavil k besedi liberalec Colitto, ki je zahteval, naj se o predsednikovi izjavi prične politična debata. Omenii je razne faze vladne krize ter se pritoževal na j nedoslednostjo vlade, ki ima danes za uobro to. kar je včeraj smatraia za slabo, in ki se pripravlja, kot kaže, da »začne izvjati neki program, ki ni sredinski program«. Zato se mu zoi potrebna politična debata, k: naj stvari pojasni.
Seja se je za nekaj casa prekinila. da je lahko šel Zoli v senat ponovit svojo izjavo, potem pa je bilo sklenjeno, da se
Nevarnost poplav še ni minila
V višjih predelih je Pad spet narasel
ROVIGO, 25. — Vodovje, ki prihaja skozi prodor pri Ca’ Vendramin, je davi čoseglo drugo obrambno črto ter se ponekod dvignilo za okrog meter visoko. Prevladuje bojazen, da ta druga obrambna črta ne bo mogla vzdržati, ker voda zelo lahko pronica vanjo. Obljudena občina A-riano Polesine, ki štgje okrog 12000 prebivalcev, je vznemirjena.
Zjutraj ob 5. uri se je v Riva’ zrušil drugi del mostu čez Brento; zrušile so se tudi nekatere hiše. Neka vila, ki jo gradi neki industrialec, je poškodovana, ker ji vodovje izpodjeda temelje. Tovarna za mariniranje rib je popolnoma obdana z vodo, ki tam močno dere.	j
Pritisk je vedno močnejši na nasip, ki je bil zgrajen v obrambo naselij Ariano. Cor-bola, Santa Maria in Punta, Mazzorno. Tukaj so skoraj povsod kmetje v naglici zapustili svoja bivališča ter naložili na kčlesa, samokolnice, vozove in tovorne avtomobile, kolikor so največ mogli,
ter odpeljali v varnejše kraje. Tudi v Arianu je precejšnja vznemirjenost, tako da so nekatere osebe, ki so se v zadnjih dneh vrnile v vas zopet pobegnile. Obrambni’ nasipi se lahko nenačonia porušijo. kot se je zgodilo pri Ca’ Vendramin in na cesti Romea. Ce se to zgodi bo listalo nadaljnjih 20.000 oseb brez strehe in 'se pridružilo drugim 17.000. k, Su že morale drugod iskati zatočišča
Medtem ko se Pad polagoma znižuje, pa Adiža Se celo nekoliko narašča
Zaradi večje varnosti pri Arianu Polesine so začeli graditi še tretjo zaščitno črto V Portu Tolle je bila voda'ob osmi uri 3,88 m nad kritično točko. V Paviji Pa ; p med 12. in 18. uro narasel za 12 cm. Ta voda bo prispela v Polesine cez 72 ur
COMO. 25, — Voda jezera je prestopila bregove in zalila Trg Cavour d0 treh četrtin.
Iz Lodija poročajo da je reka Adda prestopil, bregove na več mestih.
bo debata pričela jutri. Za go-[bilo p0 poplavah 1. 1951 upo-vornike so med drugimi prijav-1 rabljenih 11 milijard za zaščit-
ljeni Giancarlo Pajetta (KPI), Nenni (PSI). Paolo Rossi (PSDI), Colitto (PLI), Cafiero (PMP).
Jutri se bodo sestale parlamentarne skupine KD. MSI m PRI. Mogoče je tudi, da bodo jutri liberalci predložili kako resolucijo, ki bi se ji pridružili socialdemokrati. Ta resolucija bi bila nekaka graja Zoli-jeve izjave, vendar pa ne bi bila predlog za nezaupnico. Po pravilniku je namreč treba re. solucijo za nezaupnico predložiti pred debato.
Ce se res pojavi kaka resolucija z grajo vladi, ima vlada možnost, da predloži resolucijo za zaupnico. Ce gre za nezaupnico. se na koncu debate glasuje tajno, medtem ko se za zaupnico verimo glasuje po imenskem klicanju. Vendar pa prevladuje mnenje, da se bo debata končala brez vsakega glasovanja. V senatu je socialist Lussu tisti, ki je zahteval politično debato po poročilu Zoli-ja. Ta debata bo v senatu potem, ko se bo zaključila debata v poslanski zbornici.
Poslanski skupini monarhistov (PNM) in misinov sta sklenili, da ostaneta pri svojem stališču pri zadnji debati. Romualdi (MSI) je dejal, da je obsojen na popoln neuspeh manever liberalcev, da bi s povsem nekoristno debato vlado opredelili na levo. «V nasprotju s tem, kar mislijo, je dejal. bo debata, ki so jo oni povzročili. potrdila, da je nemogoče izvesti tudi en sam levičarski ukrep, ki bi si ga mogoče želel tisti, ki je prepričal -— da ne rečemo prisilil — Zo-lija, la spremeni svojo odločitev. Agrarne pogodbe in avtonomije, ki naj bi bile konjička za opredelitev na levo, ki jo hočejo liberalci, so se zelo daleč. Proračuni. evropeistične pogodbe in ukrepi za Jug ter poplavljene pokrajine bodo dali dovolj dela, da se prepreči, da bi sc razpravljalo o čem drugem « Ce sadimo po tem kako «hitro» je razprava o >>-grarnih pogodbah napredovala doslej, Di mu pač lahko dali prav.
V senatu je minister za javna dela Togni odgovarjal na razna vprašanja o sicodi, ki so jo povzročile poplave v Severni Italiji, im o ukrepih ki so že bili sprejeti v korist teh prizadetih pokrajin in prebivalstva. Fredložil je tudi zagonski osmutek za izredne stroške, ki so potrebni v sedanjem stanju nujnosti za prizadete pokrajine.
Togni je povedal, da znaša škoda v Piemontu skoraj 16 milijard; sem je šteta tudi škoda na cesjr.em omrežju, ki znaša okrog S milijarde. Rekel je. da je dal izrecna naročila za takojšnjo popravo vse škode. Država bo morala prispevati okrog 13 milijard, medtem ko gre pri ostalih 2 milijardah za deia, ki jih bodo opravili zasebniki in lokalne ustanove.
Zračna tromba v pavijski pokrajini ie povzročila 430 milijonov škode. Oblasti so prejele nalog, da takoj obnove in zopet postavijo razrušene hiše, tako da ne bo treba delati barak.
Poplavo v padski delti na pripisuje Togni predvsem sesedanju nasipov. Ta pojav se natančno proučuje, da bi se mogli ugotoviti vzroki zanj in da bi se lahko kaj naredilo proti njim. Omenil je, da je
ne naprave proti poplavam. Sedaj je jusuiu, aa to ne zadostuje in da je treba napraviti nasipe ob vsem končnem delu. kar bo stalo okrog 4 milijarde. Delo se mora pričeti v desetih dneh. da bo lahko končano pred jesenjo. Togni je prosil, da bi senat nujno odobril ta ukrep. Zadnje vesti vlivajo upanje, da se stanje izboljšuje.
Komunistični senator Farina se je ministrstvu zahvalil za takojšnjo pomoč predelom, k.. jih je prizadela zračna tromba.
Končno je bilo v senatu < nujnostnim postojkom odobreno podaljšanje začasnega proračuna do 31. oktobra. Odobren je tudi dekret za izvajanje dodatnega protokola k ita-liiansko-jugoslovanskemu sporazumu o ribolovu.
V zvezi z uspehi delavskega samoupravljanja je Tito opozoril na poskuse v inozemstvu, da hi se zmanjšala vrednost delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji. »Ko nam danes apologeti dogmatizma sumljivega porekla — je dejal — odrekajo vrednost našega sistema delavskega samoupravljanja in trdijo, da je to anarhizem in podobno, nimamo mi niti najmanjše potrebe, da z marksističnega stališča teoretično opravičujemo izredno učinkovitost tega sistema, ker je on praktično dokazal svojo vrednost. Na delu je dokazal življenjsko moč in pravilnost teorije marksizma o podružabljenju sredstev za proizvodnjo s tem, da s proizvajalnimi sredstvi sami proizvajalci ustvarjajo
in dobrih odnosih z Jugoslavijo in istočasno dajati interna navodila članom partije in širokim množicam, češ da je v Jugoslaviji revizionizem, da Jugoslavija ni socialistična država. Poudaril je, da tako imenovana «tovariška» kritika, ki v začetku omenja nekaj pozitivnega. potem pa nadaljuje z naštevanjem raznih težgv in slabosti, med njimi tudi izmišljenih, in konča z odrekanjem vsega pozitivnega Jugoslaviji, nima namena ustvariti zaupanje in prijateljstvo. Dobri odnosi pa lahko temeljijo le na realnem in iskrenem zaupanju. »Nas ne morejo varati s praznimi besedami, v praksi pa ravnati drugače«, je dejal Tito. Ugotovil je dalje, da Jugoslaviji ni vseeno, kako prikazujejo jugoslovansko
resnično demokratične in so- j stvarnost. Jugoslavija zahteva,
Bolezni...
NOVI DELHI, 25. — Za a-zijsko influenco so umrli trije otroci, tako da je število smrtnih žrtev za to boleznijo naraslo na 13. Centralna vlada je obvestila oblasti, ča je treba pričakovati v roku 6 do 8 tednov nov val influence. Ta val je sedaj na Japonskem In bojijo se, da se razširi tudi po drugih državah jugovzhodne Azije, kakor je bilo ob prvem valu.
Baje gre za mnogo bolj nevarno obliko bolezni kot je bila prva.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiimiiiiMiiiiiiMiiiiHiiHimtiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiii
Zaupnica B.-Maunouryju iz negativnih razlogov
cialistične odnose v proizvodnji«.
Tito je poudaril, da Jugoslavija nima namega nikomur vsiljevati svojega sistema, toda »mi smo dolžni, da ga branimo pred tistimi, ki so slepi in gluhi in ki nočejo videti jugoslovanske stvarnosti«. Tito je dejal, da Jugoslovani prav tako nimajo namena, da tekmujejo v tem, kateri sistem je boljši in bolj demokratičen. O tem lahko najbolje sodijo sami proizvajalci in delavske množice v vsaki posamezni državi. Jugoslovanski delavci so prepričani, da je njihovo samoupravljanje v tovarnah in podjetjih velika pridobitev, ki jim daje najboljšo perspektivo za uresničenje srečnejšega življenja in blagostanja. »In če je naš delavski razred zadovoljen s takim sistemom upravljanja, je dejal Tito, je težko razumeti, zakaj nekateri ljudje z inozemstvu toliko skrbijo ali je ta sistem dober ali ne in zakaj mu odrekajo socialistični značaj. Pri tem moram pripomniti, da inozemski kritiki pogo-stoma ocenjujejo ali je nekaj socialistično ali ne, čeprav mnogi od njih nimajo za to nobenih, vsaj približno potrebnih, kvalifikacij«.
Tito je izjavil, da ne želi naštevati vseh absurdnosti, o katerih govorijo in pišejo in je priporočil vsem tistim, ki ne verjamejo v dosežene rezultate delavske samouprave, naj obiščejo Jugoslavijo in naj se osebno prepričajo o tem. »Nedobronamerni kritiki v vzhodnih državah, je dejal Tito, izkoriščajo naše lastne kritike določenih pomanjkljivosti in ne vidijo vzrokov morebitnih težav in slabosti. Oni nočejo priznati, da so prav te težave prihajale od zunaj. Prav tako nočejo govoriti in pisati o uspehih, ki so bili kljub slabostim doseženi. Ce bi ti kritiki priznali tudi naše pozitivne rezultate, je izjavil Tito, tedaj bi jim bilo težko, našo pot izgradnje socializma proglašati za revizionizem«. Tito je poudaril, da je čas, da se s tem preneha, da vsak skrbi v prvi vrsti zase in da vsak gradi socializem kot ve in zna in kot mu pogoji dopuščajo. «Tudi drugi imajo težave in slabosti. Toda to nas ne veseli. Nasprotno, mi želimo, da bi jih čimprej pomagali. Potrebna je medsebojna podpora in konstruktivna kritika. Prepričan sem, je poudaril Tito, da bi v tem primeru bilo mogoče lahko vzdrževati ne le normalne, temveč tudi dobre in prijateljske odnose med državami socializma«.
Tito Je dalje ugotovil, da je nemogoče govoriti o iskrenih
^Predsednik vlade naj si ne dela i)uzij>, poudarja pariški tisk
PARIZ, 25. — Sele dane? zjutraj se je moglo točno zvedeti, katere parlamentarne skupine ,:o glasovale včeraj ponoči za oziroma proti vladi Proti je glasovalo 131 komunistov od 143. ker se 12 komunističnih poslancev ni udeležilo glasovanja. 15 neodvisnih kmetov socialne akcije, 1 poslanec ljudskega republikanskega gi banja, 10 poslancev repubii-kansko-radikaine in radikalno-socialistične skupine, med katerimi tudi Mendes-France, 35 poujadistov, 4 republikanski socialci, 1 poslanec UDSR. 6 kmetov, 5 progresistov in 3 nevpisani. Vzdržali (57) so se glasovanja: 31 neodvisnim med katerimi tudi Pinay, 4 ljudski republikanci, 4 republikanski radikali, med njimi Dalaaier, 8 republikanskih socialcav. 1 kmet. 7 republikanskih levičarjev in 2 radikala. Vsi ostali so glasovali za vladoi V komentarjih o glasovanju p.iše samo »Figaro« z zadovoljstvom, češ da je_ sedaj »svobodna pot za rešitev alžirskega vprašanja, evrato-ma in skupnega tržišča«. Vsi ostali časopisi pa izražajo pridržke, med katerimi poudarja «Franc Tireur«, da je predsedniki vlade dobil zaupnico
samo iz bistveno negativnih razlogov, t. j. zaradi straha pred novo krizo; kljub temu pa da je jasno, da se »mora v francoskih financah nekaj spremeniti«. Predsednik si ne sme delati iluzij, poudarja list.
Finančna komisija senata pa je izdelala finančni proti-načrt, ki bistveno spreminja onega, fci ga je ponoči skupščina odobrila. Po tem načrtu bodo dohodki, od davkov zmanjšani za 50 milijard frankov; uk.nja se davek na pakete delniških družb, namesto njega pa se uvaja 0.70-odstotni davek; cena bencinu se zmanjšuje za 6 frankov pri litru itd.
Pojutrišnjem se začne v Tou-lusu 49. kpngres socialistične stranke. Splošno mnenje je, da bo kongres sklepal o usodi sedanje vlade, v kateri predstavljajo socialisti osnovo. Guy Mollet ni hotel vstopiti v novo vlado prav zaradi tega, ker se hoče posvetiti obnovi stranke.
Iz Aliira poročajo, da se borbe nadaljujejo, Kolonialna policija izvaja racije. Pri eni izmed njih je postrelila okrog 10 Alžircev, ki pripadajo narodnoosvobodilni IvtsnM,
da se o njej piše in govori samo resnično. To je najmanj, kar Jugoslavija pričakuje od tovarišev iz držav ljudske demokracije in socialističnih držav. «Ko se bodo tako pojmovali medsebojni odnosi, je dejal 1 Tito, sem prepričan, da bodo ne le dobri, temveč tudi trajni in koristni za ves socialistični svet«.
Tito je omenil tudi nekatere zahodne kritike, ki družbeni ureditvi v Jugoslaviji odrekajo demokratični značaj in jih povabil, naj pridejo v Jugoslavijo ter naj se razgo-varjajo z delavci, da bi videii, v čem je osnova prave demokracije: ali v večstrankarskem politikantskem licitiranju, ki se proglaša za popolno demokracijo in kjer je uzakonjena pravica, da vsak kapitalist lahko izkorišča delavce za svojo osebno obogatitev, ali pa v sistemu, v katerem s proizvajalnimi sredstvi razpolagajo proizvajalci, kjer ljudske množice sodelujejo v u-pravi gospodarstva in na drugih področjih družbenega življenja. Tito je izjavil, da Jugoslovani nimajo nič proti narodom na Zahodu' ki so zadovoljni z več strankami, katere se med seboj grizejo in poudaril, da so Jugoslovani ustvarili nekaj novega.
V socialistični zvezi delovnega ljudstva, v kateri je zbrana večina jugoslovanskega ljudstva, se svobodno razpravlja in se sprejemajo na res demokratičen način po možnosti najboljše rešitve, ki se izvajajo v korist celotne socialistične skupnosti. Tito je izrazil prepričanje, da bo prvi kongres delavskih svetov Jugoslavije dal novo pobudo za razvoj in izpopolnitev delavskega samoupravljanja. Med največjimi nalogami je povečanje produktivnosti dela in izboljšanje življenjskega standarda delavcev
Nato je podal svoje poročilo predsednik sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj. Orisal je sedemletni razvoj delavskega samoupravljanja, ki je imelo med drugim za posledico povprečno letno trinajst odstotno povečanje industrijske proizvodnje in povečanje produktivnosti. Dejal je dalje, da so slabosti, ki se pojavljajo v tem sistemu iz subjektivnih in organizacijskih pomanjkljivosti ter tudi iz neizgrajenosti sistema, toda te slabosti ne motejo preprečiti razvoja v pozitivnem smislu. Delavski sveti in komune so postali osnovni stebri socialistične demokracije v Jugoslaviji.
Po govoru Djura Salaja so kongres pozdravili zastopniki sovjetskih sindikatov, sindikatov Indije in Finske. Zastopnik CGIL Fernando Santi je popdaril, da bo italijanska delegacija z velikim zanimanjem spremljala delo kongresa. »Izkušnje jugoslovanskih delavskih svetov silijo na proučevanje in zbujajo pozornost raznih delavskih gibanj, ki z značilnostmi, katere diktirajo zgodovinski, gospodarski in družbeni pogoji, bogatijo lastne poti z raznimi originalnimi izkušnjami delavcev vseh držav«. Poudaril je dalje, da italijanske delavce posebno zanima delovanje jugoslovanskih sindikatov v okviru samoupravljanja in vprašanje samoupravljanja v okviru planiranja. Izmenjava izkušenj pa lahko samo okrepi mednarodno delavsko gibanje in prispeva k utrditvi miru, in k neodvisnosti vsake države. »Kar se tiče Jugoslavije in Italije, je poudaril Santi, smo prepričani, da bo naša navzočnost na kongresu, s katerega bomo povlekli koristne nauke, služila uresničenju ožjih stikov in solidarnosti ter simpatij med jugoslovanskimi in italijanskimi delavci, kar j* odločilnega pomena za nadaljnji razvoj prijateljskih odnosov ter za gospodarsko in kulturno izmenjavo med obema državama«. Santi je izrazil željo, da bi rezultati kongresa prispevali k izgradnji demokratične in socialistične države.
Popoldne je kongres nadaljeval delo po komisijan, ki razpravljajo med drugim o gospodarskih okvirih delavskega samoupravljanja, o odnosih organov delavskega samoupravljanja do organov oblasti in uprave, o gospodarskem poslovanju v delavskih svetih in o drugih vprašanjih.
B. B.
Vreme včeraj: Najvidja temperatura 27,5, najniija 18,5, zračni tiak 1011,8, veter 8 Km, vlaga 50 odst., nebo 4/10 pooblač., morje rahlo raii*., temp. morja 34,8.
Vrem« danes: Lepo vreme z delnimi pooblačit vami.
Tržaški dnevnik
Danes, .SREDA, 26. junija
Virginij, Vito Sonce vzide ob 4.16 in zatone ob 19.59. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 3.00 in zatone ob 18.30. Jutri, ČETRTEK, 27. junija Ladislav, Lado
Jugoslovanski dan na tržaškem velesejma
Okrepitev gospodarskih vezi in izmenjave izboljšuje tudi odnose med obema državama
Jugoslovanski predstavniki so se udeležili zasedanja v trgovinski zbornici in si uradno ogledali velesejem ■ Tiskovna konferenca in sprejem na gen. konzulatu FLRJ
?
inž. Sosptsio otvarja tiskovno konferenco ■jugoslovanskih gospodarskih predstavnikov na
triaskem velesejmu
Svečanosti v zvezi z Jugoslovanskim dnem na tržaškem mednaiodnera velesejmu so se pričele ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice, kjer so se zbrali jugoslovanski gospodarski predstavniki in predstavniki tržaškega gospodarstva. Jugoslovansko delegacijo je vodil član izvršnega sveta Lljudske republike Slovenije Tone Bole, sestavljali pa so jo poleg drugih osebnosti predsednik jugoslovansko-italijan-ske trgovinske zbornice inž. Knezevič, predsednik trgovinske zbornice LRS Mihaela Dermastia, svetnik trgovinske zbornice Hrvaške inž. Ivo Karli, tajnik jugoslovansko-itali-janske trgovinske zbornice Krsto Zoričič in druge osebnosti. Na zasedanju so bili prisotni člani odbora tržaške delegacije italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice: dr. Vatta, dr. Spinotti, dr. Celeghin, dr. Amodeo, inž. Ulessi, dr. Class, Košuta in Kocjančič; predsednik združenja trgovcev z lesom dr. Gunalachi, predsednik pomorskih agentov dr. Malaz-zi in dr, De Giorgi kot predstavnik vladnega generalnega komisariata.
Na zasedanju v. trgovinski zbornici je prvi spregovoril podpredsednik zbornice dr. Pasohi, ki je pozdravil ugledne goste in ugotovil, da je v zadnjem času prišlo do prisrčnih stikov iped tižasgo zbornico in jugoslovanskimi gospodarskimi predstavniki ter da so naleteli z jugoslovanske strani na veliko razumevanja. Izrazil je željo, da bi do teh stikov prišlo še v bodoče tako na tržaškem kot zagrebškem velesejmu ter vsakikrat, kadar bo to potrebno- Poupiedsednik zbornice je nato izrazil svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da ge trgovinski promet med obema državama krepi in je dejal, da je prepričan, da se bo lahko v medsebojnih stikih dosegla tista elastičnost, ki je za nadaljnji razvoj piumeta potrebna, saj se razmere in potrebe stalno spreminjajo.
Ob zaključku svojega pozdravnega govora je podpredsednik sporočil, da je prvi jugoslovanski dan posvečen splošnim vprašanjem, medtem ko bodo na današnjem dnevu predstavniki tržaške trgovinske zbornice in predstavniki tržaške delegacije italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice s sedežem v Milanu ter predstavniki trgovinske zbornice Slovenije in Hrvaške in člani posebne komisije za obmejni promet razpravljali o vprašanjih lokalnega trgovinskega prometa. Ob 10 uri dopoldne bo v prostorih zbornice krajše plenarno zasedanje, nakar bodo pričele zasedati podkomisije, ki bodo proučile stanje najvažnejših blagovnih skupin.
V imenu jugoslovanske vlade je odgovoril minister Tone Bole, ki je dejal, da postaja tržaški velesejem že nekaka tradicionalna ustanova za razvoj gospodarskih odnosov in izrazil prepričanje, da se bd-do v okviru velesejma ti odnosi v bodočnosti še okrepili. Svoj pozdravni govor je zaključil z ugotovitvijo, da pomeni okrepitev gospodarskih vezi korak naprej za vsestransko izboljšanje odnosov med obema državama.
Inž Knezevič, se je v imenu Jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice s sedežem v Beogradu zahvalil za odlično organizacijo velesejma, kar kaže očiten napredek. Dejal je tudi, da se je izboljšala jugoslovanska udeležba na velesejmu, za kar gre zasluga predstavnikom slovenske in hrvaške trgovinske zbornice, ki so organizirali kolektivno razstavo. V nadaljevanju svojega govora je poudaril, da prispeva jugoslovanski dan in sestanki, ki so organizirani ob tej pTiliki. k utrditvi (gospodarskih vezi in k boljšemu osebnemu spoznavanju.
Zastopnik italijansko-jugo-alovanske trgovinske zbornice s sedežem v Milanu inž. Dalla Volta je ugotovil, da so bili doseženi v italijansko-jugoslo-vanskih trgiMinskih odnosih pomembni uspehi, o čemer pričajo številke o doseženi trgovinski zamenjavi. Vendar pa zahteva bilateralni sistem stalno pozornost ter je zato toliko važnejši delež obeh mešanih zbornic, ki stalno opozarjata oblasti in pomagala premostiti težave.
Jugoslovanski gostje so st nato ogledali tržaški mednarodni veleseiepi v spremstvu podpredsednika velesejma U-lessija, Inž Passagnolia in podpredsednika Gnoruja.
V dvorani v upravnih prostorih velesejma je sledila tiskovna konferenca, na kateri je pozdravil goste predsednik velesejma inž. Sospisio, ki je dejal, da velesejem pozdravlja razvoj prijateljskih odnosov s sosednjo republiko, saj dokazujejo dejstva, da so ti odnosi iz leta v leto boljši. V 'razdobju od leta 1947-1951 je namreč dosegala trgovinska zamenjava med Italijo in Jugoslavijo v obeh sme'rel* povprečno JI milijonov dolarjev, v letu 1952 se je dvignila na 82 milijonov dolarjev in lani je dosegla že 87 milijonov dolarjev. Perspektive za letošnje leto so zelo ugodne in bo ta zamenjava v prvem polletju za 27 odstotkov višja, kot je bila v istem razdobju preteklega leta.
Predsednik je nato omenil tudi druge oblike zamenjave, poudaril pomen regionalnega sporazuma in izrazil željo, da se bo Trst tudi v bodočnosti vključil v ta obsežni promet, saj ima zato vse potrebne pogoje.
Inž. Knezevič se je zahvalil za pozdravne besede in dejal, da je to drugi sestanek obsežnejšega značaja, do katerega ie prLlo v okviru tržaškega velesejma, ter da praktične izkušnje dokazujejo, da taki se-Stanki ustvarjajo ugodne pogoje za nadaljnje delo.
Na vprašanje našega dopisnika, kakšni so konkretni rezultati (tčliT ' bbeft 'zborriic in kako se izvaja sporazum o posebnim dobavah. pa je inž; Knezevič odgovoril, da sta obe mešani zbornici v dvoletnem delu ddsegli pomembne uspehe. Lani sta razpravljali o uresničitvi tržaškega sporazuma o trgovinski zamenjavi med obmejnima področjema in lahko z zadovoljstvom ugotovi, da je bil ta sporazum v začetku letošnjega leta ratificiran Mnogo sta napravili zbornici glede tehničnega sodelovanja na najrazličnejših področjih V tej zvezi je omenil sodelovanje pri reševanju kmetijskih vprašanj, za kar je bilo že več sestankov. Nedvomno pa predstavlja največji uspeh zbornic, da so jih priznali uradni organi obeh držav, ki vabijo predstavnike zbornic na gospodarska pogajanja, tako da se potrebni gospodarski instrumenti urejajo na osnovi želj in potreb gospodarskih krogov.
Sporazum o posebnih dobavah se sedaj v redu izvršuje, ker so bile odstranjene tehnične težave. Sporazum je namreč predvideval daljši rok odplačevanja, kar je bilo z italijanske strani tehnično nesprejemljivo.
N s naslednje vprašanje našega dopisnika o izvajanju tržaškega trgovinskega sporazuma pa je odgovoril dr. Zidarič, tajnik komisije za obmejni promet pri slovenski trgovinski zbornici, ki je dejal, da je sporazum stopil v veljavo šele 15. januarja tega leta, zaradi česar je minilo še premalo časa, da bi o njegovem izvajanju lahko izrekli dokončno sodbo. Vendar pa lahko ugotovimo na osnovi sedaj znanih številk, da so po vsej verjetnosti rezultati preskromni J in bi lahko pričakovali znatno več. Vzrok je pn vsej verjetnosti v upravnih težavah o čemer so že razpravljali predstavniki trgovinske zbornice Slovenije skupno s predstavniki tržaške trgovinske zbornice in člani tržaške delegacije italijanako-jugoslo-vanske trgovinske zbornice.
Na teh »estankil so prišli do skupnih pogledov in so predlagali nekatere izbolišave. o katerih sedaj razpravljajo na italijansko-jugoslovanskih gospodarskih razgovorih v Rimu. Tu gre predvsem za re-
žim uvoznih dovoljenj, ki velja za tržaški trgovinski sporazum, čeprav je v okviru splošne trgovinske pogodbe promet znatno bolj liberaliziran.
Včerajšnji program jugoslovanskega čne se je zaključil .s sprejemom, ki ga je priredil jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mitja Vošnjak v prostorih generalnega kon-
zulata. Na sprejemu so bili prisotni številni predstavniki oblasti ter osebnosti iz italijanskega in slovenskega gospodarskega, političnega in kulturnega življenja. Med njimi smo opazili: gen. vlad. komisarja dr. Palamaro, predsednika tržaškega pokrajinskega sveta prof. Gregoretti-ja, tržaškega podžupana inž. Visintina, poveljnika tržaških vojaških edinic gen. Ferrari-ja, prvega predsednika tržaškega prizivnega sodišča dr. Consalva. prefekta iz Gorice dr. Mitrija, prefekta iz Vitin a dr. Boceio, tržaškega kve-storja De Nozzo, goriškega in videmskega kvestorja, predsednika videmskega pokrajinskega sveta Candolinija, Člane konzularnega zbora v Trstu, vse slovenske župane in občinske ter pokrajinske svetovalce, predsednika SGKZ dr. Kukanjo, tajnika Kosmi-no, dr. Deklevo in druge o-sebnosti kakor tudi predstav- sušenje nike goriških in beneških Slovencev.
Z jugoslovanske strani so se sprejema udeležili vsi jugoslovanski gospodarski predstavniki, ki so obiskali velesejem pod vodstvom ministra Toneta Boleta.
Danes dan Avstrije
Današnji dan na tržaškem velesejmu je posvečen Avstriji. Ze včeraj dopoldne so prišli z Dunaja predstavniki Bun-desho!zwirtschaftsrala, ki se bodo udeležili ((mednarodnega dneva lesa«. Delegacijo sestavljajo predsednik dr. Milotta ■ ter člani dr. Schlenger. dr. Hansel i,n dr. Schnagel. Sinoči pa je prispel avstrijski veleposlanik v Rimu dr. Loewen-thal, ki bo danes obiskal vladnega gen. komisarja Palamaro in tržaškega župana. Avstrijski gosti si bodo danes dopoldne ob II. uri ogledali velesejem, zvečer ob 18. uri pa bo na avstrijskem konzulatu v Trstu svečan sprejem.
Jutrišnji dan tržaškega velesejma bo posvečen mednarodni trgovini z lesom. Ob tej priliki se bodo v Trstu sestali številni tuji predstavniki, operaterji iz zalednih držav :n Levanta, zastopniki zbornic za trgovino z lesom in opazovalci nekaterih držav.
Izžrebani dobitki na trž. velesejmu
Sinoči so bili na tržaškem velesejmu izžrebani naslednji dobitki:	1. šivalni stroj z
vstopnico 003984 — Giorgio Purini, Ul. Donadoni 18;	2.
kos	sukna z	vstopnico štev.
002775 — Silvana Križmančič, Ul.	Denza 8;	3. naprava	za
as	z vstopnico	št,
008474 — Qlga Ballarin; 4. zaboj	likerjev	z vstopnico	št.
002897 — Eugenio Petrez iz Gorice, Ul. Levada 29.
Zaradi nepopustljivosti ravnateljstva
Pred 24-urno stavko v ladjedelnicah CRDA?
Delavci zahtevajo znižanje delovnega urnika, ureditev akordnega dela in izenačenje mezd z Genovo
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
IIIIIHIIIIIItlllllllllllMIIttllllllltllllllltlllllinUIIIttlllllHIIIIIIIIIItllllltlllllHtllllHIHIIIIIIIIIIinilllHIMIIIMIIMIIIIIIIIIItllllltllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIII
S sinočnje seje tržaškega občinskega sveta
Vse kupčije za zelenjavo in sadje osredotočene na zelenjadnem trgu
Za povečanje števila smetarjev - Prihodnjo jesen ho dograjeno poslopje strokovne šole na Opčinah
Sinoči je	tržaški	občinski
svet sprejel sklep o ukinitvi prehodnega določila št. I pravilnika o poslovanju zelenjad-ne tržnice na debelo. S tem je občinski	svet potrdil	ve-
ljavnost člena 2 omenjenega pravilnika, ki določa, da se morajo vse	kupčij*	s	sad-
jem in zelenjavo na deoelo sklepati na glavni tržnici.
Do sedaj je bilo v veljavi prehodno določilo, kr je dovoljevalo trgovcem na debelo, da so lahko prodajali sadje in zelenjavo v svojih skladiščih v mestu, ker ni bila še zgrajena ustrezna tržnica. Z otvoritvijo nove tržnice pa se je pojavila	nujnost,	da	se
vse kupčije sadja in zelenjave osredotočijo v novo tržnico. Odbornik za prehrano odv. Harabaglia je v svojem poročilu poudaril, da je večina trgovcev na debelo za-
htovala, d« se vse kupčije, renči vedno držale na višini,
sklepajo v prostorih nove tržnice. Samo mala skupinica je predlagala, naj hi občina še naprej dovolila trgovcem na debelo prodajati sadje in zelenjavo v skladiščih v mestu, češ da nova tržnica ne ustreza š« popolnoma svojemu namenu, Toda to vprašanje ne zanima samo trgovce na debelo, apipak predvsem potrošnike. To so poleg odbornika poudarili tudi nekateri svetovalci, ki menijo, da bo prodaja vsega sadja in zelenjave na debelo v glavni tržnici omogočila najstrožje nadzorstvo nad prodanim blagom, kot tudi nad cenami na debelo. Hkrati pa se bodo na trgu ustvarjale dejanske tržne cene na osnovi ponudbe in povpraševanja. To lahko samo koristi potrošnikom, ker se bodo cene v odprti konku-
jii iiiiimiiiiitiiiiiitiiiuiiiiiiiHiiimiiumiiiiiiiii,minil,iiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiim
Iz sodnih dvoran
Obsodba dveh mladeničev zaradi pretepa v bifeju
Vozač obsojen na 6 mesecev zapora pod obtožbo nenamernega umora • Oproščena moški in ženska
Februarja lani nekaj minut lo in Rolli, ki pa sta bila,
po polnoči sta 2o-letni Silvano Ferisutti *n 23-letni Mario Ligotti, oba iz Ul. Soli-tro, igrala ((japonsko moro« z dvema znancema v nekem bifeju v Ul. Ghega. Mladeniči so se domenili, da kdor izgubi, plača kozarec piva. Peri-sutt. in Ligotto sta zmagala in prvi, namesto, da bi si naročil pijačo, si j* izbral c've vrečici pečenega krompirja. Cena je bila enaka, a zaradi tega j* nastal med njim in natakarjem Antoniom Rolli-jem Iz Ul. S. Davis prepir, k‘ s« je zaključil s pretepom. Ferisuttiju je namreč priskočil na pomoč Ligotti, natakarju pa lastnik bifeja Giovan-ai Folo iz Ul. Bcorcola.
Polo in Rolli st* bila mtd pretepom ranjena, zaradi česar sta se morala zateči v bolnišnico, kjer so jima ugotovili v 10 dneh ozdravljive poškodbe. Zaradi tega so organi javne varnosti prijavili oba mladeniča sodišču pod obtožbo povzročitve telesnih poškodb ter tudi zaradi pretepa. Z enako obtožbo sta prišla pred soc išče tudi Po-,
Posnetek s sprejema, ki po je tržaška trgovinska zbornica priredila uradni jugoslovanski delegaciji ti sveiunostni dvorani zbornice
kakor tudi ostala dva, oproščena obtožbe pretepa. Nasprotno pa je sodišče obsodilo, seveda le zaradi povzročitve telesnih poškodb, Peri-suttija na tj mesecev, Ligotti-ja pa na 3 mesece zaporne kazni.
Preds. Fabrio, tož. Tavella, zap. Kachelli, obramba odv-Balestra in Padovani.
* * *
Včeraj s* je moral zagovarjati pred sodiščem 25-letni Lauro Pontevivo iz Ul. Alear-di, ki se je oktobra lani z izposojenim avtom vrste Fiat Mb zaletel v Berto Gulli por. Chert. Zenska je prekoračila z možem Ul. F. Severo, ko je prišlo do nesreče, zaradi katere j* Cllertova tudi umrla.
Ponteviva je sodišče spoznalo za krivega obtožbe nenamernega umora in ga obsodilo na 8 mesecev zapora ter na povračilo povzročene škode, katero bo moral plačati skupno z lastnikom avtomobila, Sodišče je tudi odredilo, da se Fiat. ki je last Stefana petrisa, zadrži v zaplembi do izplačila škode.
Preds. Corsi, tož. Maltese, zap. Urbani, obramba očv. Borgna, odv. zas. stranke An-noscia.
* * *
Septembra lani je kazensko sodišče sodilo z* zaprtimi vrati 68-Ietneg* Francesca Sas-sanellija s Trga sv. Silvestra in 58-letnego Lucio Pozzetto iz Ul. Pescheria, ki sta bila obtožena pohujšanja dveh mladoletnikov ter izvrševanja nenravnih in poltenih dejanj v prisotnosti otrok. Medtem ko je sodišče oprostilo moškega zaradi pomanjkanja dokazov, je Pozzettovo obsodilo na 2 leti in 4 mesece zapora, na 4 mesece in 10 dni pripora ter na 7000 lir denarne kazni. Proti razsodbi sta Fozzettova in tožilec vložila priziv, o katerem so sedaj razpravljali-Prizivno sodišče je potrdilo prvotno razsodbo za Sassa-neilija ter tudi žensko oprostilo,
Preds. Miele. tož. Santana-staso, zap. Cilla, obramba odv. Nardi in Strudthoff.
ki se bo ustvarila na tržnici
V razpravi pa so svetovalci tudi omenili razne pomanjkljivosti nove tržnice in izrazili željo, da bi občinski odbor takoj posredoval za njihovo odpravo. Zlasti pa so poudarili, da imajo domgčL kmetje premalo prostora n* razpolago za prodajo svojih pridelkov, ibatu so tudi glede tega vprašanja povabili odbor, naj poskrbi, da bodo dobili krajevni proizvajalci več prostora na razpolago. Poleg tega sklepa je občinski svei potrdil tudi nekaj sklepov navadnega upravnega značaja.
V začetku seje so bil* postavljena številna vprašanja. Komunistični svetovalec Ka-dich je ponovno opozoril odbor, da je pri podjetju za mestno čistočo zaposlenih premalo delavcev in da morajo zaposleni delavci delali preveč nadur. Odgovorili so mu. da so že predlagali nadzornim oblastem zaposlitev še 100 novih uslužbencev. Toda zaradi pomanjkanja denarja jih še niso mogli zaposliti.
Svetovalec dr. Jože Dekleva je vprašal odbornika za javna dela. zakaj sp se dela za zidanje šolskega poslopja za srednje šole na Opčinah tako zavlekla, in če bo poslopje zgrajeno do začetka prihodnjega šolskega leta. Odbornik Visintin je zagotovil, da bo kljub vsem težavam tehničnega značaja poslopje prihodnjo jesen na razpolago in se bosta vanj lalilio vselili slovenska in italijanska nižja srednja strokovna šola. Foleg drugih vprašanj so svetovalci dr, Pogassi tKP), ar. Pin-cherle (UP) in prof. Lonza (PSOD vprašali župana, kdaj bodo občinske komisije začele ponovnu delovati, Bartoli je zagotovil, da se op komisija za Vauoiujev načrt sestal* jutri, komisija za pomorstvo pa prihodnji teden. Prof. Lonza je zahteval tudi čimprejšnjo obnovitev upravnih svetov občinskih in drugih javnih ustanov. Poleg tega pa je predlagal, naj ob-č.nski odbor v imenu občinskega sveta posreduje pri madžarski vladi proti obsodbi na smrt 'dramaturga Joszefa Galija In časnikarja Guyla O-bersoivskega. Komunistični svetovalec Burlo pa je počastil spomin ustanovitelja italijanske KP Gramscija.
Na velesejmu urad za tujce
Tržaška kvestura sporoča, da je ustanovila pri upravi tržaškega velesejma urad z* tujce. Namen tega urača je pomagati tujcem z nisveti v zvezi z njinovim bivanjem v Trstu ter dajati vsa informacije upravnega značaja. U-rad, ki je začel delovali v ponedeljek 24. t.m., bo odprt od 9. do 12. in od 17. do 20. ure
  -------
Novi odpusti
Vodstvo podjetja «lstituto Farmacoterapico Triestino« >je sporočilo, da bo s prvim julijem začasno odpustilo 15 izmed 18 uslužbencev oddelka za injekcije. Sindikalni zastopniki so se sevedu temu uprli in zahtevajo, naj podjetje prekliče svoj ukrep. Vsekakor pa je to znak krize, v katero je zašlo to podjetje, ki je Jani zaprlo komercialni oddelek, nato pa je prešlo v druge roke.
Ze ob priliki stavke v ladjedelnici Sv. Justa in v Tržaškem arzenalu smo zabeležili, da tudi v obratih CRDA vre med de.avstvom, zdaj pa so gotovi znaki, da se boto razmere še bolj zaostrile. Včeraj je namreč tajništvo pokrajinske Zveze kovinarjev FIOM obvestilo vodstvo o-bratov GRDA, da bodo delavci stopili v 24-urno stavko v četrtek, če omenjeno ravnateljstvo ne bo takoj pristalo na sestanak s sindikalnimi zastopniki, da bi začeli pogajanja glede zahtev delavstva. Prav tako je tajništvo omenjene zveze obvestilo o tem Zvezo industrijcev. Kakor je znano, zahtevajo delavci v obratih CRDA znižanje delovnega urnika, ureditev vprašanja akordnega dela ter izenačenje plač z industrijskim trikotom Milan-Genova-Turin-Te zahteve so bile vodstvu podjetja predložene že lam. toda po krivdi delodajalca se rešitev spora zelo zavlačuje, kar je povzročilo nezadovoljstvo vseh delavcev.	,
Najprej je vodstvo podjetja trdilo, da se sploh ne more pogajati, nato je Zveza industrijcev izjavila, da se mora pred pogajanji sestati njena sindikalna komisija. Do sestanka pa ni prišlo, čeprav -se je omenjena komisija že pred časom sestala.
Jasno je torej, da ima vodstvo obratov GRDA namen zavlačevati vso zadevo čim dlje, da bi se delavci medtem naveličali in opust.li svojo borbo. Toda to so računi brez krčmarja, ker se delavci zavedajo upravičenosti svojih zahtev in so pripravljeni ostro nastopiti, če delodajalec ne bo pokazal svoje dobre volje za ugodno rešitev spora. Pripomniti je treba, da je dosedanje ravnanje vodstva obratov CRDA še bolj razburilo delavce, K zaostritvi spora pa je prispevalo tudi ravnanj* vodstv* ob priliki proslave 100-letnice tržaških ladjedelnic za velikonočne praznike.
Ce vodstvo obratov CRDA ne bo torej ugodno odgovorilo na predlog Zveze kovinarjev, bo jutri celodnevna stavka v vseh obratih CRDA.
Izvršni odbor Zveze kovinarjev je včeraj izrazil svojo pohvalo vsem delavcem te stroke, ki so v, zadnjih tednih dokazali svojo borbenost. Medtem pa je sindikalna sekcija v Tržaškem arzenalu pripravila predlog za sestavo e-notne liste tudi izven sindikalnih organizacij, da bi prišlo do izvolitve enotne notranje komisije. V tem podjetju so namreč delavci že ob raznih prilikah izrazili svoje želje, da bi jmeli enotno in neodvisno tovarniško organizacijo.
PD Prosek-Kontovel v Tomaju
Uspešen nastop pevskega zbora
V nedeljo Iti. t.m. je gostoval v Tomaju pevski zbor Prosvetnega društva Prosek-Kontovel. V lepi in primerno veliki dvorani s« je zbralo polno poslušalcev, ki so pazljivo sledili sporedu izbranih pesmi, ki jih je zbor zares lepo zapel, intonain.no Cisto, ritmično zelo ruzgibuno in vsebinsko dognano, ob lepi izgovarjavi bodisi slovenskih ali hrvatskih tekstov ali pa dialektulnih pri narodnih pesmih. Smiselna je bila tudi recitacija teksta pred petjem pesmi, ki je nekako sprožilu kontukt med pevci in poslušalci. Vse to je opravil tokrut dirigent sum, kar je še bolj vplivalo na pevce same. du so ie intenzivneje sledili kretnjam njegovih rok. ki so iz* nabijale iz pevcev plemenitost v podajanju. Bil je to zelo lep koncert in Tomajci, kakor tudi poslušalci iz drugih vasi, niso skoparili s priznanjem. Pevski zbor je po prvem delu pozdravila zastopnica MKUD »Srečko Kosovelu iz Tomaja tovarišica Turšičev* z izbranimi besedami. Prebrala je tudi brzojavko tov. mmistra Regenta, ki j* bil zadržan pri delti v zvezni skupščini v Beogradu in se ni mogel kot ožji rojak Kontovelcev udeležiti t egu nastopu, ter je izročilu pevskemu zboru lep šop rdečih nageljnov. Njej in pa mnogoštevilnemu občinstvu se je zahvalil tov. dirigent.
Po koncertu je sledila v
Dijaškem domu zakuska, ki se je je udeležil tudi predsednik mestne občine Sežana tov, Izidor Grmek, ki je izrazil zadovoljstvo nad gostovanjem m pozival pevce, naj nadaljujejo svoje del o, ga še poglobijo z združevanjem prav vseh, ki so se pred leti odstranili.
Ob izvrstni črnini je zopet zadonela u metna in narodna pesem do odhoda, ki je prišel vse	prehitro,	kajti v	dvorani
se je sedaj mladina vrtela. Bodisi Tomajcem kakor tudi Prosečanom in Kontovelcem bo	ostzil ta	dan v lepem
spominu.
Prometne nezgode
Včeiaj ob 8.10 so z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali v splošno bolnišnico 17-letnega Lucijana Hodnika iz Ul. Commerciale 75, kateremu »o	ugotovili	praske	na levi
strani obraza, levi in desni roki	ter na	spodnji	ustnici.
Zdravnikom je Izjavil, da je malo prej med vožnjo s kolesom po Ul, Commerciale proti
mestnemu središču padel v bližini Ul. Cordaroli. Ko so mu izprali rane, so ga poslali domov s prognozo okrevanja v štirih ali najkasneje v šestih dneh.
* m m
Medtem ko je včeraj popoldne 32-letni Flavio Frausin iz Ul- Madonnizza št. 7 vozil avto «belvedere» po Ul. Papi-niano proti Ul. F. Severo, je na križišču prišlo do trčenja z vespo, last 23-letnega Ivana Stančiča iz Ul. Prato 3. Zaradi nezgode se je Stančič ranil na glavi, se potolkel po kolenih in desni roki in ker ima verjetni zlom zapestja, so ga sprejeli na prvem kirurškem oddelku. Okreval bo v desetih ali najkasneje v dvajsetih dneh.
* » *
Medtem ko je prekoračila cesto v bližini hiše kjer stanuje. je 84-letna Giacoma Pa-storello iz Miramarskega drevoreda 25 postala žrtev prometne nezgode: vanjo se je namreč zaletel kolesar, ki je vozil proti Barkovljam.
Pastorellovi so prisotni nudili prvo pomoč, dokler niso prišli ponjo bolničarji Rdečega križa, ki so jo odpeljali v bolnišnico. Zaradi udarcev na glavi, rokah in hrbtu so žensko sprejeli s prognozo okrevanja v 20 dneh na I. kirurškem oddelku.
 «»-------
Nezgode na delu
S pridržano prognozo zaradi zloma desne stegnenice sprejeli na ortopedskem oddelku 54-letnega Justa Pahorja iz Ul. Castagnetto 24, kateremu je med delom na valobranu »L. Rizzo« v Miljskem -zalivu tri stote težak kameniti blok, stisnil nogo ob drugi blok.
>K * *
Včeraj ob 15. uri sprejeli na prvem kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v dvajsetih dneh 58-letnega Franca Caharijo iz Nabrežine 21. Med delom, pri postavljanju žične ograje ob gozdičku pri Nabrežini ga je neki sodelavec nehote udaril s težkim kladivom po mezincu desne roke, s katero je dežal količek. U-darec je bil tako močan, da mu je zmečkal prat in mu zlomil kosti.
Samomor starčka
Včeraj ob 14.30 so pr.peljali v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo 80-letnega GiO-vannija Minutilla iz Ul. Loc-chi 12, ki je umrl zaradi zastrupljanja s plinom. Njegov brat, ki stanuje nadstropje više, je včeraj opoldne opazil, da je še vedno pred vrati stanovanja steklenica z mlekom. Ker se mu je to zdelo sumljivo in ker je -inel ključ, je vstopil in našel v naslanjaču mrtvega brata, poklical je policijo, ki je kmalu nato prišla na kraj v spremstvu policijskega zdravniku. Po mnenju zdravil ka je smrt nastopila 25 do 30 ur prej. Giovanni Minutillo je bil zelo razburljivega značaja in živčno bolan, zaradi česar je bil že v umobolnici N; nobenega dvoma, da gre za samomor.
Tov. Friderik Žnidarčič iz Barkovelj praznuje danes svoj 80. rojstni dan. Prosvetno društvo «Barkovlje» mu ob tej priliki čestita in mu želi še mnogo let zdravja in veselja med njegovimi Barkov-ljani.
Čestitkam se pridružujeta tudi uredništvo in uprava ((Primorskega dnevnika«, ki ga tov. Žnidarčič vedno zelo rac bere, kar se vidi tudi s slike.
( IZLETI )
Zveza partizanov Tržaškega o-zemlja organizira 30. junija t. 1. izlet za bivše partizane v go-riški okraj, kjer so bile partizanske borbe.
Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Montecchi 6-II., soba št. 23.
[ KAZIVA OBVESTILA j
GLASBENA MATICA bo imela svoj redni cočni zbor danes ob 20. uri na sedežu v Ul. Ruggero Manna 29.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 25. junija 1957 Se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 8 oseb, poroke pa ni bilo nobene.
UMRLI SO: 54-1 etn a Maria Ci-culo, 83-letni Giuseppe Berto-c-chi, 63*letna Fides D’Orlando poročena Battigelli, 64-letni Alojz Gombač, 65-ietni Nicola Batja-glia, 52-letni Carlo Žagar, 80-letni Rodolfo Carmpos, 50-letni Giovann.i Spada.
 «»------
NOČNA SLU2BA LEKARN V JUNIJU
Biasoletto, ul. Roma 16; Man-zom, Ul. Settefontane 2; MarcMo, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Goldonijev trg 8; Dr. RosseUi, Ul. ScbiapparelU 58; Harabaglia v Barkovijah in Nicoli v Skednju. ——«» L
Plesna čajanka slov. srednješolcev
Društvo slovenskih srednješolcev v Trstu priredi v nedeljo 30. t.m. od 18. do 23. ure na stadionu »Prvj maj«. Vrčelska cesta 7, 15. plesno čajanko, Vabljeni vsi!
Po stopnicah je padla
Z rešilnim avtom Rdečega križa so pripeljali na ortopedski oddelek 83-letno Margeri-to Pogačar vd. Bolli iz Ul. Montecchi 7. Zaradi verjetnega zloma kolčnega sklepa desne noge so jo. sprejeli s pridržano prognozo. Zdravnikom je izjavila, da je včeraj okrog 8. ure padla po stopnicah stanovanja.
im minulimi minuti luiiimiiiin m n iiiiifiiiiiiiiui n iiiiiin tiniiii n minili n um 11 iiiiiniiiiiiii
Ob prisotnosti velikega števila občinstva
Sinoči prvo po sistemu
tekmovanje //gymcane
//
Tekmovanje o vozasKih sposobnostih tržaških šoferjev se je začelo sinoči ob 21. uri na Trgu Unita. Vozači so nastopili v dveh kategorijah avtomobilov, in sicer najprej o-ni z avtomobili do 800 kub. cm, nato pa ostali. Temu primerno je bila široka tudi proga, ki so jo morali vozači prevoziti po sistemu gynica-ne.
Tekmovanje se odvija takole:	Vozač se postavi na
start, zamahne z zastavico, sede v avtomobil, vžge motor in zavozi na progo, ki je obdana s peskom napolnjenimi škatlami olja. Po nekaj metrih se mora ustaviti, ca odstrani s ceste «kumenje», nato mora napraviti nekaj ->-strih ovinkov, ki ga privedejo do dvojne lestve. Zopet mora izstop.ti iz avtomobila, v usta mu dajo žlico, na 'čuten je jajce m s tem mora preplezati lestvo. Ko je_ u-spešno opravit preizkušnjo ravnotežja, se mora zopet u-sesti v avto in ritensko voziti do tarče, v katero mora vreči krompir. Končno niura še pokazati, kako se parkira in ko zamahne drugič z zastavico, je končal.
Vsakemu se seveda ne posreči, da bi premostil vse zaprek e na progi in marsikdo je podiral škatle kot za stavo, seveda v veliko veselje občinstva, ki sledi zanimivemu tekmovanju. Danes zvečer ob 21. uri bodo izločilna tekmovanja, > ki bodo brez drroma privabila se več občinstva kot včerajšnja.
 «»------
Volk dlako...
Nihče ne oporeka pobočnim Koprčanom, da proslavljajo U. stoletnico smrti svojega patronu sv. Nazarija, ki je bil razen trgu še škof kakor je dandanašnji Antonio S ulil in. Toda izkoriščati proslavo tega svetnika v hujskaške na-
mene in za sejanje narodnostne mrinje res ni plemenito niti krščansko. Hagiografija nas uči, da je st>. Nazarij živel v časih, ko je bil Koper pod oblastjo Bizantincev; zato smemo sklepati, du najbrž ni bil nacionalist. Todu strupen nacionalist je vedno bil in je tudi ostul škof Santin, ki najbrž misli, da se je zopet povrnila njegova »zlata doba« samo zato, ker se je u Trsta Bartoli povezal s fašisti.
V tem «patriotskemu vzdušju je Santin privlekel na dan celo Langobarde in njihovega kralja Alboina ter primerjal sedanje ra »c s tedanjimi, čeprav bi bil mnogo bolje storil, ce bi jih primerjal s polpreteklo dobo, ko se je tako lepo strinjal s poslabšano i~da-jo Albuma, to je z »možem božje previdnosti» (kot ga je krstil P j XI.) ter se mu zvesto udinjal.
Du se ne bi odrekel nauku m iz tistih časoo (duče in fuehrer sta vedno trdila, d:t so pogodbe koščki papirja), se vidi tudi iz t egu, da se požvižga na vse pogodbe in me-morundume in zato posredno poziva vlado, naj ne spoštuje sprejetih obveznosti, čeprav latinski pregovor pravi uPac-ta sunt servandan. Škof Smiliti govori tudi o zlo.inu, ki je bil storjen s tem, da so «nasilno ločili prebivalstvo ud njegovih domov, zemlje in cerkva«, pozablja pa na lastni delež, saj so ravno nestrpni nacionalisti pozivali italijanski živelj, naj zapusti Istro.
Škofu Šautinu pa je nehote ušel iz podzavesti tudi samokritičen stavek, ko je dejal: »Koprčani, spomnite se, da je eiau sama pot in ta pot se imenuje Jezgs Kristus, To pot pa smo morda malce *«* pustih,« Gotovo je pri tem mislil n0 dučejeue čase, ko je pozabil Kristusov nauk o »ljubezni med narodi« iti jo raje ubiral 2u dučejeoimi sto-Vinjami,
IR A D 1 O
SREDA, 26 Junija 1957 IHS1 POSTAJA A
11.30 Zabavna glasba; 1200 Zdravilstvo skozi stoletja; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Domači odmevi; 13.30 Schumann: Otroške slike; 13.46 Orkester Mantovani; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Beethoven; Kvartet za godala; 18.30 Pisani balončki; 18.40 Respighi: Rimski vodnjaki; 18.55 Orkester Michel Legramd; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Pestra glasba; 20. Šport; 20.30 Zbor slovenske filharmonije; 21.00 Obletnica tedna; 21.15 Orkester Cergoli; 21.40 Skladbe nordijskih skladateljev;
22.00 Sodobno italijansko gledališče; 22.15 Lahka glasba; 22,35 Od melodije do melodije; 23.00 Rumbe in sambe; 23.30 Glasba za lahko noč.
1 UST 1.
14.30 Tržaška kulturna kronika; 16.45 A. De Stefani - Cervantes:	«Nesramen	radovednež«,
komedija v treh dejanjih: 18.05 Beethovnovi kvarteti; 21.00 G. Donižettt:	((Lucija	Lamermoor-
ska«, opera v treh dejanjih.
KOPER
Poročila v itaiijanšč'ni:	6.30,
12.30. 16.30. 17.30, 19.15, 23.00.
Poročila v slovenščini:	7.30,
13.3U, 15.U0.
7.15	Glasba	za dobro	jutro;
.8.00 - 12.00 Spored iz Ljubljane;
12.00	Glasba	po željah;	13.40
Kmetijski nasveti;	13.45 Ritmi in
pevci od tu in tam; 14.00 Od melodije do melodije; 14.30 Kulturno življenje: Primorski študenti med počitnicami; 14.40 Dela Stevana Mokranjca izvaja zbor Radia	Beograd	-	dirigira	Bori-
voje Simič: 15.10 Zabavna glasba, 15.25 Zabavne melodije za harmoniko; 15.40 - 17.00 Spored iz Ljubljane: 17.00 Ritmi in popevke: 17.25 Glasbeni mozaik: 18 in 15 Lahka glasba: 19.00 Igra orkester Stanley Black; 19.30 -
23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA 327.1 m 282.1 m. 212.4 m
7.30 -	7.40 Mladim poslušal-
cem o počitnicah; 8.05 Pisana paleta; 9.00 Zabavni mozaik; 9.30 Domače in narodne za prijetno predpoldne; 10.10 Melodije iz filmov; 11.00 Popularne melodije iz orkestralne glasbe; 11.45 Mladinska povest v nadaljevanjih - A. Staničič:	Mali	morski ropar -
VIL; 12.00 Južni ritmi; 12.30 Kmetijski nasveti - Vet. Rajko Rakovec: Ogrčavost govedi; 12.40 Iz opernih baletov: 13.15 Makedonske, šiptarske	in slavonske na-
rodne pesmi in plesi; 14.00 V zabavnem tonu; 14.20 Turistična oddaja; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.15 Zabavna glasba.	15.40 Humoreska
tega tedna - Kurt Tlirholskv: A-beceda obtoženca: 16.00 Koncert po željah; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18 ln 20 Mojstri klavirja vam igrajo: 18 40 Poje moški zbor iz Celja: 19.00 Posebna oddaja: I. slovenski festival telesne kulture; 19.10 Zabavna	glasba: 20.30 Ri-
chard VVagner: Tristan in Izol-da - I. dejanje; 22.15 Jazz -cocktail.
■m l.E VIZIJA
17.30 Oddaja za otroke: 21.00 Guglieimo Giannini «Rdeča ženska«: 21.50 Praznik na »icil!|i;
23.00 Vesti,
KINO
Excelsior. 16.00: «O.S.S. 117 nt mrtev«. Vohunski film. Nagali Noel, Ivan Desny in Ives Dient.
Fenice. 16.00: «Sutrova sila«. B. Lancaster in A. Blyth Režija: Jules Dassin.
Nazionale. 16.00: »Oborožen napad«, Claude Laydu, J. Bernard ln Pierre Destailles.
Fiiodrammatico. 16.30: «Odongo». R. Fleming in Mac Donald Ca,rey. Posnet med divjaki Kenije, ki so bolj divji kot zveri,
Graitacieio. lb.oo: »Dva Anglež.*
v Parizu«, Alec Guinness. Te-chnicolor Rank.
Supercinema. 16.00: »Maruzzella«.
Marisa Allašio in kvartet Čare sone.
Arcobaleno. 16.00: ((Avanture Mi-slerja Oor.vja«. Velik uspeh. Tony Curtls.
Astra Rojan. 16.30; »Tihotapstvo za Orient«. G. Mon.tgomery. Technicolor.
Capitol. 16.30: «Paris Canatlle«. D. Gelin in Dany Robin.
Cristalio. 15 30: «Bes v telesu«. F. Arnoul in R. Pellegrin.
Alabarda. 16.00:	»Z vl.jenje tr-
govske potnice«. Zabavna komedija v cinemascopu in te-chmcolorju. Ginger Rogers, C. Channinig.
Ariston. Glej Kino na prostem.
Aurcra. 16.30:	»Ta naš svet«.
Cinemaseope. Technicolor Dear.
Armonia. Glej kino na prostem.
Ideale. 16,30:	«A1 i Baba«. Fer-
nandcl, Samla Gamal ln Hen-r,v Vilbert.
Iranero. 16.00: «Kraljeva postelja«. Kay Kendall in R. Grego^, Mladoletnim prepovedano.
Italia. 16.00: ((Izgubljeno obzorje«. Ronald CoJman.
S. Marco. 20.00: «Polictja trka na vrata«. Cornel Wilde.
Kino gledališče ob morju. 16.00: «Vi morilci«. Robinson. Zanimiv policijski film.
Moderno, 16.00:	((Kraljestvo ro-
par lev« Joel Mc Crea in Miroslava.
Savona. 1600:	«Vohun uporni-
kov«. Vari Heflin in Anne
Banero't.
Viole. 16.00: »Osvajalci Virginije«. Technicolor. Anthony Dex-ter.
Vitt. Veneto, 16.30; «2Mvel kino!«. W citer Ohiari. Silvana Pamnanlni.
Betvedere. 16.30: «Damask 25». H. Bogart in M, Torez.
Mar»imo. 16.00:	«Zakon vislic«.
Novo cine. 16d0:	((Mornarjeva
zaobljuba«. Glacomo Rondlnel-la.
Odeon. 1600: «Grozn| Dan«, Te-ehnlcolor. Rock Hudson.
Radio. Zaprto za počitnice.
KINO NA PROSTEM
Paradlso. 20,15: «L?.dy Godiva«. Technicolor. Manreen 0’H»ra.
Pon/lana. 20.15: «Samec». Alberto Sordi in Abbe Lane.
Valmaura. 2030:	«Ko mesto
dremlje«. Dana Andrews ln K honda Fleming.
Stadio. 20.30; »Pekel«. Robert Rvan In Rhonda Fleming.
Arlston, 20 45; «Poljub In pištola«. G. Cooper.
Secolo Sv. Ivan. 20 30: «Rumene sence«. Technicolor. R. Conte.
Rolan. 20.30:	»Stekleni	čevelj-
ček«. I.eslie Caron.
Marconi. 20.30: «LVodje brez zakona«. A. Murphy, L. Nelson Iri C. VVills.
Arena dej flori. 20 30: »Cigan baron«. Paul' Horrbiger, Mnr-guerlte Sand.
Garibaldi. 20.30: »Doktor na od-priem morju«. Brtgltte Bardot.
Arinonla, 20.00: »Celica St. 2455. roka smrti«. W. Campbell in K, Grant. Nov, variete.
Osnovna sola v Zgoniku
ŽIVLJENJE IN PROGRAM FRANC. PREDSEDNIKA VLADE
Kdo je Bourges-Maunoury?
Predvčerajšnjim zvečer je francoska vlada, kateri stoji ra čelu Bourges-Mau>noury, dobila večino, pa čeprav je že pred glasovanjem o zaupnici vnaprej opozoril poslance, da jih čakajo važna glasovanja o poiconm pooblas.inh za Al-žir, o skupnem tržišču in Ev-ratomu.
Kdo je Bourges-Maunourv? Sedanji francoski predsednik vlade je najmlajši predsednik, kar jih je imela Francija v našem jtoietju. Star je komaj 42 let, btl pa je minister že pred devetimi leti, ko mu je bil oko-maj 33 let. Njegov življenjepis je zelo zanimiv in po eni strani nadvse simpatičen. Izhaja sicer iz znane
Nastop gojencev
šole Glasbene Matice v Ljubljani
Pretekli teden je bilo v Ljubljani večdnevno tekmovanje gojencev jugosloven-sfcih državnih glasbenih šol. V slovenski prestolnici so se »estali mladi umetniki iz vse države. Glasbeni šoli v Trstu in v Kopru sta bili sicer povabljeni, a nista mogli tekmovati: zato sta priredili v »redo 19. junija svojo produkcijo izven konkurence.
Nastop je bil v Križankah v Viteški dvorani. Kljub temu da je bil ob isti uri v istih Križankah (na	dvori-
šču) najavljen večji koncert, se je ob napovedani uri zbralo dostojno število občinstva, in sicer vsega upoštevanja vrednega občinstva.	Videl
sem mnogo ljubljanskih glasbenih pedagogov, katerih o-čiten namen je bil,	da se
prepričajo — de v-isu	et de
auditu — o tem, kaj zmoreta obe omenjeni naši glasbeni šoli. Tudi je bilo med občinstvom precejšnje število jugoslovenskih glasbenih gojencev, ki so prišli na tekmovanje,
Koj v začetku nas je presenetil ravnatelj Srednje glasbene šole v Ljubljani prof. Vasilij Mirk s prisrčnim nagovorom in voščilom. Moral sem se mu zahvaliti, želeč poslušalcem zadoščenje nad našim nastopom, češ da bo njihovo zadoščenje tudi naše zadoščenje. V posebno veselje nam je. da nas je počastil s pozdravno besedo naš tržaški rojak prof. Mirk. ki j« sam bil v daljnem letu 1909 med ustanovitelji naše tržaške Glasbene Matice m ki je mnogo let tudi poučeval na naši Glasbeni šoli.
Nastopili so naslednji naši gojenci:: Daniela Nedoh. Nora Jankovič. Tatjana Uršič, Hektor Jogan im Bruno Podgornik (klavir), Rober' Faganel (violina) in Miro Pohar) (flavta). Svoje komade so vsi podali točno'in brezhibno ter so doživeli živahno in prepričano odobravanje. Za idejo močnejši aplavz smo ugotovili ob nastopu naših treh mladenk, Nedohove, Jankovičeve in Uršičeve, kar pa gre gotovo na rovaš ljubkemu nastopu treh brhkih in elegantnih brinetk.
Zelo posrečeno so spopol-njli naš program gojenci iz. Kopra, soprana Majda Habjan in Nevica Zubin. mezzosopran Lada Luksa in baritonist Danilo Milič. Njihov lapi in uspešni nastop nam je bil ponoven opomin, da moramo tudi mi v Trstu začeti misliti na pouk v sol v
PCiu-	,	.
Po koncertu (nastop zasluži ta naziv!) so se prof, Mirk ip ostali poklicni glasbeniki nasproti meni izrazili zelo pohvalno o znanju in sposobnosti naših mladih umetnikov.
Naši gojenci so ostali nato ša dva dni v Ljubljani in pridno uporabili priliko, da se seznanijo z gojenci raznih jugoslovenskih šol, ter da na tekmovanju vidijo, kaj zmorejo te šole. Nedvomno »o imeli kaj gledati m slišati.
Se mene je njihova vnema zapeljala in končal	v
Lajovčevi dvorani na Glasbe-ni akademiji, kier Je 1 a tekma v solo-petju. Edinstven prizor:	Pet	resnih sodnikov
v polkrogu, pred njimi nastopajoči dečko ali dekle, a za njimi lepa pestra množica samih mladih obrazov, ki se bolj resno kot sodniki poslušajo in precenjujejo zmožnosti in izglede nastopajočih.
Nehote sem začel še jaz presojati:	„„
Prvo nagrado bi dal letni Mariborčanki (imen si nisem zapomnil), ki je na" polnila dvorano z globok’«, kot zvon zvenečim altom. To bo nekoč Brunhilda! Za njo bi prišlo neko ljubljansko mače s kitajskim obrazom m japonskimi lasmi, ki bo s »vojim mehkim sopranom nekoč krasna Butterfly; a tretjo nagrado bi dal stasiti e°-grajčanki, ki mi je klicala v spomin lik Majke Jugovičeve in ki bo s svojim zvonkin sopranom imenitna Norma,
Ne vem, če sem zadel m če »o bili sodniki istega mnenj, kakor jaz. Vsekakor hočem s tem poudariti, ua Ji-gosloven*ka operna gle' a ‘ hča ne bodo v bodočnosti zadregi zh nove, sposobne n polnovredne pevke in Pev‘e’ DR. V. MIKULETIČ
francoske buržoazne družine, kljub temu pa se je že v samem začetku opredelil za radikal-socialistično stranko, to se pravi za stranko republikansko in radikalno usmerjenji malomeščanov. Poleg tehničnih ved na »Ecole Poly-technique» je dokončal še pravno fakulteto ter politično visoko šolo. Vse te šole je dokončal že s 25 letom. Bilo je leta 1939. ko je že prišlo do druge svetovne vojne in ko je mladi Maupoury že bil mobiliziran v francosko topništvo kot poročnik. Nagel zlom francoske vojske ga je spravil v nemško ujetništvo, kjer je preživel leto dni in se leta 1941 vrnil v Francijo, kjer se je vključil v francosko odporniško gibanje. 1942. leta je hotel zbežati na Angleško, pa so ga v Španiji zajeli. L. 1943 pa mu je vendarle uspelo priti v Anglijo, kjer je takoj dokončal tečaj padalcev in se nato večkrat spustil s padalom nad Francijo in se nato spet vračal v London kot veza' med francoskim nacionalnim odborom in francos-sk,im odporniškim gibanjem. Ko so zavezniki pripravljali invazijo v Evropo, so ga že prej s padalom poslali v južno Francijo, da bi tam v skladu z zavezniškimi načrti organiziral velike sabotaže. Septembra 1944 je bil težko ranjen, toda kmalu je okreval in bil kot pomočnik načelnika generalnega štaba francoskega odporniškega gibanja spet na svojem mestu. Pozneje je bil ponovno ranjen in bi bil zaradi zastrupitve skoraj umrl, vendar je njegov močan organizem prenesel tudi ta udarec, saj je Maunoury znan tudi kot zelo razvit športnik. Za svoje junaške podvige, ko mu jih ne more oporekati nihče, je Mau-nourj’ dobil čin polkovnika, odlikovanje francoske častne legije, vojni križec in vrsto drugih francoskih in zavezniških odlikovanj.
S svojim strankinim šefom, z načelnikom radikalsociali-stične stranke Mendes Fran-ceom je kmalu prišel v spor. Vzrok temu sporu je alžirsko vprašanje, glede katerega zastopa zelo nelogično in neživljenjsko stališče. Ze samo dejstvo, da je kljub velikemu odporu številnih vidnih političnih delavcev vključil v svojo vlado francoskega rezidenta v Alžiru Lacosta, dokazuje njegovo politično smer glede francoske »afriške politike«, kar je dokazal že v času fran-
cosko-britanskega napada na Egipt, ko je stal togo na načelu, da je treba Naserju »pokazati zobe«. Sueško vprašanje je danes že kolikor toliko mimo, dočim je alžirsko vprašanje za Francijo čedalje bolj pereče in protislovje Mau-nouryjevih pogledov na to je vprav v njegovem neutemeljenem optimizmu, ko -meni, da se za Francijo razmere v Alžiru «zelo dobro razvijajo« in da uporniki že vedo, da na vojaškem področju ne bodo mogli ničesar doseči« ter da upajo samo na to, «da se bo Francija utrudila«. «V tem
pa se — pravi Maunoury — močno varajo. Naša dežela bi nadaljevala svoje napore, do kler bo to potrebno, ker oni to zmore in tudi hoče«. Mau-noury ima glede Alžira na. men že v času alžirske vojne izvesti le nekakšne upravni reforme, vendar tudi to taki počasi, da s tem še od dalti ne bo mogel zadovoljiti zahtevam Alžircev, ki imajo vse drugačne načrte. Zato se zdi da je njegova politika glede Alžira le račun brez krčmar-)a-
Tudi kar se sanacije francoskega gospodarstva tiče Maunouryjeva politika nimi kd0 ve kakih izgledov, kajt po njegovem je treba na vsak način dobiti sredstva za «a friško vojno«. In tako se Mae noury kot človek levega centra vrti v teh vprašanjih % začaranem krogu in je njegov obstoj dejansko odvise-n oč podpore desnice, pa čeprav b: hotel v nekaterih zadevah pokazati, da je levičar.
S totoknmero po šolskih razstavah in prireditvah
Industrijska strokovna šola v Rojanu
iiMiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii
SPREHOD PO TRŽAŠKEM MEDNARODNEM VELESEJMU
V jugoslovanskem paviljonu letos prevladujejo izdelki elektroindustrije in prehrambeni artikli
Poudarek ludi na še priznanih usnjenih izdelkih, kristalu, kemičnih preparatih in surovinah, turizmu in blagu izključno trgovskega značaja
Delni pogled na jugoslovanski paviljon
laaaaaaaaaaaaaaaiiaaaaaafaaaaaiaaiaaaaaiiaaiaaaaiiaiaiaiitiifiiiaiiiiaiiMaiiaaiiiiiiiMiliiiiiMaiiiiiiiiaaiaiiiaaiiaiiiiiaiiiiiaiiiiaiiiiiiiinaiaiaiiiiaiaaaiiaaaaaaaaiiaaaaiiaii
SLOVITI ROMAN 18-LETNE FRANCOZINJE SAGANOVE
DOBER	DAV
je izdala v prevodu koprska založba «Lipa»
Francoska pisateljica Fran-coise Sagan, s pravim imenom Quoirez, je zaslovela po vsem svetu, ko je še ne osemnajstletna izdala svoj prvi roman »Dober dan, žalost«, ki smo ga pred kratkim dobili tudi v slovenščini. Odmev prvega romana mlade pisateljice, ki so ga kmalu po originalni izdaji prevedli v mnoge svetovne jezike, je bil vzrok, da je bila tudi pisateljičina druga knjiga deležna navdušenega priznanja. Zdaj je to mlado dekle, ki izvira iz premožne družine francoskega industrijca, slavna pisateljica, ki jo pozna ves svet in o kateri pišejo vsi časopisi sveta, revije pa prinašajo njene slike. (Kot n. pr. ob njeni avtomobilski nesreči pred nekaj tedni, ki jo je skoraj stala življenje.)
Zdaj, ko imamo prvo knjigo toliko proslavljane pisateljice tudi v slovenskem prevodu, bodo lahko tudi naši bralci presodili kvaliteto tega dela in ugotavljali, ali je Francoise Sagan res tako velika pisateljica, da zasluži svetovno slavo.
O čem pripoveduje Saga-nova v svoji razmeroma drobni knjigi? Ze vsebina je nenavadna. Osemnajstletno dekle pripoveduje v prvi osebi zgodbo iz življenja sodobne francoske meščanske družbe. Štiridesetleten mo«, že petnast let vdovec, odide s svojo me-treso in hčerko, komaj odraslo penzionatu, na riviero na počitnice. Ta moški, ki rad uživa življenje in od katerega tudi njegova hči dobi prva spoznanja o ljubezni, zakonu in morali, je svoji hčerki tovariš, prijatelj in očg, obenem pa tudi nekak vzor moža. Vsa trojica na morju uživa čas dopusta, ko se nenadoma pojavi v hiši štiridesetletna, zrela in preudarna ženska Ana, ki skoraj doseže uresničitev svojega namena: da bi se poročila z o-četom in vzgajala njegovo
hčer. Toda dekle s tem ni zadovoljno. Deloma iz ljubosumja, deloma pa iz strahu pred omejitvijo svoje svobode tega ne more dovoliti. Na svojo roko začne ukrepati in intrigirati, da bi do poroke ne prišlo, in res doseže, da se začne oče vračati k svoji metre-si. Ana to spozna, obenem pa sprevidi dekletove načrte in se sama umakne in ob navidezni avtomobilski nesreči strmoglavi v prepad. Dekle je spet sama s svojim očetom, ki se povrne k svoji metresi. Spet je vse po starem. Toda dekle čuti svojo krivdo. Smrti svoje konkurentinje vendarle ni hotela. Zmagala je. toda z zmago se je pojavilo pri njej tudi neko no-
Kn je neka jugoslovanska novinarka obiskala Saganovo in ji povedala, da misli o njej poročati v Jugoslaviji, se ji je pisateljica prijazno nasmehnila in rekla:	«Vas prav gotovo
motijo moje zgodbe. Vaja mladina ima verjetno več opraviti kot mi tukaj. Seveda, če bi jaz živela v Jugoslaviji, bi morebiti pisala drugače ali pa sploh. ne.»
vo čustvo, ki ga občuti kot žalost.
Ta nenavadna zgodba, zaradi katere mnogi očitajo riaganovi tudi nemoralnost in cinizem, je napisana izredno bleščeče. Pisateljičin stil je kljub njeni mladosti izbrušen, lahak, gladko tekoč, njeno pripovedovanje je živo in zanimivo. Vsekakor pa je treba pisateljici priznati, da je roman napisan vseskozi pošteno in odkrito, tako da celotna knjiga res izzveni kot nekaka samoobtožba. Zato je tudi pisateljičina ugotovitev, da je posledica vsega dogodka le žalost v njeni duši, odkrita izpoved sodobne francoske generacije. Pisateljica je v nekem sdojem intervjuju omenila, da piše le to, kar pozna in kar čuti. In ker Saganova izvira iz sodobne, moralno že precej načete francoske meščanske družbe, nas to, da je reakcija na krivdo njene junakinje v romanu le žalost, ne preseneča.
Teda knjiga ima tudi številne odlike. Pisateljica je v svojem delu dokazala izreden psihološki čut, posebno poznanje psihe sodobne francoske ženske. To pa naravnost preseneča in to so ji odkrito priznali tudi največji kritiki. Tudi izreden stil je njena velika odlika-Ni čuda, da je zato knjiga ob izidu zbudila tolikšno pozornost. Zato lahko tudi mi ugotovimo tole; «Dober dan, žalost« je res umetnina, drobna umetnina, zanimiva že zaradi svoje nenavadne snovi, kvalitetna pa zaradi svojih psiholoških vrednot, bleščečega stila in odlične pripovedi. Obenem pa je to tudi slika moralnega razkroja sodobne francoske meščanske družbe, družbe, ki si ne upa pogledati globlje v vzroke zla,
To nenavadno a vendar kvalitetno knjigo je na naš knjižni trg posredovala koprska založba «Lipa». Delo pa'je lepo prevedla Božena Legiša.
Sl. Hu.
Po sodbi številnih obiskovalcev, k! si v prvih dneh po otvoritvi tržaškega velesejma ogledujejo razstavne prostore, sta med najlepšimi in najokusneje opremljenimi paviljoni razstavna prostora Jugoslavije in Avstrije v »Palači narodov«.
Ob vhodu v jugoslovanski paviljon v «Palači narodov« si obiskovalec lahko najprej ogleda izdelke jugoslovanske elektroindustrije, ki je zastopana v glavnem s slovenskimi tovarnami, če pri tem izvzamemo elektromotorje in nekaj drugih izdelkov zagrebške tovarne »Rade Končar«. Tako pade najprej v oči kino projektor za predvajanje cinemascope filmov (izdelek tovarne «Iskra» iz Kranja), nadalje električna naprava za pogon turbin (izdelek ljubljanskega »Litostroja«), baterije ljubljanske tovarne «Zmaj» ter elektroporcrlanasti izdelki srbske tovarne porcelana iz Arandjelovca. Največjo pozornost pa vzbujajo brez dvoma večji in manjši valji aluminija, ki ga proizvaja tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« iz Kidričevega pri Ptuju ter aluminija sta pločevina in razni profili, ki jih predelava tovarna »Impol« iz Slovenske Bistrice. Končno je treba omeniti tudi tovarno emajlirane posode iz Celja, ki razstavlja poleg najrazličnejših posod tudi tako imenovani Papinov lonec, tovarno koles «Rog» iz Ljubljane, ki razstavlja žensko in moško dvokolo, izdelke ljubljanske »Utensilije«, lepe kristalne izdelke steklarne «Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine itd. Dobro je zastopana tudi kemična industrija, in sicer s tovarno #Chromos» iz Zagreba, tovarno «Galenika» iz Zemuna ter tovarno gumijastih higienskih proizvodov »Ris« iz Zagreba.
Obiskovalci, predvsem žen-ske, pa se najraje zaustavljajo pred usnjenimi izdelki tovarne »Toko« iz Domžal pri Ljubljani ter podobnimi izdelki, ki jih predstavljata uvozno-izvozni podjetji «To-bus« iz Ljubljane in «Derma» iz Zagreba. Razne torbice, kovčki, listnice in drugi taki izdelki se res odlično predstavljajo in v ničemer ne zaostajajo za najboljšimi tovrstnimi izdelki drugih inozemskih tovarn. Posebno pozornost vzbujajo tudi idrijske čipke (razstavljeni so prti, bluze in cela ženska obleka), ki jih razstavlja podjetje «Primorje-export» iz Nove Gorice, izdelki domače obrti podjetja «Dom» iz Ljubljane, gramofonske plošče «Jugoton» iz Zagreba (plošče so naprodaj tudi v Tržaški knjigarni)
Obiskovalci se prav radi zaustavljajo tudi pred barvnimi diapozitivi, ki prikazujejo najlepše predele Jugosla vije ter segajo po prospektih, ki jih delijo pri informacijski pisarni.
Ostali \del jugoslovanskega razstavnega prostora v »Palači narodov« zavzemajo v glavnem artikli prehrambene industrije. Predaleč bi zašli, če bi hoteli naštevati posamezne izdelke in proizvode številnih podjetij, ki so zastopana na tem področju, in bomo zato omenili samo imena tovarn in podjetij, ki na velesejmu raztavljajo: «Delamaris» iz I-zole, «Jugoriba» iz Zagreba, «Sljeme» iz Zagreba, »Gavri-lovič« iz Zagreba, »Slovenija-živinopromet« iz Ljubljane. «Ljubljana-export», «Baranja export-import» iz Osjeka, «Vo-če» iz Zagreba, »Slovenija vino« iz Ljubljane. »Vino Koper« iz Kopra, «Vinoprodukl» iz Zag-eba, »Istravino« iz Re-i ke, «Yinag» jz Ljubljane, «Vinoexport» jz Umaga, »Jugo-vlno« iz Novega Sada. »Marnska« iz Zadra, »Gosad« iz
Ljubljane. «Jadran» iz Sežane in «Interkomerce» iz Umaga.
O jugoslovanskem sodelovanju na mednarodni razstavi lesa bomo spregovorili v posebnem članku. Omenimo naj le še, da imata tudi letos «Slovenija vino« inaVino Koper« svoj paviljon v sredini gastronomskega parka, kjer je obiskovalcem na razpolago poleg kranjskih klobas, pršuta in pristnega bohinjskega sira, tudi vseh vrst pijače, od vina do slivovke.
Industrijska strokovna šola v Sv. Križu
Otroci iz osnovne šole v Sllvnem, ki so sodelovali pri zaključni šolski prireditvi	industrijska strokovna šola v Nabrežini
•IIMIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllHIHHIIIinHIIIllllUIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIHIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllillllllillllllliiliillliiiiiiuillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIHNn
II. mednarodna razstava grafike v Ljubljani
Pretekli teden je bila v Ljubljani otvoritev 11- Mednarodne grafične razstave v lepih prostorih Moderne galerije, ki leži pred vhodom v park Tivoli. Otvoritve se je u-deleiilo veliko število uglednih predstavnikov ljubljanskega kulturnega in političnega življenja, kakor ludi nekateri zastopniki tujih držav. U-tvoritveni govor je imel predsednik OLO Ljubljane Marijan Permastja, ki je poudaril, da zavzema Ljubljana srečno geofizično mesto na središču raznih svetov in da tako lahko toliko bolj prispeva k vzajemnemu in plemenitemu s poznavanju med narodi. O razstavi sami ter o mislih za bodoče pa je spregovoril sekretar organizacijskega odbora razstave ravnatelj Zoran Kržišnik, O podelitvi nagrad je objavil soglasne tozadevne sklepe žirije italijanski umetnostni kritik iz Benetk Giuseppe Marchiort. To ljubljansko razstavo nedvomno lahko prištejemo med enega najpomembnejših dogodkov v okviru razstav in prireditev likovne umetnosti v Sloveniji, ali pa sploh v Jugoslaviji. Tudi L. Mednarodna razstava grafike je bila pred dvema letoma v Ljubljani, tako da se bo verjetno v bodoče ta razstava nadaljevala v obliki biennale; saj je z druge strani tudi potrebno omeniti, da je Ljubljana v poslednjih letih postala res že nekak center za grafične razstave.
Vseh umetnikov, ki razstavljajo letos na razstavi, je nad
220 iz 30 držav s skupno 650 deli. Od slovenskih umetnikov, ki so se že dobro uveljavili na številnih drugih mednarodnih razstavah v inozemstvu, pa so prisotni tisti, katerih imena so nam že vsa znana, kot so to: Božidar Jakac, France Mihelič, Miha Ma-leš, Tone Kralj, Riko Debe-
njak, Janez Bernik, Marija Vogelnik, Marjan Pogačnik, Karel Zelenko, Ivan Seljak-Čopič in Marjan Tršar — vsega skupaj 11 predstavnikov slovenske grafične umetnosti, medtem ko predstavlja cplot-no Jugoslavijo na tej razstavi 29 umetnikom
iiiiMiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiilHiiiiiiiliiiiiMMHiuiiiiiijiiii milnim iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiilltiiiiliimiliii
Razstavljali so dijaki
koprske gimnazije (I. in II. raz.)
V lapidariju koprskega muzeja je bila pred dnevi brez slovesnega hrupa «odprtu» razstava, ki bi jo lahko z mirno vestjo (pred očmi pedagoških arbitrov, ki so včasih od sile strogi) imenovali tudi iipanoptikum otroške domiselnosti, fantazije in invencijen. To so predvsem prvošolci in drugošolci, učenci akademskega slikarja prof. Mireta Cetina, ki ga sicer poznamo kot drznega oblikovalca sodobnih motivov in kot svojstvenega, dosledno individualističnega tolmača nekaterih miselnih odnosno duhovnih problemov. Ideje tega akademskega slikarja seveda niso ostale brez posledic tudi (m zlasti) v njegovem vzgojiteljskem delu. Uvala bogu, da niso ostale, kajti zato imamo v hladnem, strogo racionalnem lapidariju koprskega muzeja te dni ko-
na risalni papir nekaj talentiranih parov otroških rok, Te roke pa je vodila bujna, v neskončnost segajoča otrokova fantazija, ki se je sprostila zlasti v predpisanih motivih, ki niso bili strogo določljivi, marveč so metodično dopuščali silovito razrast, otrokovega notranjega, predstavnega sveta. To so naslovi, kakor na primer *M(trski strah» ali pa »Narobe spet«. Zlasti Je bilo opaziti pri nekaterih risbah, k. so skušale — vsaka ha svoj način — odgovoriti na zadan problem o svetu, ki je narobe, čudovite rešitve barvne kompozicije, kjer so se dopolnjevali elementi sonce in človek v narai/nost fantastičnih kombinacijah. Nemara bi tudi Picassa primamila marsikatera od razstavljenih slik. Sicer Pl nas na «čudo sodobnega otroka» spominjajo razstave
otrok-dijakov tržaških srednjih
šol.
Zdi pa se nam vredno poudariti, da omenjena razstava nima le birokratskega namena, ki naj bi se izražal v tem, češ — pokažimo, da smo tudi ua tem polju «delovali». Gre predvsem za zavestno, osebno prizadeto umetnostno-pedago-
ško dejavnost slikarja prof. Cetina, ki je s svojstveno, nikjer opisano ali dekretirano metodologijo znal prisluhniti notranjemu utripu svojih o-trok in znal — na koncu koncev — tudi izrabiti, skoraj i*-mamiti iz otroka njegov fantazijski svet in ga prenesti skozi otrokove prste na papir. V tem smislu je razstava tudi docela uspela.
la
Prejeli smo
EDVARD KARDELJ: »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«, Ljubljana 1957.
Dr. ALES BEBLER: »Potovanje po sončnih deželah*, Ljubljana 1956.
HENRI PIRENNE: «Srednje. veška mesta«. Gospodarska in socialna zgodovina srednjev*. ške Evrope. Ljubljana 1956, Prevedel Bogomil Fatur.
LU HSIN: Resnična zgodba o A Kjuju. Ljubljana 1957. Prevedla Mira Mihelčičev«.
»PARLAMENTO ITALIANO*. Rivista mensile di documen-tazione parlamentare dirett* da Michele Lombardo. Anno V, N. 3-4, marzo-aprile 1957,
tworiško-beiieški dnevnik
V enem tednu na županstvu kar trije sestanki
Kmetje odločno nasprotujejo prodaji svojih zemljišč
Kot v Romansu, tako naj tudi v Doberdobu premestijo vojaški pas na manj rodovitno zemljo
le v soboto se je na županstvu »bralo večje število do-berdobskih kmetovalcev, ki so
se s predstavniki tehničnega vojaškega urada iz Trsta pogajali glede prodaje njihovega zemljišča na Ronikem hribu vojaškim oblastem, ki bi ga jtporabljale za vojaške vaje. Na tem sestanku so se do-manili za naslednji sestanek, in je bil včeraj dopoldne, katerega se je prav tako udeležilo veliko število prizadetih družin, toda tudi tokrat niso prišli do nobenega sklepa, ker kmetovalci niso pripravljeni odstopiti zemljišč, ki so zanje življenjske važnosti- Z namenom, da bi se stvar še bolj razčistila, bodo, kakor se govori. sklicali prihodnjo soboto že en sestanek, na katerem bi se o tem vprašanju temeljiteje porazgovorili.
Od prvega dne, ko je vojaški tehnični urad sporočil Do-berdobcem svoje namere, si prizadeti kmetje stalno prizadevajo, da bi pri civilnih oblasteh dosegli razumevanje za svoje nasprotovanje prodaji zemljišč. Doberdobsko županstvo je stopilo v stik s prefekturo, obvestilo je pokrajinskega svetovalca tov. Miladi-na Černeta, ki je posredoval tudi pri pokrajini, toda vojaška oblast vseeno teži za tem, da bi svoje načrte uresničila. Kmetje so že predlagali, naj bi se pas. ki naj bi bil poldrugi kilometer dol in tri km širok, nekoliko premestil, da bi zajel manj rodovitno zemljo. Podoben kompromis je bil pred leti dosežen med civilno in vojaško oblastjo v
občini Romans. Taka rešitev bi bila priporočljiva tudi za Doberdob, kajti v nasprotnem primeru bi bilo izredno hudo oškodovanih okoli 50 družin, ki bi izgubile vse vinograde in pašnike.
Danes v Tržiču splovitev 36.000-tonskc ladje
Danes ob 10. uri bodo v tr-žiških ladjedelnicah splovili 36.120 tonsko petrolejsko ladjo «Esso Argentina«, ki jo je ladjedelnica napravila za Panamsko transportno družbo. Ladja je bila napravljena v okviru valutnih sporazumov med italijansko vlado in največjimi petrolejskimi družbami, ki delujejo v Italiji. S temi sporazumi je bilo sklenjeno, da se v naših ladjedelnicah zgradi 400.000 ton ladjevja za 37 milijard lir in pol. Današnja splovitev je v zvezi s petdeseto obletnico obstoja tr-žiške ladjedelnice.
 «»------
Seznami na vpogled na županstvu
Županstvo sporoča, da bo do 29. junija na protokolnem uradu na vpogled glavni seznam za plačevanje prispevkov obrtnikov za leto 1957 za bolezensko zavarovanje po členu 1533 zakone od 29. decembra 1956.
Od 26- junija pa do 1. julija pa so prav tam na vpogled: glavni seznam družinskega
4IIIIIIIIIIIIIIIIHII1MIIIIIIMIIIIIIIIIIII llllllllllll 111*11*1 IIIIIIIII1HIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIMIHHI
Dve razpravi pred goriškim sodiščem
Po celi vrsti tatvin pred sodnike in v zapor
V izbruhu jeze je žalil sodnega uradnika, ki je hotel spraviti iz hiše njegovega očeta
Dolgo obtožnico je včeraj poslusal 34-letni Aurelio Leopoldi iz Bologne, ki je bil zaprt v goriških zaporih že od polovice letošnjega februarja. Sodnik mu je prebral nič manj kot pet točk obtožnice, ki je bila dovolj stvarna, da je pokazala na precej navajenega tatu. Ko ga je sodnik vprašal, če je kriv, je odgovoril, da ne. Razprava pa je pokazala prav nasprotno, da je Aurelio skušal na nepošten način zlahka priti do denarcev, ki so vsakomur potrebni, njemu pa še najbolj, ker je rad nalanko živel.
Dokazali so mu, ča je pred aretacijo ukradel ček za 15-750 lir in dobil v banki omenjeno vsoto. Cek je ukradel gostilničarju Lucernu Facinu. I-sti dan je iz omarice trafikanta Umberta Maifattija izmaknil pet zavojčkov cigaret, ko je prodajalec stregel drugim gostom. Nekaj dni poprej je iz predala v baru Var-ca Manettija ukradel sicer samo 1000 lir, vendar bi u-kradel tudi več, te bi bilo na kupu več denarja. Tatij pa se ni zadovoljil samo z denarjem in s cigaretami, ampak je v tistem obcobju, ko so
ter plačilo • taks in sodnih stroškov, ker so ga spoznali za tatu bančnega čeka, 1000 lir in kolesa. Oprostili pa so ga obtožbe, da je ukradel cigarete in ponaredil podpis na čeku.
Lansko poletje je prišel v spremstvu treh orožnikov sodni uradnik k očetu 39-letnega Federica Minena iz Krmina ter zahteval od njega, naj se izseli, ker je bil proti njemu izdan sodni izgon. Sin se je takoj zavzel za očeta ter hotel prepričati sodnega uradnika, ča se to ne sme zgoditi. Seveda so bile njegove besede bob ob steno. Ko je Mi-nen spoznal neučinkovitost svojih ugovorov, je poskušal s silo. 2, rokami je sodnega uradnika zagrabil za suknjič ter pričel zmerjati na vse strani. Pri tem ni prizanašal ne uradniku ne orožnikom. Stopil je še v hišo ter se vrnil s kladivom, s katerim je hotel užugati nezaželene obiskovalce.
Izbruh njegove jeze mu je prinesel zelo hude posledice. Prijavili so ga sodišču, da je zmerjal predstavnika oblasti in da mu je grozil s kladivom. Sodišče ga je obsodilo
«trgovski posli izredno zarači prvega dela obtožbe na
cveteli«, ukradel pred realno gimnazijo v Gorici moško kolo nekemu d,jaku.
Sodniki so se po zaslišanju prič umaknili na posvetovanje ter Leopoldija obsodili na eno leto, en mesec in 15 dni zapora, 12.000 lir globe
10 mesecev in 15 dni zapora oprostilo pa ga je grožnje s kladivom, ker dejanje ni kaznivo.
Preds. dr. Suich, sočniki dr. Cenisi, dr. Delfino, tož. dr. Marši, zap, Zanin, obramba dr. Pedroni.
davka za leto 1957, glavni seznam različnih občinskih davkov za leto 1957, dodatni seznam družinskega davka r.a leto 1956 in prejšnja leta in glavni seznam prispevka za kanalizacijo za letos.
Vse sezname si prizadeti lahko ogledajo med 9. in 12. uro.
 «»------
V Solkanu sestanek za preskrbo Gorice z vodo
V Solkanu se je včeraj po-no\yio sestala italijansko-ju-goslovanska komisija, ki naj podaljša sporazum, ki poteče 16. septembra letos, za preskrbo Gorice z vodo.
 «»------
Novo pokrajinsko vodstvo PSDI
Na prvi seji je izvršilni pokrajinski odbor PSDI, ki je bil izvoljen na nedavnem pokrajinskem kongresu, izbral za pokrajinskega političnega tajnika prof. Lanfranca Zucai-lija, dr. Bena Morpurga za tajnikovega namestnika, Ago-stina Candussija za upravnega tajnika, Daria Ciolija za referenta" za organizcijo ter dr. Paola Crevatina za tiskovnega referenta.
Tekmovanje ribičev v ribolovu v Vipavi
Med 26 ribiči, ki so v nedeljo tekmovali, kdo bo s palico ujel v Vipavi več rib, je zasedel prvo mesto Ermene-gudo Zotteri iz Gorice, ki je že pred časom postal pokrajinski prvak v tej vrsti tekmovanja. Arbitražno komisijo so sestavljale samo ženske.
Po tekmovanju so imeli zakusko v gostilni v Rupi.
 «»------
Pri padcu z motorja si je poškodoval ledvice
Na opazovalni oddelek bolnišnice Brigata Pavia so ob 20.30 sprejeli 36-letnega kmeta Antona Sirka iz Krmina. Sirk se je v poznih poooldan-skih urah vračal z motorjem iz Moše domov; na ovinku pri Plešivem pa se je zaradi gramoza zvrnil z vozila. Padel je s trebuhom na krmilo, toda misleč, da se ni hudo poško doval, se je takoj odpeljal domov. Kmalu pa je začutil hude bolečine in so ga morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico, kjer so mn ugotovili poškodbe na ledvicah.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Korzo Italia 4, tel. 25-76, do 12. ure pa je odprta lekarna DTJdtne, Ul. Rabatta 18, tel. 21-24.
— KINO —
CORSO. 17.00: «Petorica proti casinoju«, Kirn Novak. VERDI: 17.00: »Najlepši trenutek«, film o porodu brez bolečin.
VITTORIA. 17.15: «Vampirji», Paul Miller, G. M. Canale. v cinemascopu. Mladini izpod 16 let vstop prepovedan. CENTRAI.E. 17.15: »Ponarejevalci iz Kube«, Eroli Flynn. Rosane Boy.
MODERNO. 17.15:	»Onstran
reke«.
Športni dnevnik
Evropsko košarkarsko prvenstvo v Sofiji
Prva zmaga Jugoslavije v finalu nad Francijo
Težka zmaga Sovjetske zveze nad Češkoslovaško
SOFIJA, 25.
V tretjem tretje mesto za Finsko in Tur-
kolu finalnega tekmovanja za evropsko košarkarsko prvenstvo v Sofiji je Jugoslavija dosegla svojo prvo zmago. Premagala je Francijo z rezultatom 75:72. Igra je bila ravno-pravna in Jugoslovani so jo odločili v svojo korist šele v zadnjih minutah.
Veliko borbo sta vadili sovjetska in češkoslovaška ekipa. Cehoslovaki so začeli zelo o-stro, kar je sovjetske igralce sprva presenetilo. Cehoslovaki so zaradi tega bili v prvih m:-nutah v vodstvu, konono pa je le prišla do izraza večja fizična vzdržljivost Rusov, ki so kljub zaključni ofenzivi Ceho-slovakov odločili dvoboj v svojo korist.
Rezultati tretjega kola: Jugoslavija-Francija 75:72 (35:30)
Bolgarija-Poljska 74:69 (43:35) Madžar.-Romunija 76:61 (34:23) Sov. zveza-CSR S2:#0 (38:32)
Lestvica finalne skupine (od 1. do 8. mesta):
čijo. če bodo hoteli obdržati v končnem plasmaju 9. mesto, bodo morali po vsej verjetnosti premagati tako Turčijo kot Finsko. Njihova današnja zmaga nad Nemčijo je bila lahka in povsem zaslužena.
sz	3	3	0	242:174	6
Bolgarija	3	3	0	205:225	6
Madžarska	3	2	1	215:189	5
Romunija	3	2	I	196:187	5
CSR	3	1	2	205:206	4
Jugoslavija	3	1	2	212:268	4
Poljska	3	0	3	198:221	3
Francija	3	0	3	170:223	3
V nadaljevanju tekmovanja v tolažilni skupini za uvrstitev od 9. do 16. mesta so bili doseženi naslednji rezultati: Italija-Z. Nemčija 57:37 (30:20) Belgija-Avstrija 70:58 (39:33) Turčija-Skotska 100:54 (39:29) Finska-Albanija 91 42 (48:16) Kljub svoji tretji zaporedni zmagi pa so Italijani po da-riašnjih rezultatih zaradi slabše razlike v koših zdrknili na
Stanje v tolažilni skupini 3. kolu:					po
Finska	3	3	0	20-5:130	8
Turčija	3	3	0	240:166	6
Italija	3	3	0	185:134	6
Z. Nemčija	3	1	2	156:161	4
Belgija	3	1	2	170:235	4
Škotska	3	1	2	170:247	4
Avstrija	3	0	3	151:182	3
Albanija	3	0	3	151:232	3
Dirka dilclanlov «100 S. Pelegrino»
MILAN, 25. — V soboto 29. t. m. bo na 140 km dolgi progi kolesarske dirke «100 S. Pele-grino«, rezervirana za diletante. Start in cilj bo v S. Pele-grino-Terme. Dirka je zanimiva v kolikor imajo na njej možnost uveljavljenja mladi kolesarji. Lanske dirke za pokal S. Pelegrino je spravila na površje novo zvezdo Italijanskega kolesarstva Alfreda Sabbadina.
BOKS
loi-Van Klaveren danes v Milami
MILAN, 25. — Hoiandski prvak lahke kategorije Piet Van Klaveren, ki se bo jutri boril z Loijem r Milanu, je prispel danes v spremstvu svojega prokuratorja Huizennarja v Milan.
Zaradi odpovedi Belgijca Sneyersa m Bacilierija, so morali organizatorji spremeniti program, vi bo naslednji:
ob 21. uri: peresna kat.: Giu-sti (Chiavari) - Saretti (Turin);
ob 21.30: mušja kat.: Burrum (Alghero) - Spano (Milan);
ob 22: peresna kat.: Polidori (Grosseto) - Sobolak (Francija);
ob 22,35:	lahka	kat.:	Loi
(Trst) - Piet Van Klaveren (Holandska);
ob 23,20: težka kat.: Bozzano (Sestri Levante) - Buttner (Hamburg).
MIIIIMIIIIIIIHIMIIIIItlllllHIIIinillimillllllllinilllltllllllllllllllMIIIIIIUtllltlllMIIttllinilllllinilllinilllllNIMMIIIIIIIIIMIIIMimiHIIIIHfMllltflfHIII
Drugi dan teniškega prvenstva v Wimblcdonu
Indij ec Krishnan izločil Pietrangelija v treh setih
Tudi drugi Jugoslovan Panajotovič izločen v prvem turnusu
WIMBLEDON, 25. — 15.000 gledalcev je prisostvovalo igram drugega dne mednarodnega teniškega prvenstva v Wimbledomu. ki so se končaie z naslednjimi rezultati:
Parker (N. Zei.) - Hughs (V. B.) 3:6, 8:6, 6:3, 6:1; Mulloy (ZDA) - Lawer (J. Afr.) 6:4, 6:1, 3:6, 6:4; Eisemberg (ZDA)-Licis (Polj.) 6:1,	6:3,	8:6:
Oackeey (V. B.) - Nyssonen (Fin.) 6:1, 2:6, 11:9, 6:3; Cran-ston (ZDA) - Lintern (V. B.) 6:4, 6:4, 6:4; Flam (ZDA) -
I lllltllMHtllltltllllllfHlltllltlllllltllllllllllltllllMMIIIIItltlllllll IIMIIIII llllllllllllllllllllllllll IMIIII
Dan pred startom v Nantesu
Charly Gaul in Nencini favorita «Toura 1957»?
Italijansko moštvo prispelo kompletno v Nantes
PARIZ, 25. — Pariški tisk se obširno ukvarja z letošnjo dirko po Franciji, ki se bo začela v četrtek. Ne manjka seveda tudi ugibanj o plasmaju posameznih dirkačev in predvsem o kandidatih za prvo mesto. Na splošno prevladuje pesimizem glede možnosti francoskega uspeha in vse prognoze so orientirane na inozemske dirkače, med katerimi je tudi Italijan Nencini. «Le Figaro« se naprimer sprašuje: «Bo letošnji #Tour» predstavljal maščevanje tujcev? Na vsak način se zdita Luksemburžan Gaul in Spanec Bahamontes liederja, ki ga francoska moštva nimajo. Ne bilo pa bi prav podcenjevati Italijana Nencn nija, zmagovalca letošnjega „Gira”».
«L’Aurore» je približno enakega mnenja, vendar pa vidi Francozom najnevarnejšega nasprotnika v Bahamontesu. katerega obdaja najbolj kompaktno in homogeno moštvo. Tudi po mnenju lisia «L’Auro-re» bi lahko bil Nencini zmagovalec in pravi: »Tudi brez Coppijevega poleta, brez Ma-gnijeve solidarnosti in brez Bartalijevega starta v hribih, je Nencini žlahtni kolesar, si bo gotovo igral prvenstveno vlogo«.
Italijansko moštvo je danes ob 14. uri prispelo v spremstvu se na primer sprašuje: «Bo le-plektno v Nantes. Z istim vla-
kom so prispeli tudi Holandci, Luksemburžani in Švicarji. Charly Gaul in Nencini, ki sta se srečala na postaji v Parizu, sta do Nantesa potovala v istem kupeju, kar je sprožilo govorice o njunem eventualnem sporazumu med dirko. Res je sicer, da sta na «Giru» bila Gaul in Nencini solidarna proti Bobetu, toda stvari so se daj drugačne in ni jasno, prot; komu naj bi bil eventualni sporazum med njima naperjen.
Ob izstopu iz vlaka, je Gaul izjavil, da njegovo moštvo ni preveč homogeno in da so po njegovem udeleženci letošnjega «Toura» precej izenačeni razen Nencinija. ki naj bi bil po njegovem mnenju zmagovalec.
Alfredo Binda je tudi danes poudaril, da gre italijansko moštvo v borbo brez kapetana in da je moral Nencini celo podpisati izjavo, da ne bo zahteval zase posebnih prednosti. Vendar se zdi. da je v tem vztrajnem ponavljanju «brez-kapitanstva« le taktična poteza italijanskega tehničnega komisarja. ki bi očitno notel odvrniti pozornost ostalih favoritov dirke od Nencinija.
Na dirkališču v Nantesu je bilo popoldne uradno predstavljanje moštev, zvečer pa je bila kolesarska prireddev s sodelovanjem Kobleta in dirkačev na srednje proge Timone-la.Martina in Godota.
Blondel (Švi.) 6:3, 6:4, 7:5; Owen (V. B.) - Panajotovič (Jug.) 6:2, 6:1, 9:7; Green (ZDA) - Mark (Avstral.) 6:2 6:4, 6:2; Krishnan (Indija) • Pietrangeli (It.) 6:4, 6:3, 6:4; Schvvartz (ZDA) - Gunson (V. B.) ,7:5, 7:5, 6:4; Lesch (ZDA) Llamas (Meh.) 6:2. 6:2, 4:6. 6:4, Nielsen (Dan.) - SchoU (Nem.) 6:4. 6:4, 6:4; Remy (Fr.) - Hoi-berg (Dan.) 6:4, 6:2, 6:3: Barret (V. B.) - Sherman (ZDA) 4:6. 10:12, 7:5, 6:3, 6:1; Schmid! (Šve.) - Rimeiro (Braz.) 6:2, 6:3, 6:3; Saiko (Avstrija) - Koe-nig (J. Afr.) 9:7, 9:7, 6:4; Candy (Avstral.) * Nath (Indija) 6:3, 7:5, 6:3; Mills (V. B.) Hackett (Irs.) 6:2, 6:1, 6:3.
Buttimer (ZDA) - Charnock (J. Afr.) 6:4, 6:4. 6:2; Ham-mersley (Čile) - Gtmeno (Sp.) 6:2, 6:2, 3:6, 6:4; Woodcock (Avstral.) • Hann (V. B.) 6:1 6:3, 4:6, 6:2: Davidson (Šved.) - Bey (Rhoaezija) 6:3, 9:7, 7:5, Pickard (V. B.) - Van Dalsum (Hol.) 6:0. 6:1, 6:2; Franckland (Avstral.) - Walton (V. B.) 6:3, 3:6, 8:6. 6:0: Knigh* (V. B.) -Huber (Nem.) 6:2, 6:4. 4:6, 6:3; Kitovitz (V. B.) - Paish (V. B ) 3:6, 6:3, 6:3, 6:3; Molinari (Fr.)-Ward (V. B.) 6:4, 9:7, 11:9.
Tekmovanja je tudi danes o-viral dež.
Presenečenje današnjega dne predstavlja brez dvoma izločitev Italijana Pietrangelija že v prvem turnusu kot v Parizu Tam je naletel že takoj v začetku na močnega Avstralca Andersona, tu pa na Indijca Krishnana, ki visoko kvotira v mednarodnem teniškem merilu. Vendar ostane dejstvo, da je Pietrangeli kljub uglednemu nasprotniku zaigral danes zelo slazo. Knshnanovi direktni udarci so dominirali igrišče, Pietrangeli pa je povrhu vsega še zelo banalno grešil.
JADRANSKI POKAL
Druga zmaga Ponzianc in prvi poraz Spala
PULJ, 25. — V okviru mladinskega nogometnega turnirja za /Jadranski pokal« so biie danes odigrane štiri tekme z naslednjimi rezultati: Ponziana-Vasas (Bud.) 2:1 (1:0 Uljanik-Split	4:2
Vasas (Eto)-Spal 1:0 (1:0)
Ponziana je zasluzeno predlagala odlično madžarsko moštvo. Igra je bila zelo groba po krivdi madžarskih nogometašev. ki niso znali športno prenesti že drugi poraz v svoji skupini. Zmagoviti gol je dosegla Ponziana iz 11-metrov-ke. V drugi tekmi puljske skupine je Uljanik proti pričakovanju premagal Split, s čimer so se izgledi Ponziane za osvojitev prvega mesta povečali.
Stanje v posameznih skupinah je sedaj naslednje:
Opatija:
Budučnost
Opatija
Bronshoj
Sturm
0 10:0 1	2:4
0 1 3:6 2 0 2 2:5 0
Labin]:
Dinamo (C.) 2 1 Rudar	2
Dinamo (Z.) 2 Eintracht	2
1 0 5:3
3 2
1 1 4:5 l 1 1 1:4 1
1	1	0	5:3
0 o
Reka:
Vasas (Eto) Rijeka Spal
Radnički	2	0
Pulj:
Ponziana	2	2
Uljanik	2	1
Split	2	1
Vasas (Bud.) 2	0
2	0	0
1	0	1
1	0	1
0	0	2 2:8 0
6:1
6:4
3:4
0 0 4:1 0 1 4:4
4
2
4:5 2 2:4 0
Mednarodni nogomet
Reka Budučnost
KOPENHAGEN, 25. — Bologna - Kolding 9:3 (5:1).
STOCKHOLM, 25. — Juven-tus - AIK (Stockholm) 10:1
(6:1).
 «»------
Vesti o «Tourii>
ŽENEVA, 25. — Pianezzt m Traxel, ki sta bila vkllučena v kolesarsko moštvo Švice za »Tour de France«, sta zaradi bolezni odpovedala udeležbo. Zamenjala ju bosta Graeser in Vaucher.
9 m m
MARSEILLE. 25. — Francis Anastasi, član francoskega pokrajinskega moštva «Sud-Est« je odpovedal udeležbo na »Tour de France« zaradi slabe kondicije. Zamenjal ga bo Vincent Vitetta. Negotov je tudi nastop Remya. V primeru, da ne bo mogel tekmovati.
»
Pred zanimivim dvobojem: Evropa-Amerika
«500 mili v Monzi brez Hiše Ferrari!
Veliko zanimanje za nastop 10 ameriških vozM
MONZA, 25. — V mrzlično ozračje priprav za veliko avtomobilsko dirko v Monzi, k: bo v soboto, je neprijetno treščila vest, da avtomobilska hiša Ferrari ne bo uradno zastopana na dirki. Uradno sporočilo vodstva svetovno znane hiše namreč pravi:
»Hiša Ferrari se ne bo udeležila avtomobilske dirke na 500 milj v Monzi iz razlogov, ki so bili organizatorjem sporočeni 21. maja. Ti razlogi nimajo nobene zveze z značil nostmi dirke niti s pridržki, ki so jih izrekli nekateri piloti«.
Kljub tej uradni odpovedi, pa bosta — kot se je izvedelo — neuradno le startala dva avtomobila «Ferra-ri», katerih pilota sicer še nista znana čeprav je verjetno, da bo enega vozil Lucas.
Čeprav bo torej zaradi odsotnosti avtomobilov »Ferrari« evropska avtomobilska industrija na letošnji 500 milj v Monzi znatno okrnjena, pa obeta biti dirka vendarle izredno zanimiva, predvsem zaradi kompletne udeležbe ameriških avtomobilov in pilotov. Poleg dveh «uradnih» «Mase-rati«, od katerih bo enega sko-ro gotovo pilotiral Behra, drugega pa verjetno Jim Rathman, poleg treh «Jaguarjev» enega «Gordini» in še nekaterih neuradnih avtomobilov, bo namreč sodelovalo na dirki 10 izredno močnih ameriških avtomobilov. ki so skupno s piloti že v Monzi. Med njimi je 7 vozil s 4-cil i r i d rskim motorjem »Offenhauser« 4200 cmc, dve «Novi» z 8-cilindrskim motorjem 2800 cmc in eno 4-cilindrsko potencirano vozilo. ki ga bo vozil Rodger Ward.
Ameriški piloti so prispeii danes zjutraj pod vodstvom Duana Carterja predsednika športnega odbora ameriškega avtomobilskega kluba. Sprejeli so jih predstavniki italijanskega avtomobilskega kluba, znani italijanski dirkač Fari-na i.n drugi- Toni Bettenhau-ser, eden izmed herojev dirke v Indianapolisu, je takoj ko je zvedel za odpoved hiše Ferrari, izrazil svoje nezadovoljstvo, ker evropske hiše ne bodo komplektno zastopane. Dejal je: »Nismo prišli samo zaradi ekshibicije. Ko so prišli Evropejci 1, 1936 in v naslednjih letih v ZDA na dirko za
Rooseveltov pokal, so imeli mnogo močnejše stroje bot mi, pa zaradi tega nismo oct* potiedali naše udeležbe«.
Ameriški mehaniki, ki so at Monzi skupno z avtomobili že nekaj dni, so danes imeli ves dan mnogo dela okrog avtomobilov. Pregledovali so »stvore, gume, vplinjače, itd. tako da bodo vozila za jutri, ko bodo izvedla prve vožnje in predvsem za 27. in 28. t. m. bo bodo uradne kvalifikacijske vožnje, delovala brezhibno.
Od petih ameriških pilotov, ki so danes preizkušali dirkališče in svoje 4-cilindrske »Offenhauser« 4200 cmc je bil najuspešnejši Eddie Sachs, ki je prevozil krog v 1’ s povprečno hitrostjo 255 km na uro. Ostali štirje: Ray Crawford. Jimnty Bryan, Paul Russo in Jum Rathman n,so forsirali. Vozili so sicer solidno toda ne pod 230 km na uro.
NOGOMET
Slook podpisal
RIM, 25.	— Anglež Alec
Stock je danes podpisal pogodbo, ki ga veže z Romo kot tehničnega direktorja in trenerja za dobo dveh let. Stoek je dosegel, da mu bo pri treniranju pomagal igralec Gun-nar Nordhal.
 «»—-
lazio brez Moltrasia
SAN PAOLO, 25. — Krilec Lazia Moitrasio, ki se je na tekmi proti Corinthiansu poškodoval, .ne bo mogel več igrati na turnirju v Braziliji in se bo verietno vrnil v Italijo pred ostalimi. Vodstvo Lazia je zaradi tega zaprosilo v Rimu za dva igralca, ki naj bi ojačila moštvo.
oazovorm uredatk STANISLAV HENKO Tiska Tiskarsk" zavod ZTT - Tr*t
KINO PROSEK-KONIOVEt
predvaja danes 26. t. m.
ob if). uri Titanus film:
„Zorrov sen"
Igra: VVALTER CHIARI
5:1 | ga bo nadomestil Chaussabel.
MiPjmCjtcinah
predvaja danes 26. t. m. z začetkom ob 18. un in NA PROSTF.M ob 20,30 Paramount barvni film:
«0kno na dvorišče
»
j*
Igrajo:	S
GRACE KELLY
VVENDELL COREY
THEI MA HITTER
oooooooooaooooooooooacoooc>oooooooooooooooooo30000cooooooooooooooocx)ooooooaoooooooooooooooaooocoooooooooooooooooooooooooooooooooocioe>ooooooooooooooooooooGooaoooooooooooooooooooooooaooo
I« A It KIT JMAIIIKON
15.
«Veš, kaj bi naredil, če bi bil na tvojem mestu, Willie?» ga vprašam.
«Kaj?»
«Ves, kje je El - Rat?»
Willie sedi okobal na stolu in ko sliši ime El • Rat, dobesedno skoči v zrak in pri tem pozabi, da je ena prvih odlik Angležev hladnokrvnost.
»El - Rat?» vpraša zavzeto. »Slišiš, Larry, ali ne bi mogel kam spraviti vseh teh treh? Hotel bi se s teboj pogovoriti na samem«.
Pritrdim.
»Ljerka, pojdi na sprehod in se vrni šele čez dobre pol ure- Za vas, lepa gospa, je najbolje, da greste v sosednjo sobo«.
Primem jo pod pazduho in jo moram skoraj vleči v kopalnico, kamor jo zaklenem. Tam ni oken in če bi hotela uteči, nima drugega izhoda kot izlive v umivalniku in pod prho.
Za njenega pajdaša pa poskrbim tako, da ga trdno zvežem in mu spremenim tla ter ga odložim v svojo pisarno.
»Povej mi vse!« pravim Williu, ko se vrnem in zaprem vrata. Sedem ln mu ponudim steklenico. Samo še nekaj požirkov na vsakega je, a Willie je zadovoljen z mojim dobrim namenom.
»Kaj veš o El - Ratu?« vpraša Willie in si briše usta s hrbtom roke.
»Pa ti?«
«Naj bo, Larry. Povedal bom jasno, kolikor bom mogel. V El -	Ratu	se dogajajo čudne stvari. Vsi	prenapeteži iz
Kaira in okolice komaj čakajo, da jih tam vzamejo na delo. Vsi ti norci bi se dali na kosce razrezati za nekaj blaznih načrtov«.
»Ne glejva s te strani, sicer se ne bova zlepa razumela«, pravim	resno	«Egipčanl me zanimajo	samo	kot morebitni
klienti. Govoriva raje o tistem človeku	tam v	moji sobi, Nemec je.	Tudi	Susan, ta ženska, se je	najbrž	rodila v Wag-
nerjevi in Goethejevi domovini. Kaj počneta ta dva v Egiptu?«
»Da kupujeta stroje od tebe, kakor je videti,« pravi in se nesramno zasmeje. «Govoriva raje resno! Tudi nas zanima, kaj nameravajo. Ta človek, ki si ga tako zdelal, je bil polkovnik pri Wehrmacht. Von Kappler. Morda si že kdaj slišal o njem«.
»Morda, a se ne spominjam, čakaj, Willie, napraviva pogodbo!»
«Jaz in ti?«
»Da. Ko boš slišal, za kaj gre, boš razumel, da se lahko zaneseš na svojega starega prijatelja Larryja».
»če je tako, bi te najraje privezal na natezalnico, da izvlečem od tebe, kaj vse se skriva za tem«.
»Ne šali se in raje poslušaj! Ko je včeraj prišla sem Brewsterjeva, se mi je porodilo sto dvomov. Najprej zato, ker se je izdajala za Angležinjo, a se mi ni zdela prav nič bolj Angležinja kakor vsi tisti, ki so rojeni kjer koli drugje z menoj vred Razen tega je trdila, da se osebno ukvarja z nasadi. Zdaj mi pa povej, če se ti zdi, da ta ženska živi na prostem in povrhu še v Afriki. Tretjič, njen šofer, ki leži tam v sosednji sobi in ki sem ga imel za bivšega nemškega častnika, ali kaj podobnega, čeprav nisem nic vedel o njem. Vsi imajo na sebi nekaj ... kako bi dejal?«
»Razumem. Nadaljuj!« pritiska vame Willie.
»No, ko sem sel sinoči na sestanek z Ljerko, mi pride
pod noge tale Brevvsterjeva. Povabim jo na večerjo in ves čas sili s tistim, s čimer je začela zjutraj. Na vse kriplje se je trudila, da bi me zvabila s seboj na posestvo. Zdaj vidiš, kako me imajo ženske rade«.
»Tudi mene. Dalje O svoji ljubavni karieri mi boš drugič pripovedoval«.
Zopet se nasmehnem kot prej in si prižgem cigareto. Potem nadaljujem.
«Kratko in malo odločil sem se, da povabilo sprejmem in da grem na posestvo. Toda brez njene vednosti. Ravno primeren čas je bil, ko sva se midva ločila. Vzel sem avto in sem šel na El - Rat. Vtaknem nos sem, vtaknem tja in moram občudovati zlasti brezhibno signalno napravo okoli vsega posestva. Potem po čudnem naključju zaidem v hišo in iz hiše v klet. Prej moram povedati še to, da sem bil prisiljen izključiti iz igre nekega mandeljca, ki je stražil pred hišo s karabinko najnovejšega vzorca«.
«Katerega vzorca?«
»Ne znam izgovoriti. Pisano je bilo v cirilici«.
Willia zopet zbode- To pot doda k svojemu poskoku ploho kletvic.
«Mojduš, Larry, govoriš resno?«
«S tako novico se pa res ne bom šalil«.
«Pa ...» reče zamišljeno.
«čakaj, da končam! še nekaj je. Ko sem bil v kleti, je nekomu šel na živce prepih in je zaklenil vrata, jaz sem se znašel pa v mišnici. Rinil sem na vse strani, da ne bi bil predolgo v kleti. Končno najdem izhod. Ne iz kleti same, marveč iz katakomb pod kletjo. Morda nj točno, če pravim katakombe. V teh katakombah je orožja, da bi si obliznila prste dobro opremljena divizija; če bi ga videla. Posrečilo se mi je, da sem se izmuznil- Zdaj sem tu. To je vse«.
Willie me debelo gleda in molči. Potem se prime za glavo, kakor da mu je naenkrat postala težka na cente.
Gez čas me zopet pogleda.
«Larry,« pravi mirno, »ne vem, kakšno pogodbo mi misliš predložiti. A jaz bi se rad prej o nečem pogodil s tebqj».
»Povej!«
»Verjel bom vsej tej zgodbi in se bom temu primerno ravnal, ce si me pa potegnil, Larry, naj bova prijatelja ali ne, našli te bodo na dnu Sueškega prekopa s celim nabojem moje Lugerice v trebuhu. Drzi?«
«Nimaš pravice, tako govoriti. Vendar sprejemam. Vse, kar sem ti pripovedoval, je res. Ne dodajaj niti besedice in verjemi ali pa ne. Drugega ne vem«.
»Kakšna bi bila pa tvoja pogodba?«
«Gre za to, če mi znaš razložiti, kako pride rusko o roži« v roke temle Nemcem«.
Willie zmaje z glavo
»Tudi jaz tega	ne	razumem. A če bi	slučajno zvedel,
častna beseda, da boš vedel tudi ti«.
»Torej velja!«
«Velja. Za vse na svetu pa bi rad vedel, zakaj si mi storil to uslugo«.
»Prijatelja sva,« rečem spravljivo.
«2e, ali ne pri delu. Tu gre pa za velikanske koristi«.
»Za moje ne. Jaz prodajam poljedelske stroje«.
Po teh besedah	me zmerja dober četrt	ure in če vam
povem, da je čistokrven Londončan, boste razumeli, kakšne moram slišati.
«Larry,» zaključi, «zdi se mi, da me bodo to pot prisilili k ostavki, čudil bi	se,	če ne boš imel ti prstov vmes. Ako
bo stvari v prid, se	ne	bom toliko jezil, šel	bom v Ameriko
in ti bom obdeloval vrt. Če bom pa mogel, pojdeš ti v pokoj, s polovično plačo, seveda«.
»Tako se govori! Povem pa ti, da bi pri zadevi El - Rat imenitno zadel. Zdaj mi pa povej, kaj naj napravim- s tarnale prijateljčkoma Susano in Von Kakoze?«
»Mene sprašuješ?«
»Jaz nimam pooblastila«.
«Tudi jaz ne. Egipt je neodvisna republika«.
»Policiji ju izročim«.
Ve, da bi to storil, pa premišlja.
<Madaljevarvt *1mM|