ŽELEZAR Leto XX. 1981 JUNIJ 1981 ST. 11 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE STORE Prognoza oskrbovanja SŽ s kovinskim vložkom (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Potrebno bi bilo upoštevati, da se bodo verjetno v bodočem razdobju povečale zahteve po uvozu tudi s strani drugih jugoslovanskih porabnikov jeklenih odpadkov. Možnosti za oskrbovanje SZ z jeklenimi odpadki iz uvoza v naslednjem obdobju zato gotovo ne bodo lažje niti večje kot doslej. Ker v tem trenutku ne razpolagamo z informacijami, ki bi opravičevale planirati večji uvoz jeklenih odpadkov v naslednjem srednjeročnem obdobju, računamo v tabeli 1 z uvozom jeklenih odpadkov na dosedanji ravni. — Železova goba. Količine jeklenih odpadkov in grodlja, ki bodo na osnovi predložene prognoze na razpolago SZ v letu 1981, bodo komaj zadostovale za sestavo potrebnega kovinskega vložka za planirano proizvodnjo surovega jekla (v tabeli je prikazan izračunski primanjkljaj 26.000 ton, kar znaša nekaj manj kot 3 % celotnega potrebnega vložka). Z večanjem proizvodnje surovega jekla v teku srednjeročnega obdobja pa bo vzporedno naraščal tudi primanjkljaj kovinskega vložka v takšnem obsegu, da ga ne bo več možno pokrivati 3. kongres samonpravljalcev organizacije ZK, TOZD in DS, ki je bil 29. 5. 1981, je bil obravnavan osnutek resolucije 3. kongresa samoupravljalcev. Ugotovili so, da je potrebno osnutek resolucije proučiti v vseh sredinah, saj prinaša mnoge pomembne novosti in ko bodo lete sprejete na kongresu, bodo predstavljale smernice za naš nadaljnji razvoj samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov. V zvezi s 3. kongresom so predlagali, naj bi bile v naši železarni razprave na temo samoupravne organiziranosti v naši delovni organizacija. Razprava naj bi stekla najprej po TOZD in delovnih skupnostih, pozneje pa naj bi se na nivoju DO napravil nekakšen zbir vseh teh razprav, ki naj bi jih skupno z zaključki 3. kongresa samoupravljalcev oblikovali na akcijski konferenci ZK. Tako bi se napravila analiza sedanjega trenutka v razvoju samoupravljanja v naši delovni organizaciji, obenem pa bi prišli do dolgoročnih usmeritev na področju samoupravne organiziranosti naše delovne organizacije. Iniciative za 3. kongres samoupravljalcev nas zavezujejo, da v času kongresa in po njem proučimo vse zaključke le-tega in kar je še bolj važno, da zastavimo vse sile za uresničitev odločitev, ki jih bodo tam sprejeli. Menimo, da bomo tako, kot je bilo predlagano na sestanku sekretarjev 00 ZK, prišli do uresničitve vseh zgodovinskih odločitev, ki jih bo prinesel 3. kongres samoupravljalcev. P. O. s konvencionalnimi surovinami. V letih 1982 do 1984 se bo primanjkljaj konvencionalnega kovinskega vložka gibal v mejah 5—6 %, s prenehanjem proizvodnje enega plavža leta 1985 se bo povečal na okoli 10 °/o, s perspektivo, da v dokončni fazi, ko bo povsem prenehala proizvodnja plavžev in SM jeklarne, doseže do 30%. Očitno je, da dosegljive količine jeklenih odpadkov in grodlja ne bodo zadostovale, da bi lahko SŽ v srednjeročnem obdobju 1981— 1985 dosegle načrtovano proizvodnjo surovega jekla ter bo zato nujno manjkajoče količine jeklenega vložka nadomestiti z železovo gobo. Proizvodnja železove gobe v svetu z razširitvijo procesa direktne redukcije, posebno v deželah s cenenimi viri energije (Latinska Amerika in Bližnji vzhod), stalno narašča. Ceni se, da se bodo svetovne zmogljivosti za proizvodnjo železove gobe, ki so leta 1980 dosegle okoli 15 milijonov ton, do leta 1985 povečale na 30 do 40 milijonov ton. Vzporedno z naraščanjem proizvodnje pa postaja železova goba vse bolj tržno blago, ki ga je možno ob določenih pogojih transporta prevažati na velike razdalje. Zato je možno železovo gobo nabavljati v deželah, ki zaradi posebno ugodnih energetskih pogojev z nizkimi stroški proizvajajo železovo gobo za trg. Za naše razmere je ugodno, da spadajo med te dežele tudi nekatere države v razvoju. Kakor je razvidno iz ponudb, ki so jih prejele SŽ, se je cena železove gobe CIF naša luka že praktično izenačila s ceno uvoženih jeklenih odpadkov, pri čemer pa je pri primerjavi že upoštevano, da vsebuje železova goba le okoli 90% Fe substance. Pričakujejo, da se bo v bodoče na svetovnem trgu kvaliteta nelegiranih jeklenih odpadkov vse bolj vzporejala s kvaliteto železove gobe, kar bo imelo za posledico, da se bodo medsebojno usklajevale tudi cene železove gobe in jeklenih odpadkov. Potrebna količina železove gobe — okoli 60.000 ton letno — za predvideno proizvodnjo surovega jekla v letih 1982 do 1984 ne dosega 10 % potrebnega kovinskega vložka za električne peči, tako da glede porabe energije in poteka procesa proizvodnje surovega jekla dodatek železove gobe ne bo povzročil posebnih težav. Ker pa je smotrna uporaba železove gobe le vezana na določene izkušnje, je nujno, da se s poizkusno predelavo prične čimprej ter bi bilo zato potrebno že v letu 1981 nabaviti določene količine iz uvoza. Na temelju izkušenj', pridobljenih v letih 1981—1984 z nabavo, prevozom, skladiščenjem in predelavo železove gobe pa bo možno ob koncu srednjeročnega obdobja podvojiti njeno porabo. V končni fazi, ko bo prenehala prizvodnja SM jekla in grodlja, bo dosegel delež železove gobe v kovinskem vložku električne peči že 23 %. Redna uporaba železove gobe zahteva tudi določene predhodne priprave. Kljub že doseženi manjši občutljivosti za atmosferske vplive so za shranjevanje železove gobe v luki in železarnah potrebna ustrezna opremljena pokrita skladišča, ki jih bo nujno zgraditi. Z dodajanjem železove gobe, ki predstavlja kemično čisto surovino brez škodljivih primesi (oligo elementi), v vložek električnih peči, se brez večje škode za kvaliteto proizvedenega surovega jekla povečuje tudi možnost širše uporabe manj vrednih, nečistih jeklenih odpadkov, ki jih bo v bodoče vse več. Na osnovi izkušenj zbranih z uporabo železove gobe v prvih letih srednjeročnega obdobja bo potrebno izbrati najustreznejše dobavitelje in si na temelju dolgoročnih pogodb zagotoviti redne dobave v ustrezni kvaliteti. V tabeli 1 prikazana perspektivna poraba železove gobe »Po 1. 1985« pa že predstavlja takšne količine, ki bi, v kolikor bi uspelo zagotoviti ustrezne energetske vire, opravičevale izgradnjo lastne proizvodnje železove gobe. V ta namen morajo SŽ intenzivirati študije in priprave za izgradnjo naprave za direktno redukcijo v Jugoslaviji ter se pri tem povezati predvsem z Železarno Sisak. Transport surovin. Ocenjujemo, da bodo skoraj celotne količine kovinskega vložka za potrebe SŽ iz uvoza prihajale iz prekomorskih dežel prek jadranskih luk. Razen za 40.000 ton do 50.000 ton jeklenih odpadkov od odsluženih ladij, ki jih Brodospas razrezuje v Splitu, prideta za prekladanje uvoženih surovin iz ladij na železnico v poštev luki Reka in Koper. Na Reki, kjer se sedaj pretvarjajo železni odpadki za potrebe SZ, so prekladalne zmogljivosti omejene na 180.000 ton letno ter jih ni mogoče povečati. Prav tako Reka nima možnosti skladiščenja jeklenih odpadkov, zato pride v poštev samo direktno prekladanje (Nadaljevanje na 2. strani) ki se bo začel 16. 6. 1981, je vzpodbudil v naši delovni organizaciji kakor tudi v drugih sredinah veliko aktivnost vseh delovnih ljudi. Naša delovna organizacija pošilja na ta kongres svojega delegata, tov. Vlada Štefančiča iz TOZD me- III. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE ^ 1981 hanske obdelave, ki bo na kongresu razpravljal o svobodni menjavi dela med TOZD in DS. V tej razpravi bomo kongresu samoupravljalcev predstavili naše izkušnje na tem področju. Vendar s tem naša aktivnost v zvezi s kongresom še ne bo končana. Na sestanku sekretarjev osnovne Kako smo delali Proizvodna problematika za mesec april 1981 V mesecu aprilu je bila skupna proizvodnja presežena za 1,7 odstotka, blagovna proizvodnja pa je presežena za 3,1 %. TOZD tovarna traktorjev ni dosegla postavljenega operativnega plana 487 traktorjev, proizvedla je 432 traktorjev. Elektroplavž Proizvodnja grodlja je nad o-perativnim planom 130 ton ali 3,1 %. Proizvajali smo izključno specialni grodelj za nodulacijo na bazi uvožene rude iz Brazilije. V drugi polovici meseca imamo titan v grodlju nižji zaradi manjše specifične porabe boksita. Žlindra nam dovoljuje nekoliko nižji odstotek ALO3 in kljub temu je proizvodnja razmeroma visoka. Jeklarna Proizvodnja je dosežena v višini 5.936 ton, pod planom za 64 ton oziroma nižja za 1,07%. Glavni vzrok za nižjo proizvodnjo je, da smo imeli en dan. remonta več, kot smo s planom predvideli. Časi za vzdrževanje sten peči so še naprej visoki. Proizvodni asortiment je 66 % nizko legiranih in vzmetnih jekel. EOP 2 ni obratovala zaradi okvare transformatorja. Valjarna I Skupna proizvodnja valjanih izdelkov znaša 2.171 ton, od tega 1.636 ton blagovne proizvodnje in 535 ton za predelavo. Skupna proizvodnja je nižja za 159 ton oziroma za 6,8 %. Operativni plan ni bil dosežen zaradi zahtevnejše proizvodnje. Valjarna II Proizvodnja je dosežena v višini 7.403 ton valjanih izdelkov. V primerjavi z operativnim planom je višja za 423 ton oziroma za 6,1 %, nižja od dvanajstine za 15,4% višja od dinamičnega plana za 12,3 %. Zaradi rednega letnega remonta je proizvodnja po dinamičnem in operativnem planu planirana nižje kot za ostale mesece v letu. Pojavile so se velike težave zaradi pomanjkanja vložka — gredic. Zaradi ugodnega potroška in produktivnosti lahko pričakujemo v tem mesecu primerne finančne rezultate. Jeklovlek Dosežena proizvodnja hladno predelanih valjanih profilov je 879 ton, operativni plan je predvideval 850 ton in je višja za 29 ton oziroma 3,4 %. Proizvodnja brušenih profilov je bila predvidena .v višini 440 ton, dosežena je nižja za 85 ton oziroma za 19,3 %. Proizvodnja je nižja od planirane količine zaradi podaljšanega remonta na brusilnem stroju BBE-l/III, povečanih zastojev in oteženega dela zaradi zastojev na žerjavih. Izpadlo proizvodnjo brušenih profilov smo nadoknadili z vlečnimi profili. Proizvodnja vlečenih profilov je bila planirana v višini 410 ton. Dosežena je višja za 114 ton oziroma za 27,8 %. Livarna I Operativni plan je presežen pri vseh proizvodih. Imeli smo enotedenski izpad sušilne peči IG-NIS, zaradi česar je bila reducirana proizvodnja surovih valjev in litine. Število zaposlenih je padlo v tem mesecu do tiste mere, da že povzroča povečanje nadurnega dela. Livarna II Proizvodnjo smo sicer presegli po operativnem planu zahvaljujoč dobri organizaciji dela v čistilnici livarne, kot tudi pri kooperantih. Tehnični normativi so vsi doseženi, padel pa je izmeček v primerjavi s prvim kvartalom. Storilnost v mesecu aprilu se je povečala. Zaradi odhodov v JLA je padel stalež delovne sile. Obdelovalnica valjev Operativni plan ni dosežen iz naslednjih razlogov: — V prvi polovici meseca smo delali z minimalnimi zalogami in je občasno primanjkovalo surov- cev. Tudi medfazne zaloge iz preteklega meseca so bile minimalne. — Do plana zaposlenih manjka 8 delavcev. Na novo zaposleni delavci — strugarji še ne dosegajo normalne kvalitete in količine obdelave. Zaposlenost v ob-delovalnici valjev je med najnižjimi v DO. — V delovni organizaciji so velike potrebe po storitveni strojni obdelavi. Prevzeta dela iz preteklih mesecev smo morali dokončati, poleg tega pa tudi prevzeti obdelavo valjčnih ogrodij za valjarno II. — Prvi trije valji za Romunijo so bili izmeček na obdelavi, kar je povzročilo izpad proizvodnje. Obdelovalnica litine Operativni plan obdelanih ulitkov nismo dosegli. Namesto planiranih 92,6 ton smo obdelali le 78 ton, kar predstavlja le 83,9 %. Glavni razlog za tako veliko odstopanje od plana je v zelo slabi dobavi surovcev iz livarne I ter v pomanjkanju strugarjev. Namesto planiranih 23 ton ulitkov iz livarne I smo obdelali le 41. Pri tem nekatere pozicije sploh niso bile dostavljene ali pa zelo pozno. Gre za komade, ki so težji, zato tudi odstopanje močneje vpliva na plan. Razliko smo delno nadoknadili z obdelavo ulitkov od zunanjih dobaviteljev, katerih dobava je bila redna. Livarna II je poslala na obdelavo dovolj ulitkov, zato je bila dosežena proizvodnja v višini plana. Šlo je le za delno odstopanje zaradi pomanjkanja strugarjev. Namesto planiranih 79 ljudi je trenutno zaposlenih le 68. Tovarna traktorjev Izdelanih je bilo 432 traktorjev, 55 traktorjev manj od operativnega plana oziroma 88,7 %. Prvotni operativni plan 510 traktorjev smo znižali na 487 zaradi pomanjkanja zobnikov bočnega reduktorja. 28. april se šteje za redni letni dopust in smo tako skrajšali kolektivni dopust. O-snovni in glavni razlog za nedoseganje plana je v pomanjkanju motorjev, ki prihajajo iz Romunije. Zadnje dobave so potekale s kamioni, vendar kljub temu z (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) iz ladje v vagone. Za dodatne tovore ponuja ta luka nove prekladalne zmogljivosti v Raškem zalivu, kjer bi bilo potrebno zgraditi obalo, urediti skladiščne površine in nabaviti potrebne žerjave. Celotna investicija je ocenjena na 250 milijonov din, potrebno pa bi bilo sovlaganje SŽ. Za stroške prevozov do Slovenskih železarn in Železarne Sisak je lokacija Raša manj ugodna kot sta Rijeka oz. Bakar in Koper. Prevozi jeklenih odpadkov iz Raše bi presegali stroške prevozov iz Reke za Železarno Jesenice za 70 din/t ali 43 %, za Železarno Štore za 66 din/t ali 44 %, za Železarno Ravne za 66 din/t ali 26 % in za Železarno Sisak za 91 din/t ali za 46 %. Na višino podražitev vplivajo razen večjih razdalj iz Raše do železarn tudi nesorazmerno visoke prevozne tarife, ki jih zaračunava železnica za prevoze na odseku proge Kozina—Raša zaradi malega prometa. S povečanjem prometa bi se morali na tem odseku tudi primerno znižati stroški za železniški neto-tonski km, tako da je upravičeno računati z nekoliko manjšimi podražitvami za prevoze iz Raše do železarn, kakor je prikazano zgoraj. Tudi pretovarjanje kovinskega vložka v Kopru za potrebe SŽ bi zahtevalo nove investicije za izgradnjo tretjega bazena. Luka Koper nudi SŽ poseben terminal v 3. bazenu, ki bi ga bilo potrebno zgraditi z združenimi sredstvi. Vrednost investicije za terminal v Kopru je ocenjena na 547,000.000 din. Železniški prevozni stroški za odvoz jeklenih odpadkov iz Kopra v slovenske železarne bi bili za okoli 5% višji kot za prevoze iz Reke; za železarno Sisak pa bi podražitev znašala 12 %, Ker sta novi prekladalni zmogljivosti v Raši in Kopru vezani na večja vlaganja in več let trajajočo izgradnjo, bi kazalo za prekladanje jeklenega odpadka iz uvoza za potrebe SŽ še vnaprej zadržati Luko Reko, kjer bi obstoječe pretovorne zmogljivosti zadostovale za prekladanje jeklenih odpadkov za SŽ, po predvidevanjih v predloženi prognozi za celotno bodoče razdobje. Glede na to, da se SŽ dogovarjajo z Železarno Sisak za skupno nastopanje pri oskrbovanju s surovinami iz uvoza, bodo skupne potrebe po uvoženih jeklenih odpadkih za SŽ in za Železarno Sisak (za Železarno Sisak še niso znane količine) verjetno presegle razpoložljive zmogljivosti za prekladanje v Luki Reka. V tem primeru bi morala oba partnerja, SŽ in Železarna Sisak, skupno izbrati in sodelovati pri usposobitvi dodatnih prekladalnih zmogljivosti (verjetno bi zato bolj ustrezala Raša kot Koper) ter oba skupno uporabljati Luko Reko in novi pretovorni terminal za uvoz jeklenih odpadkov. Za pretovarjanje železove gobe iz ladje na železnico prihaja v poštev poleg Raše in Kopra tudi možnost zgraditve ustreznega terminala v Bakru. Ker si bodo morale SŽ za nemoteno preskrbo z uvoženo železovo uro v Bakru zagotoviti s sovlaganjem določene skladiščne površine za železovo rudo, bi bilo primerno v tem okviru zgraditi tudi pokrito skladišče, ki bi omogočalo pretovarjanje in skladiščenje železove gobe iz uvoza. Ker je tudi pri preskrbi z železovo gobo predvideno sodelovanje z Železarno Sisak, bi morala pri ureditvi terminala in njegovi uporabi oba partnerja nastopati povezano. V teku nadaljnje izdelave srednjeročnega, plana 1981—1985 se bodo na temelju dokončnih podatkov in bolj izčrpnih informacij verjetno spremenile v tabeli 1 prikazane kvantifikacije o proizvodnji surovega jekla in virih kovinskega vložka. Vendar pa ni pričakovati, da bi mogle biti spremembe take narave, da bi se zaradi tega spremenilo tudi bistvo prikazanih problemov in nalog. Viktor Kotnik, Miran Gorup, Stojan Kostanjevec Sodelavec v ključavničarski delavnici livarne I Ponovno v Libijo Ljudska knjiga V naši delovni organizaciji je veliko ¡bralcev — naročnikov Prešernove družbe. Tokrat objavljamo, na željo uredništva Prešernove družbe Ljubljana, za naročnike in za ostale ljubitelje dobre knjige pregled izdaje letošnje zbirke Ljudska knjiga. Kratek opis vsebine posameznega dela nam bo olajšal našo odločitev o nakupu te zbirke in s tem vključitev v redne naročnike Prešernove družbe. Odločite se in izpolnite naročilnico. Podrobne podatke lahko dobite na uredništvu v Ljubljani, še primernejše pa je, da se obrnete na našega poverjenika v Železarni Store, tov. Štefko Škornik, interni telefon št. 623. Po uspešnem zaključku spuščanja v pogon valjarne v Tripoli in po uspešno opravljeni enoletni asistenci naših delavcev, ki je bila zaključena 23. aprila letos, odhaja ponovno na začasno delo v Valjamo Tripoli Libija 29 delavcev. Dobro delo in primerni odnosi med Jugoslavijo in Libijo, v tem primem na področju tehnične pomočil, so ponovno privedli do tega, da je bila 7. marca 1981 ponovno sklenjena pogodba o tehnični pomoči med Jugoslavijo in Libijo pri asistiranju obratovanja Valjarne Tripoli v Libiji med firmo Jeklarna — valjarna Tripoli in firmo SMELT Ljubljana za dobo enega leta. Na osnovi zgoraj omenjene pogodbe je bil 18. 5. 1981 podpisan sporazum o sodelovanju pri izvajanju tehnične pomoči v Valjarni Tripoli v Libiji. V delovni organizaciji smo objavili prosta dela in naloge, ki so predmet tehnične pomoči Valjarni Tripoli. Prijavilo se je 95 kandidatov, kar kaže velik interes naših delavcev za delo v Libiji. Prijave je obravnavala posebna komisija in izvedla izbor primernih kandidatov. Osnovna faktorja, ki sta vplivala na izbor, so bile delovne izkušnje in kvalifikacija. Pogoje naših delav- cev, začasno zaposlenih v Libiji ureja poseben pravilnik, ki ga je sprejel delavski svet temeljne organizacije na 19. redni seji dne 7. aprila 1981. Delavci bodo opravljali začasno delo načeloma 6 mesecev, nakar bo I. skupino, ki je odpotovala v Libijo 7. junija 1981 zamenjala II. skupina, katere izbor še ni izvršen. Izbor II. skupine bomo načeloma izvršili iz že obstoječih prijav, zato je šteti vse preostale prijave kot veljavne. Delavci, ki bodo opravljali tehnično pomoč v Libiji, so se že dvakrat sestali. Na sestanku z dne 28. maja pa so se tudi samoupravno organizirali. Obveščeni so bili o poslanstvu tehnič- ne pomoči, ki posameznika in skupino obvezuje za nadaljevanje uspešno opravljenega dela preteklih skupin, krepitve prijateljskih odnosov med dvema neuvrščenima deželama, predvsem pa med zaposlenimi sodelavci (v valjarni so zaposleni delavci Indije, Pakistana, Gane, Čada Maroka in domačini). Vsem želimo srečno potovanje in veliko uspeha pri delu. Na podlagi izkušenj iz preteklosti pa bodo tudi nekatere težave, ki so še bile prisotne, odpravljene. Ferdo Haler ing. LJUDSKA KNJIGA Tudi v letu 1981 bodo naročniki Prešernove družbe v zbirki Ljudska knjiga prejeli šest mojstrsko napisanih, zanimivih, pretresljivih, zabavnih in napetih romanov ¡i-z svetovne ¡književnosti. Janosch: HOLODEK ALI DOBRI BOG IZ GLINE Pripoved, polna zabavnih dogodivščin, ki se odigravajo v ozadju »velike nemške zgodovine«. Philip Roth: ZBOGOM COLUMBUS Prikupna ljubezenska zgodba o študentu Neilu in najstniški razvajenki iz bogate družine. Adil Jakubov: ULUGBEGOVI ZAKLADI Zgodovinski roman iz časov, ko so v deželah okrog pravljičnega Samarkanda divjali hudi boji med potomci slovitega Timurlenka. Kobo Abe: ŽENSKA S PEŠČIN Zbiralec žuželk Džumpel Niki izgine in oblasti ga proglasijo za mrtvega. V resnici pa mož živi v majhni obmorski vasi, ki jo nenehno ogroža povsod prodirajoči pe- sek. — Ta japonski roman je bil preveden v vse svetovne jezike; film, ¡ki je bil posnet po njem, pa je prejel posebno priznanje na festivalu v Cannesu. Leonard Kibera: GLASOVI V TEMI Delo kenijskega avtorja sodi med najboljše stvaritve sodobne afriške literature. — Podobe bogatašev in revežev, črncev in belcev, v novi družbi ljudje ne tkejo več prijateljskih vezi, kot v nekdanji vaški skupnosti. Siegfried Lenz: VZOR Zberejo se trije pedagogi, ki naj bi sestavili nekakšno čitanko in z njo pokazali mladini naše dobe vzor, po katerem bi se lahko zgledovala. Tedaj izvedo za mlado biologinjo, ¡ki je odšla v Grčijo in se pridružila odporu zoper polkov-nišfci režim . .. Preko 1.500 strani zanimivega branja. Najcenejša tovrstna zbirka na Slovenskem. Format 17 X X H.5 cm, tiskano na brezlesni papir, vezano v platno in opremljeno z večbarvnim ščitnim ovitkom. Dve knjigi sta izšli aprila, dve izideta junija in dve septembra. Del mehaniziranega transporta gredic v ogrevno peč valjarne I NAROČILNICA PREŠERNOVA DRUŽBA 61000 LJUBLJANA Borsetova 27 Naročam zbirbo LJUDSKA KNJIGA 1981 (6 ¡knjig). Naročnino 800 din bom poravnal: a) v celoti, takoj po prejemu prvih knjig, b) v največ 4 zaporednih mesečnih obrokih. Ime in priimek .... Ulica in hišna št.: ... Pošta in poštna št.: Datum: .................. Podpis: Pa še to... (Nadaljevanje z 2. strani) zamudo, tako da smo beležili dnevno več ur zastojev. Direktni izpadi zaradi pomanjkanja materiala: zobniki za menjalnike. zadnja kolesa — obroči, motorji. Zaradi pomanjkanja motorjev niso prišle v ospredje težave z ostalim materialom, ki ga dobavlja DMB Beograd. Zaposleni Število zaposlenih je znašalo 3.420, medtem ko jih letni plan predvideva 3.506. Z upoštevanjem nadur in pogodbenega dela je znašalo skupno število zaposlenih 3.543, kar predstavlja 98,5 % realizacijo letnega plana. Produktivnost Na nivoju DO je bila produktivnost za 18,6% manjša od predvidene v letnem planu. Pomladna Dež se je napil iluzij, ki so jih izjokale ob potoku. V mladi travi so bili sledovi bosonogih deklet. V razpadlih kapljah dežja se je svetil cvetoči dren. Večerno nebo je bilo svečano umito, pričakovalo je obisk zvezd in lune. S prsti sem razgrebel misli ^ m se sprehodil med mlade travfe, kjer je v dehtečih barvah na svetlih krilih prihajala pomlad . .. F. A. Na svetovni razstavi v Parizu leta 1881 so ¡prikazali vrsto novosti. Za posebno ¡presenečenje je poskrbel Nemec Clement Ader: iz pariške opere je telefonsko prenašal eno izmed predstav. To seveda ni bil navaden telefonski prenos. Poslušalci so imeli na ušesih dvoje slušalk, v vsako so prihajali signali iz skupine zvočnikov na eni ali drugi strani odra. Tako se je rodila danes izredno popularna stereo-fonija. Pariški poslušalci »tridimenzionalnega zvoka« so bili nad ¡izumom izredno navdušeni. Toda nič manj se niso navdu- ševali na pruskem dvoru, kjer je ¡delal poskuse s stereofonijo približno ob istem času tehnik z nenavadnim priimkom Ohne-sorge (Brezskrbnež). Začetki ste-reofonije so stari ¡torej sto let. Stereofonija je način reproduciranja in prenašanja zvoka, s kakršnim se doseže dojem o prostorskem razporedu izvora zvoka. V praksi se večina stereofonskih sistemov sestoji iz vsega dveh kanalov, ¡tj. snema se s pomočjo prostorsko oddvojenih mikrofonov z lastnimi ojačevalci, reproducira pa se po dveh prostorsko ločenih zvočnikih. Nove knjige v sirokovni knjižnici 0503/1, II, III — 79 Poročilo o de lu za leto 1970. I, II, III. Izvlečki. Bibliografija znanstvenih in strokovnih objav. 1980. Inv. št. 5774 Tehnička enciklopedija. 7., Ke-Med. 1980 3791 Izmerenija v promyšlennosti. Spravočnik. 1980 0609 Meljguj, M. A.: Magnitnyj kontrol j mehaničeskih svojstv stalej. 1980 3768/1980 Debelak, M., idr.: Vpliv dodaj,nih elementov na primarno in sekundarno kristalizacijo pri konti litju. Poročilo MI-LJ., št. 829. 1980 3792 Dobovišek, B.: Omočenje in medsebojne reakcije med zlitinami tipa Fe-C-X in v ognju odnornih materialov. Poročilo Mi-Lj., št. 736. 1980 3793 Kmetič, D., idr.: Raziskava lastnosti kontinuirno ulitih jekel. Poročilo MI-Lj., št. 821. 1980 3794 Kolenko, T., idr.: Optimizacija žarenja v kontinuirni peči. Poročilo MI-Lj., št. 787. 1980 3795/a, b VVohinz, J.: Poskusi redukaije rdečega blata z manj vrednimi reducenti. Poročilo MI-Lj., št. 844. 1980 3796/a, b VVohinz, J.: Hidrometalurška predelava nemagnetne frakcije reduciranega rdečega blata. Poročilo MI-Lj., št. 847. 1980 3767/III-1980 Todorovič, G.: Študij redukcije mangana v železovih rudah. III. Poročilo MI-Lj., št. 838. 1980 3797 Trbižan, M.: Plini v staljeni litini. Poročilo MI-Lj., št. 854. 1980 0610 Merske enote SI. Mednarodni sistem enot uzakonjen v SFRJ. 1980 Strokovna knjižnica ŽŠ vabi igralce tehnične in strokovne literature 0611/a-l Tehnički priročnik. SOUR Rade Končar. 1980 Inv. št. 5489 Giesserei Kalen,der 1981. Taschenbuch der Giesserei-Industrde. 1980 0612/1 Karsay, I. S.: Ductile Iron. I. Production. 1976 0612/11 Karsay, I. S.: Ductile Iron. II. Engineering Design, Properties, Applications. Inv. št. 5492 Grad, A., idr.: Angleško-slovenski slovar. 1979 0613 Dmitrovič, N.: Priročnik o zemljiški knjigi z obrazoi. 1980 Inv. št. 5494 Priročnik za zavarivanje. 0614/a, b Jevtič, D.: Tehnologija održavanja alatnih mašina. 1980 0615 Urejanje delovnih razmerij v pravilnikih. 1980 0616/a, b Ivanko, Š.: Raziskovanje in projektiranje organizacije. 1980 ^ 0617 Kralj, J.: Finančno upravljanje organizacij združenega dela. 0618 Turk, I.: Izkazovanje in presojanje rezultatov poslovanja OZD. 1980 3781/11 Obdelovalnost domačih materialov. II. Poročilo (LAKOS) št. 102. 1980 2862/1981 ING REGISTER 1981 — zveznih, republiških in pokrajinskih predpisov, sodnih odločb... in knjig z dodatkom. 3781/4 Raziskave integritete površin, materiala in orodja. 4. Poročilo (LAKOS) št. 105. 1980 3761/IIb Podlesnik, M.: Gonila z valjastimi zobniki. II. 1976 3798 Trofimov, A. M.: Metallorežuščie Stanki. Aljbom s prilože-niem. 1979 0619 Vladimirov, V.: Measuring and cutting tools. 1978 0620 Arshinov, V.: Metal Cutting Theory and Cutting Tool Design. 1976 0621 Metallovedenie ii korrozija metallov. Vyp. 5. 1977 0622 Ljubenec, V. G.: Organizacija i upravlenie stroiteljstvom metallurgičeskih predprijatij. 1979 ^0623 Goruškina, L. P.: Struktura i ¡svojstva magnievogo čuguna. 0624 Erenrejh, G.: Elektronnaja struktura splavov. 1979 0625 Zbirka odločb sodišč združenega dela v SR Slovenija. II., 1980 Elizabeta Logar Obravnavane inovacije Komisija za gospodarjenje TOZD EPA je pri obravnavi inovacij sprejeia naslednje sklepe: 1. Predlog tov. Jožeta Zapuška in Alojza Vidica iz TOZD EPA št. 453, »Grafitno mešalo za od-žveplanje grodlja«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna nadomestila s faktorjem ustva-ritvene sposobnosti 2 a. Prvo nadomestilo je bilo obračunano na osnovi 756.681,28 din prihranka. 2. Za predlog tov. Jožeta Zapuška iz TOZD EPA št. 183, »Zaščita prehodne odprtine«, se odobri izplačilo tretjega ¡posebnega nadomestila. Obračunano je bilo na osnovi 305.704,48 din povprečnega prihranka in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3 b. 3. Predlog tov. Karla Vrečka iz TOZD EPA št. 584, »Naprava za premik vagonov«, se sprejme. Potrebno je nemudoma pristopiti k pripravi dokumentacije za realizacijo. Komisija za gospodarjenje TOZD energetika je pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Predlog tov. Marjana Dosier j a iz TOZD EPA št. 623, »Mi-kroprocesar«, se zaradi že storjenih ustreznih ukrepov ne sprejme. 2. Za predlog tov. Janka Jaz-binška iz TOZD energetika in Franca Smukovca št. 198, »Mehčanje vode«, se odobri ieplačilo tretjega posebnega nadomestila. Obračunano je bilo na osnovi 11,410.205,27 din povprečnega prihranka faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b. 3. Predlog tov. Franca Nosana iz DS investicije in razvo§ in I-vana Ravnikarja iz TOZD energetika št. 578, »Transformator z nižjo kratkostično napetostjo«, se sprejme. Služba za inovacije Bilo je v soboto popoldne... Človek še vedno ni gospodar narave, ki ¡ga včasih preseneti s svojo nenadejano silovitostjo. So trenutki, ko se občasno vsa druga dogajanja postavijo v drugi plan zanimanja ljudi. Mislim predvsem na naravne katastrofe, proti katerim smo v želji da bi vplivali nanje, še vedno ¡nemočni. Mi, krajani, ki smo vznikli iz pobočij okoli Štor, ljubimo svoje zaselke. Dohod je strm in ceste so slabe, toda bogat plašč gozdov v obrobju zagotavlja čist zrak in mir. Bilo se je lepo sprehoditi ob večerni uri ob Bojanskem grabnu, če je bilo vreme lepo. Sedaj je cesta ob njem in potok sam drugačen, opustošen — skupaj z vsemi cestami, polji, vrtovi in celo hišami na območju Pečovja—Laške vasi. Narava je skoraj izključno nad tema vasicama izlila ves svoj gnev v obliki toče in vode. Kot da se je nebo preklalo tisto sobotno popoldne, 16. maja. Od svetinskih hribov je prihrumelo, v naselju Lipa pa se je končalo z vodo v kleteh in manjšimi plazovi. Cesta, ki veže Štore z Osenco, je bila v kratkem času razdejana do nespoznavnosti; na več mestih je bila odtrgana in odplavljena asfaltna prevleka, zrušene stare škarpe ob potoku, plazovi zemlje, razmajani električni drogovi, voda v stanovanjih. Skoraj podobno je bilo stanje po neurju v spodnji Laški vasi in Toplici. Nasajena polja z različnimi kulturami je odplavilo v dolino. Pred ujmo asfaltiran sedaj goli del ceste na Pečovje Prebivalci območja smo se še veselili s trudom doseženega uspeha skorajšnje otvoritve prek zime in v prvih mesecih spomladi zgrajenega vodovoda, pa nas je doletelo, česar sploh nismo pričakovali, saj podobne ujme ne pomnijo najstarejši prebivalci. Na seji vodilnih ljudi štorske krajevne skupnosti je bila izrečena pohvala za samoiniciativnost in hitro akcijo po nesreči, v čemer so se izkazali krajani območja brez posredovanja štorskega vodstva narodne in civilne zaščite. Na Pečovju se je ob traktorju na cesti zbralo po končani nevihti 45, v Laški vasi 20 ljudi z orodjem. Na ogledu terena nesreče so se neposredno po neurju našli ¡tudi vodilni tovariši celjske občinske uprave in civilne zaščite. Cest in polj ne bomo mogli krajani popraviti sami, pa računamo na širšo družbeno pomoč. Komisija krajevne ¡skupnosti je poslala poročilo o škodi občinskim organom; čakamo torej na sanacijski program, medtem pa je najbolj poškodovana cesta Štore—Osenca zaprta za ves promet. Strme makadamske krajevne ceste, ki jih vsako leto na novo gramoziramo, so izlizane od naliva, tako da bo tudi tu potrebno mnogo materiala za popravilo. Ceste lin tudi druge komunalne objekte smo na našem območju urejali z lastnim delom ¡in samoprispevkom (ob pomoči KS), vendar zadnje škode nikakor ¡ne bo mogoče sanirati brez širše družbene pomoči, na kater« občani Pečovja in Laške vasi seveda računamo. Jok Zgodovina izumov PARNI STROJ Prvi praktični ¡parni stroj na svetu, ki je deloval, je izdelal izumitelj Thomas Newcomen v Tiptonu v Angliji leta 1712. Več kot trideset let je črpal vodo iz nekega rudnika. Thomas Newcomen je bil trgovec z železnino v Dartmouthu in je dobro poznal rudnike kositra v bližnjih pokrajinah Devon in Cornwall in njihov velik problem: kako odstraniti vodo iz vedno globljih jam. Newcomen je sklenil, da bo našel ¡rešitev, vendar je potreboval celih ¿»set l