Polemika. IVAN STENOVEC: Zaradi sestave podrobnega učnega načrta za telovadbo. V »Popotniku« št. 4. t. 1. me je zdraniil Gasparijev Tone. Nisem ravno spal, ampak ždei sem v gorskem kotlu. Mislil sem prerešetati, pa bom le na debeio oinlatil. Kar od kraja pričnimo! Vse hvalevredno je, da se je izmed učiteljstva oglasil kot prvi — sedaj v najnovejši dobi — tovariš Michler in povzdignil svoj glas za reformo telesne vzgoje naše mladine. To potrebo so dalekovidni možje že davnaj občutili, samo kot je tovanš Lajovic povedal — udejstvovati je niso mogli, ker niso bila ugodna tla in ker tudi Ijucli ni bilo, ki bi imeil zanju kaj več smisla. Ravno tisti ljuaje pa, ki jim je bila teiesna vzeoia mlaaine ena prvih skrbi, so takoj po razsulu začeli z močno reformo tara, kjer so pustili svoje deio. tiden izmed teh je tudl naš tovariš Gangl. Dokaz temu so dela in njih poročila, priobčena v člankih »Slov. Naroda«. lara poroča dr. Ambrožič dne 15. januarja t. 1. v Slovenski Sokolski Zvezi o naiogi Sokolstva do naraščaja *). Zavzela pa se je že 29. in 30. junija 1918 tudi JDS za to panogo v svojeiu strankinem programu pod 1V./3. Seve — kakega podrobnega učnega načrta za šolsko telesno vzgojo še ni nobeden sestavljal ne takrat ne do sedaj, ker je bilo treba raarsikaj bolj važnega urediti kot to, deloma tudi zato ne, ker je dva strokovnjaka prof. livgena Sajovica in učitelja Egona Jezerška — vojna požrla. Da sta nam ostala živa, bi biii tu gotovo že več iraeli, kot imamo. Tq mimogrede z ozirom na skrb o reformi za telesno vzgojo. Da je pa tovariš Michler krenil na to polje, se mi zdi, da je dobil vzpodbudo ravno v sokolskem načrtu, priobčenem v prej imenovanih listih pod točko 111. v naslovu »Sokolstvo in šport«. Tam se je Sokol razmahnil in prevzel v svoj delokrog tudi to, česar formalno še ni imel doslej na papirju, kar je pa faktično že gojil. To pa je vse o-no, kar navaja ondi v 4. odstavku in za kar se tov. Michler v »Učit. Tovarišu« z dne 7. marca t. 1. tudi poganja. Tovans Micnler se je zavzel bolj kot športnik kakor pa telovadec za telesno vzgojo mla-dine, kar priča zlasti njegov drugi članek v »Učit. Tov.* z dne 7. maja t. 1. in kar podpre že sam naslov »Telesna vzgoja, šport in šola«. Tod je izlil, kakoi* čutim, veliko svojih teženj, ki pa se sučejo ponajveč krog lahke atletike in športa. Veliko govori o angleških športnikih in ameriških »športnih mojstrih«, prav nič pa ne o kakih fruncoskih ali belgijskih, kaj šele o čeških ali slovenskih t e l.o v a d c i h. Po kratkera pregledu brige za telesno vzgojo je šel od Grkov-mimo Rimljanov k Germanom ter obtičal takoj prl Angležih in Amerikancih, ki so pač športniki. Še pri Nemcih se ni dotaknil turnvereinskega telovadnega sistema. Ceškega Sokolstva s Tyrševim genialnim telovadnim sistemom niti ne omenja, dasi io ni tako daleč kot Amerika. Še slovenskega Sokolstva ne bi omenil,..če se n& bi kot športnik obregnil v to, da je le-ta sprejel šport šele y zadnjem času v svcj program. Nikjer nič ne pripbmni o uspehih s i s t e ma tične telovadbe Slovencev, ki s'o se že vendar kosali po svetovnili tekmah s Francozi, . Italijani, Angleži, Belgijci, Hrvati, Srbi in Cehi. Nič ne pove, da so Cehi 1. 1912 uprizorili le potom sistematične t e 1 o v a d b e celo olimpijado in, kar je češkega: še čez olimpijado. Da je bil zmagovalec te največje svetovne tekme Slovenec Stane Vidmar, o tem tudi molči. Tovariš Sajovic mu je hotel gotovo lepo narahlo namigniti v »Učit. Tov.« z dne 28. marca t. 1. na Cehe in nas same. In to je tudi storil tam, kier govorl potem, ko je podal izvleček francoskega zakona za telesno vzgojo, o Francozih in slovenskih Sokolih, ki so iih že dosegli — brez državnega zakona. Čemu mlatim to že tolikokrat premleto reč? Zato, ker tne ]e strahl Tov. Tone Gaspari piše jako lepo in poučljivo. V pedagoškem in znanstvenem »Popotniku« št. 4.1. 1919 se je oglasil, kakor se mi zdi, kot pedagog in znanstvenik pri besedi o telovadbi. Tam piše med drusimi lepimi nasveti in. dejstvi, ki so jih 2e deloma Sokol, Michler in Lajovic razvili, da bi ustvarili na ljudski šoli mesto reformiranega sokolskega načrta o telo vadbi potujočo telovadbo (morda kot potujoče gledališče?) in suhoparno iahko atletiko izmenjali z i g r a j o č o ¦) Glej tudi 1. in 2. §tev. »Sokola« t. I. str. 10 in dalje! — Op. pls. t e 1 o v a d b o, ker »cilj pouka je vendar vzgojnl — ne pa mehanično ponavljaiije preutelovadčevih (Vorturner — ker ni vaditelja, op. pis.) vaj.« Saj je vendar že tov. Michler povedal, kaj naj bo smoter telovadbe na ljudskih, mestnih in srednjih šolah. (»Očit. Tov.* z dne 7. marca 1.1.) In ta namen je že davno imel tudi Sokol, ko je vedno prav po Tyršu poudarjal tako u.o^, u lesno, nravstveno in duševno vzgojo, ki ne pripusti, da bi narod telesno, moralno ali dusevno propadel. Gasparijev tu navedeni smoter velja za sedaj; za nas vse bodoče učitelje telovadbe mora pa biri namesto pomišljaja še »telesno, nravstveno in duševno« vzgojni. Ako se more to troje (pri Gaspariju v pomišljaju) doseči le s potujočo telovadbo — jaz bi ji rekel v najboljšem slučaju izlet — ki z igrajočo teiovadbo — ki bi ji morda tudi lahko rekli le: igra — doseCi, bi dvomii Da pa imajo vse vaje pod miiim nebom neizmerno vrednost pred vajami v zatohhli in prašnih prostorih, razume pač vsak. Zato jiti je Sokol prevzel s šporu vred v svoje področje, dr. Ambrožič Da v listu »Sokoi« št, 4. iz t. 1. njih potrebo zuravnisko utemeljil. To-le, da je »Fopotnik« v št. 4. pri Gasparijevi beseai o telovadbi ome nii, aa »poarobni ucni nacrt v temsmis i u ((Jasparijevem) sestavlja 1 v a n M i c h 1 e r, me je iz ljubezni do naroda in zato tuui ao predmeta gnaio, da povem v svrno sestave telovaanega (ae kakega igrujocega, potujocega an šponnegaj uCnega nacrta svoje pomisieke, ki jm iukoniur ne vsiljujem. Ker je aeio veievazno in ne samo za par let, temvtc iahko za več rodov aobro aii slitbo sestavijeno, je škoda dela in truaa, te bi nacrt ne ougovarjal uejaiijskun potrebam in pravemu smotru. z.aio bi prav tovaribKO svetoval Miclnerju, naj v svrho sestave t e 1 o vaaoenega nacrta preaeia poleg razhcniii uobnn opisov o gojenju športov cez vse potiebni lyri>ev teiovaani sestav. iNe skouovalo bi prebrskati tudi francoskega, itanjanskega, beigijskega in druKiu. iov. Lajovic je tuui cuul potrebo, Ko je nanugmi o boaoči opomoci Neiucev — samo: je kar brž odrezal in obmoiknil. iz teh bi bno treba iziusciti vse aobro ter napraviti to, na kar se bodo nasionhi laiiko se taki »uciteiji« neteiovauci, ki «&uui l;oniaj zaaosie glavnim leznjum«. Preavsem pa naj se arzi lvana t>ajzIja »prediogov o reiormi telesne vzgoje«, kjer je imenovani tovariS kot učueij in teiovadec mojstrsko premostii šoiski, sokoiski m naroani aii drzavni smoter telesne vzgoje. Istotako je Castno resil vprašanje, komu bodi poverjena telesna vzgoja miadine. Ako bo uposteval ta nasvet, bo sestavil t e 1 o v a d n i nacrt p r a v in zato v d r u g e m stnislu, kot pa ga obeta tovanš Gaspari. (»UCit. Tovans« z dne 21. maja t. 1.) tl koncu, ker je vse eno stvarno, željo zastopnikom slovenskega Sokoistva! Zdi se mi, da smem vsaj v imenu uciteljstva naše Zaveze prositi zastopnike SbZ to-le: Ko boste na Vidov dan, dne 28. jiaiija t. 1. zborovali pri ustanovitvi Sokoiskega Saveza SMS v Novem Sadu, povzdigmte močno svoj glas o pravem sokolskem namenu tako, da boste posvetiii v bistvo sokolske misii vsem! Ne odiuaknite se niti za las od tega, kar je edino sokolskega! Dopovejte onim bratoin, da srno slovenski ucitelji pripravljeni storiti v korist našega jugoslovanskega naroda vse: to je vzgajati ga telesno, nravstveno in duševno dobro tako daleč, da bi zaradi teh napak nikdar ne propadel, nikakor pa da ne moremo stremiti za tem, da bi sodelovali kjersibodi kot kaki cestnopometaški, žandarski, policajski, orožni ali taki in enaki pomočniki! Proti temu smo zato, ker ljubimo svojo državo in ker imamo zgled v rajnki Avstriji, kam pride državna uprava, ako goji med narodnimi društvi te vrste posel; pri Cehih pa nasprotni zgled: da vstane še tako tlačen narod, ako živi po teh načelih, kot jih ima češki narod in pravo Sokolstvo. Povejte jim, ako bo Sokolstvo udejstvovalo svoje delo tako, kot si ga je pri nas na Slovenskem že začrtalo, bo lahko roko v roki s šolo vred doseglo to, česar ne doseže država ne z ukazi, ne z naredbami!