Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. ' Ako je ta ilan praznik, i/cule dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Insernti se sprejemajo in plačil jejo po dogovoru. Slovenskemu ijuastvu v poduk in zabavo. edništvu „l)omoljuba*, Ljubljana, ScmeniSke ulice št. 2. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba", l.jubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. Št. 9. V Ljubljani, dnč 4. maja 1899. V Jeruzalem! i. Devetnajsto stoletje se nagiba k svojemu koncu. Bilo je silno viharno že od začetka sem. Sicer je res marsikaka nova iznajdba v tem času človeštvo osrečila, a koliko hudega so je tudi zgodilo! Začela se je Sirili med ljudstvo verska mlačnost, da, očitna nevera. Tudi v naš slovenski narod so zašle take zmote. Da to narodu ni v blagor, niti v dušni, niti v telesni, vsakdo lahko uvidi. S čim in kako se odpad od vere maščuje, se je žal že tolikrat grozno pokazalo. Sedaj koncem stoletja so se začela srca zopet vračati k Bogu, to opazujemo povsod. Ljudje, ki niso še zabredli v popolno sovraštvo do vere, spoznavajo, da brez Boga vendar-le ni mogoče živeti; da je treba pri njem pomoči iskati. To svojo hveležnost in svoje zaupanje v Boga hočejo pa katoliški narodi ob nastopu novega stoletja slovesno pokazati. Poseben odbor v Rimu, ki Be je v ta namen osnoval, je napravil določen program, katerega naj bi katoličani celega sveta po svojih okolnostih izvrševali. V tem programu je tudi predlog, naj se prirejajo narodni romarski vlaki na daljna staroslavna bbžja pota, n. pr. v Rim, v sveto deželo, v Lurd, v Kompostelo itd. Citalo se je že v časnikih, da se taki romarski 'laki že pripravljajo na Francoskem, Španskem, v Ameriki in drugod. Leto Xn. Tudi med Slovenci so ljubljanski premilostni knez in škof izprožili misel, da se priredi slovenski romarski vlak v sv. deželo. Marsikomu se je morda na prvi hip zdelo nekako predolgo potovanje, ker smo Stov«tHJ! 1« majhen narod v primeri z drugimi. Vendar pa to pri nas pravzaprav ni nič nenavadnega, zakaj že v preteklih stoletjih so naši pradedje potovali radi na daljne slavne svete kraje. Romali so vsakih sedem let k sv. trem kraljem v Ahen na Nemško, pogostokrat so šli tudi v Rim, dft, celo k sv. Jakobu v Kompostelo so hodili tje v daljno Španijo. Ako pomislimo, kako slaba so bila tedaj pota, kako pičle lepe ceste, koliko nevarnosti je žugalo romarjem od vseh stranij zlasti pa po roparjih; ako pomislimo dalje, da tedaj železnic niti poznali niso, temveč so morali romarji po pet, sedem ali še več dežel peš prehoditi, moramo res strmeti nad toliko versko gorečnostjo. Koliko truda in denarja jih je to stalo! Razven tega so morali po tri mesece ali še več, včasih celo do pol leta ostati z doma. In vendar so zmagali vse težave, in nekateri so celo po dvakrat ali še večkrat prehodili to res težavno in nevarno pot. Kaj neki jih je gnalo na te daljne svete kraje? Brez dvoma le 7erska gorečnost! Njih ljubezen do Boga je bila močnejša nego do posvetnega blaga; bolj so ljubili svojo nebeško domovino nego posvetno, ki je bila, čeprav jim draga, vendar-le dolina solza. Ali ni res to dejanje žive, močne vere? To je bilo pravo junaštvo! Torej misel, da romajo Slovenci v sveto deželo, ni tako nenavadna, kakor bi si človek mislil. S tem se lo iznova poživi oni duh, ki je že pred stoletji navdajal naš bogoljubni narod. Ako so naši pradedje romali na daljna božja pota, zakaj bi ne romali mi, zlasti ko so okoliščine romanja sedaj neprimerno ugodneje, nego so bile kdaj poprej. Sedaj je taka božja pot tako olajšana, da je navidezno podobna le daljšemu prijetnemu sprehodu. Vendar pa Slovenci tega romanja nikakor ne smatramo kot "kak moderen izlet brez višjega namena, temveč smatramo je kot slovesno izjavo svojih katoliških načel, za katere je slovenski narod do najnovejših časov še vedno stal enoglasno kot hrast neomajan. In ta slovesna manifestacija v čast večnemu Bogu, kralju vseh narodov se bo izvršila na najsvetejšem mestu, kar jih obsega zemlje krog, tam, kjer je naš Zveličar iz lju bežni do nas stopil kot človek na zemljo, kjer je storil največ čudežev, kjer je trpel in umrl ter zmagoslavno vstal od smrti in šel v nebesa. Knga bi ne vlekel nase ta najsvetejši kraj? Trgovstvo. Svetovna zgodovina ima svoje zakone, pa katerih se razvija. Res je v drvenju najrazličnejših strasti, želja, poskusov, bojev, zmag, porazov, katerih jo polno sodobno življenje, težko najti zakonitosti, pa vendar, če življenje sodimo po treznem prevdarku, pridobimo si iz preteklih časov nazore, po kater.h sodimo kolikor toliko jasno sedanjost in določujemo prihodnjost. Človeštvo delimo po njegovem razmerju do blaga v tri dele: 1. v one, ki proizvajajo, in ti so poljedelci, obrtniki in delavci sploh, (produ-centi), 2. v one, ki blago porabljajo, bod si poljski pridelek ali tovarniški izdelek, (konsumenti) in 3. v tiste, ki posredujejo, da pride blago iz enih rok v druge, in ti so trgovci. Nikakor pa ni to troje popolnoma ločeno, ampak isti človek, ki proizvaja in prideluje kako stvar, lahko tudi ž njo trguje; in tisti, ki kaj rabi, lahko z vsemi trgovskimi pripomočki skuša priti do nje. Tako je lahko proizvajalec hkrati trgovec s svojo lastno robo, in to je celo bolj naravno, kakor če drugi trži s t m, kar je on naredil. Jasno je torej sledeče: 1. Da je potrebno trgovstvo, ker blago ne sme ležati tam, kjer se je naredilo, ampak se mora mnogokret na velike daljave prevažati po suhem in po morju, in se mora razdeljevati med posamezne ljudi po njih potrebi, 2. da je ta potreba večja ali manjša po volji in zahtevi odjemalcev blaga, 3 da so osebe, ki se pečajo s trgovstvom, odvisne od onih, ki pri njih kupujejo, in da je le od dobre volje odjemalcev odvisno, ah kupujejo tu ali pa drugje. 4 čim manj si znajo odjemalci sami pomagati, da pridejo do svo:ih potrebščin, tem večja je potreba in število trgovcev; čim bolj pa so razvita prometna sredstva in čim bolj je ljudstvo podjetno in izobraženo tem bolj jo neodvisno od trgovstva. Nam se zdi ta zadnja trditev silno važna, in ker so pri nas liberalci nahujskali neke trgovce proti ljudskim zadrugam, hočemo v pojasnilo iz svetovne zgodovine navesti nekaj podučnih vzgledov. Prosimo pa vse ljudi, ki so blage volje, da to stvar trezno in mirno pomislijo. Bili so časi, ko ni bilo železnic in telefonov; in še prej so bili časi, ko ni bilo niti pošt. Če je kdo hotel kako stvar kam poslati, in če je bilo tudi samo drobno pisemce, moral je zajahati konja in skozi gozde in šume nesti svojo stvar. Ce jc prišel do reke, moral jo je preplavati ali pa prebresti; če je prišel do morja, jo moral najeti ladijo in mornarje, in ker so bile ladije takrat počasne in okorne, jc moral vzeti veliko brane seboj. Na poti so v grmovju prežali roparski vitezi, ki so živeli od tega. da so popotnikom mavho praznili, in ladija je bila vedno v nevarnosti pred morskimi razbojniki. V teh časih jc bil trgovski st m potreben, da, trgovci so bili veliki dobrotniki človeštva. Imeli so družbe, zadruge, katere so tesale ladije, vzdržavale vojake, ki so branili trgovce pred roparji, zidale so mostove, prenašale blago iz dtžole v deželo, in z blagom vred tudi omiko. Take družbo so nastale pod vplivom krščansko vere posebno na severnem Nemškem, in mnogokrat so veliko storile tudi za razširjanje svete vere. Zatirale so roparstvo, ustanovile prvi redni promet, povzdignile obrt in pospeševale poljedelstvo. V trgovskih motih se je nagromadilo ogromno bogastvo, ki pa ni bilo škodljivo ljudstvu, dokler ni bilo kapitalistično. Denarja ljudstvo ni jemalo na posodo, ker jc takrat še veljalo pravilo, da denar nc nese obresti. Ljudsko bogastvo je bilo v blagu in v posestvu. Davki so bili majhni in so se večinoma o d raj to val i v blagu in pridelkih, denarja se je malo kovalo, papirnatega denarja pa sploh še bilo ni. Pro-letarcev ni bilo; za reveže je skrbela cerkev, ki je v ta namen razpolagala z velikimi vsotami. Ti časi so bili srečni. Pošteno krščansko trgovstvo je bilo imovito, spoštovano in organizovano. Tako jc bilo v 14. in še v 15. stoletju. Za Lutrove dobe v začetku 16. stoletja pa je bilo že drugače. Poleg trgovstva je začel rasti kapitalizem. Veliki denarni mogotci so svoje zaklade vporabljali zato, da so si usužili manjže trgovce. Ti pa so iskali dobička pri ljudstvu z nepoštenim trgovanjem in z oderuštvom Nalaganje denarja na obresti je začelo rasti, in iz tega seje razvil odurni, poganski kapitalizem. Luter je ljudstvo hujskal proti trgovccm na vso moč. V besedi in spisu je rogovilil proti trgovcem. Zahteval je, da se prepove trgovina z Indijo; pre-kupci, mešetarji in monopolisti so mu »javni tatovi, roparji in oderuhi". „Ti ljudje niso vredni, da se jim pravi človek. Prav bi storila javna oblast, če bi jim vse vzela in jih iz dežele pognala." Tako divje je hujskal Luter, da je mestne delavce in kmete pripravil do upora. Ljudstvo ni bilo toliko izobraženo, da hi si bilo samo ustanovilo gospodarske zadruge, s katerimi bi se bilo oprostilo oderuhov. Luteranski kmet je v svoji slepi jezi moril, požigal in razbijal Tako je buknila silna vstaja, v kateri so luteranski požigalci izrekli že iste nazore o skupnosti imetja, kakoršne imajo sedaj socijalni demokratje. l'a konec tega boja je bil žalosten. Bogataši in grajščaki so se združili in z urejeno plačano vojsko so premagali vstajnikc. Sedaj je pa Luter svojega konjička presedlal. Prestopil je na stran bogatašev, in sedaj jc te hujskal, da naj pobijajo in pobesijo upornike. Od tega časa socijalno gibanje v Evropi narašča, in sc na zunaj kaže v raznih krizah in prevratih. A pri tem opažamo sledeče: Tisti, ki pri teh silovitih prevratih trp<5, niso najhujši sovražniki ljudstva. Večinoma trpd le mali kapitalisti ki živo med ljudstvom, veliki kapital pa plava v varni visočini nad bojiščem, in često iz revolucij in vojsk.1 vleče dobičke. Žito je pa slab prijatelj ljudstva, kdorjehujska k nasilstvu. Treba je, da se o s v o b o j e n j e od velikega kapitala vrši mirno in previdno. Novodobni napredek, ki je veliko slabega zakrivil, jo pa tudi ljudstvu podal novega orožja za osvobojenje. Prinesel nam je pošte, ki se raztezajo po celem svetu, kakor velikanska pajčevina, železnice, brzojave itd. Zato pa odjemalec blaga lahko neposredno stopi v dotiko s proizvajalcem, in posredovalci so vedno manj potrebni. Sedaj lahko dobim vsako stvar u Nemčije brez prsredovalca. Treba mi je le pisati, in jo dobim. Ce je torej ljudstvo že toliko izobraženo, da se zna p o s 1 u ž i t i prometnih sred-8 te v, lahko se preskrbuje samo s potrebščinami. Liberalci vpijejo vedno: »Ljudstvu dajmo pouka, učimo je geografije, računstva, kemije, fizike itd. Vzbujajmo med ljudstvom špekulativnega duha!" Prav, le vzbujajte ga! Ta špekulativni duh se kaže na zunaj v zadrugah in konsumnih društvih Nobena stvar ni sama na sebi slaba. Slaba podane samo po zlorabi. In zato tudi novodobni napredek, ki ima veliko slabega v sebi, izkoristimo al>ko, če ga napeljemo na pravo pot. Moje prepri-{ani° je, da je sedanja zadružna organizacija edina r^itev proti nevarnemu prevratu, in da novodobna prometna sredstva lahko nam v dosego dobrega namena ravno tako služijo, kakor služijo judom za njihove namene. Zato je pa največja neumnost, če se majhni trgovci upirajo organizaciji ljudstva. Njihov pravi sovražnik ni ljudstvo, ampak veliki kapitali od katerega so oni še bolj odvisni, kakor ostali ljudje. Pametno bi bilo, da bi se trgovci na podlagi krščanskosocijalnih načel združili v trgovske zadruge, ki bi imele trgovsko zvezo v Ljubljani. Ta bi se združila z zvezo kmečkih in delavskih gospodarskih in konsumnih društev, in ta zveza bi skrbela, da se ves narod osvobodi, iz jarma tujega kapitalizma. S tem bi trgovstvo storilo veliko kulturno delo v prospeh sebi in ljudstvu. Ce pa stopi v boj z ljudstvom, škoduje največ — sebi. Trgovski stan bo ostal tudi v prihodnje, le oblika trgovanja se utegne znatno izpremeniti. Pri tej izpremembi pa ima najmanj govorili trgovec sam, ker je odvisen od proizvajalca in od odjemalca; zato naj pa stopi ž njima v prijateljsko zvezo! Plčve. 8. I.asd po želu, kaj ne, dekleta: Da pdmet se vdnje lahko zapletal 9- Šumeča krila, pobarvan obr&z — Kako se dekli ti okrog ozira! Domd se pa — bajta podira . . . ro. Nekf>č vsaj starci so pamet imeli, Dandanes pa oni mladiče uče: Kako naj bi lažje noreli. — e — •f- Misli. Nesreča je odkritosrčna, sreča nas goljufa in vara. Res je, da je vsak svoje sreče kovač, a treba je, da mu usoda železo greje. Srečo iščemo mi, nesreča nas sama poišče. Samo toliko časa pravimo, da je sreča slepa, dokler ne pride do nas. Laglje je osrečevati, kakor biti srečen. rs $ listek. Kje je vzrok P Slika iz mosta. „Pol osmih je že, a očeta še sedaj ni" pravi moj8trina Vinkovička svojemu sinu. in zraven vzdahne globoko. „Zopet se bo napil. In tako je vsako slednjo nedeljo; moj Bog, in večerja je že vsa pre-stana." Sin je bil plavolas mladenič osemnajstih let. Lica njegova so bila nekoliko bleda, pa razodevala so razum in prevdarek. Čuvši materine besede, zapre knjigo, iz katere je bral in odvrne: „Saj veste, da je zmeraj tako; kaj vam pomaga tarnati ?" „Ali ni grdo za oženjcnega človeka, očeta družino, da se napije do sitega, da je poln kakor sod«. . . To se je zgodilo po leti neke nedelje v Zagrebu v Petrinskih ulicah. V teh ulicah sc je nastanil in oženil pred petindvajsetimi leti stolar Vinkovič. Bil je sicer pameten človek, a imel je grdo navado, da je pogledal rad globoko v kozarcc. Res je, da se je udajal tej strasti, le enkrat na teden — v nedeljo — a tedaj tem bolj. Bil je dober delavec, in sosedje so ga imeli radi. Kadar sta se sprla kaj malega z ženo, poravnala sta se brž, kadar je šlo /.a edinca sina, za katerega sta živela in delala in za katerega se nista strašila žrtvovati vse, kar sta imela. Andrej je bil pa tudi vreden te ljubezni. Bil jc dobre glave in zraven marljiv mladenič in pokazal je zgodaj veselje do učenja. V ljudski šoli je bil vedno prvi. Učitelji sami bo se čudili njegovemu napredku. Oče ga je sprva nameraval priučiti svojemu rokodelstvu, a videč njegove sposobnosti, je opustil to misel. Dasi ni bil bogat, odloči se vendar dati ga na gimnazijo. Andrej je napredoval vedno bolj. Vsako leto je prinesel prvo »premijo" starišem. Profesorji so ga hvalili na vsa usta in so se trudili uveriti očeta, da čaka sina sijajna bodočnost. No Andrej se ni prevzel, temveč je ostal ponižen in zvest svojim najljubšim tovarišicam — knjigam. Počitka ni poznal. Pripravljal se je za izpit zrelosti (maturo) a čez dva meseca se je imel upisati na vseučilišče. V sosedih so vse matere skrivaj zavidale Vin-kovički. Kadar je rekel Vinkovič: »Naš Drejče« bilo je v njegovih besedah, v njegovem glasu toliko lju- bezni, da je morala ganiti najhladnejšega poslušalca ... ■ liilo jc osem, ko so se začuli na hodniku koraki, ki so pričali, da prihaja stolar. — Bil je mož petdesetih let, visok, krepak, bolj mrkega pogleda. Imel je dolgo lase, lica obrita, — skratka, bil jc čeden človek. »Moj Bog, kod pa hodiš?« zakliče mu že od-daleč mojstrina zlovoljno, »čakamo tc že celo uro i večerjo.« »Zakaj pa čakate« odgovori stolar, precej nasekan. »Stokrat sem ti žc rekel, da me ni treba čakati.« Pri tem položi počasi klobuk na posteljo. »Kje pa si bil toliko časa?« »1 Ia, ha, v — cerkvi ... ali ti je prav? ... In ti Andrej, kaj si delal vse popoludne? Gotovo si se ves čas učil. V nedeljo naj gre človek na polje, na prosto .da se odpočije.« »Čez par dni imamo skušnjo in če je ne napravim z odliko, ne dobim štipendije.« »K, pa radi tega se ti ni treba toliko gnati. Se oboliš nama. Mestno štipendijo boš že dobil, saj mi je obljubil gospod župan. Ko pride prošnja pred mestno zastopstvo, glasovali bodo najbrže zanjo jedno glasno, to pa tudi veš, da sem tudi jaz v zastopstvu.« »Saj ste že tako dosti potrošili zame — odgovori s hvaležnim pogledom Andrej. Sedli so k večerji. Sedeli so dalje nego navadno. Mojster Vinkovič je bil dobre volje in poslal jc po liter »rudtsčega«, da ga izpijo na srečen sinov uspeh ; nato pa vzame klobuk. »Kaj spet z doma?« krikne žena — »ali so nisi še zadosti poveselil v krčmi?« »Potolaži se, vrnem sc gotovo ob enajstih; a iti moram, ker som obljubil prijateljem.« »Lepi ljudje, ti tvoji prijatelji, ki popivajo tako pozno po gostilnah. Saj veš, kako lahko te pridrže med seboj in gotovo napoči prej zora, kakor se vrneš. Jutri boš pa bolan, a dela je čez glavo.» »Vse izgotovim, boš videla, vse, in naj mi še toliko naroče.« Žena mu še dalje brani, a zastonj. Stolar se ji smeje v obraz, vzame palico s težkim kovom in odide. Andrej se ni dosti menil za ta prizor med oče toni in materjo, saj je bil takega in enakega že vajen- Vsako nedeljo je bilo enako. Ko je mati pospravljala, sedel je že pri knjigah in se učil. »Ni ga mogoče udržati« pravi mati sinu. »Zato je bolje, da jih pustite v miru; naj se tudi oče pokratkočasijo nekoliko, saj tako delajo in se trudijo po ves teden.« »Saj nič ne pravim, da se ne sme; ne branim mu popiti par kozarcev vina, a če mi ostaja celo noči zunaj, naužijem sc preveč strahu, čakaje, kdaj se vrne. ali da ga prineso pobitega in potolčenega. gaj veš, kako vročo kri ima. Pa tudi drugi dan, ti ne veš kako mi je hudo, ko povprašujejo naročniki po njem. Ali naj jim pravim: »Glejte, tam le leži že ves pijan in bolan od sinoči!« In sosede, sosede ; kako se požurijo, da mi povedo že koj zjutraj s sladkim glasom: Mojster Vinkovič je pa prišel rano domov — majčkeno pred zoro . . .« Hudo je veš, ljubi sin, in če hočeš sebi in drugim mnogo žalosti prihraniti, ne pij nikdar, prosim te prisrčno. Pijan človek ni nič boljši kakor brezumna živina.« (Jotovo bi bila dobra ženska še dalje čvrljala, ko bi so ne bala, da moti sina pri učenju. Umolkne torej, sede zraven njega in začne kot dobra gospodinja premišljati kaj vse naredi jutri, prvi dan v tednu. Pride cnarjsta ura, odbije polnoč. Andrej zapre bukve, pomane si oči — dremalo se mu je. < Nehaj no že enkrat« pokara ga mati, saj se pogled zgubiš . . . Ah, očeta pa lc še ni in ga ni. Kje bi mogel biti? Ali bi se ne mogel vrniti o pravem času, kakor se vračajo drugi ljudje ? Gotovo jc kje v kaki -zakajeni beznici in trosi denar v slabi družbi. Ali bi ga ne šel, sinko, iskat? ...» »Slutil sem, kaj bote rekli« odgovori Andrej ; »toda nc, jaz nc grem nocoj nikamor več; polnoč je proč ...« »Ah, bodi. bodi tako dober; vsaj v gostilno k »Raci« pojdi. Sla bi Bama, toda kadar jc pri vinu, ne posluša drugega kakor tebe.« »Ej, dokler sem bil otrok, je bilo tako, da«, odgovori sin, »a zdaj jc drugače; oče sc ujezč, a to mi ni ljubo.« Ko mati le ponavlja svojo prošnjo, naj ga gre iskat — jo Blednjič uboga . . . Hila je temna hladna noč. Andrej zaviha ovratnik svoje suknje, da se mu skrije skoro ves obraz. Ni iztikal dolgo po meBtu. Na oglu neke ulice za-čuje vik, ki je prodiral iz bližnje krčme. Izncnada se odpro vrata. Pri slabi luči, ki se je razlila skozi odprta vrata, spozna očeta, ki se je prerival med tolpo pijancev, ki so ga pahali iz gostilne . . . Nato se vrata zapro . .. Andrej pohiti za svojim očetom, ki se je naglo oddaljeval. »Počakajte . . . počakajte . . .! « jc zaklical za njim. Mojster Vinkovič je mislil, da je kdo izmed njegovih protivnikov. »Pasja vera . . . počakam naj te?« reče s hripa-v»m glasom stolar. »Počakajte vendar .. . čujete.« Andrej ni mogel skončati. Stolar ne vedoč, kdo da jo, skoči nazaj ter ga udari z batino po glavi. Mla- denič pade kakor odčešnen vrh na tla, a Vinkovič prestrašen zbeži, kar ga neso noge. Ko se usopc, obstane ... bil je v Vlaških ulicah. Zločin, ki ga je storil, ga je malo streznil. Bilo mu je tesno pri srcu. Govoril je sam seboj. »Morda sem udaril premočno. Zakaj me je ustavljal. Bil sem prisiljen braniti se. Ej ... malo sem seveda preveč ošinil. Jutri ga bo gotovo glava bolela. Hajd, domov, žena je že tako huda.« Dospe domov ; batino vrže v kot. Žena je ležala. Ko ga zagleda, začne ga zmerjati: »Kod pa hodiš tako dolgo? Zmiraj te jo treba hoditi iskat . . . Toda kje je Andrej ?« »Kaj ne spi ?« »Poslala sem ga pote v gostilno k »Raci«. »Kolikrat sem ti že rekel, da me ni treba hoditi klicat. Še enkrat naj pride kdo po me, gotovo ne pridem domov.« Stolar sleče vrhnjo obleko . . . pomalem se je streznil. »Kaj pa je z Andrejem?« vpraša žena po dolgem molčanju . . . »pa ne, da bi so mu bila dogodila kaka nesreča?!« »Kaka nesreča?« skombgne stolar z rameni, »ve ženske ste vedno bojazljive in strašljive.« Zapali pipo. Odbilo je dve. Poloti se ga nemir. Naenkrat potrka nekdo na vrata. Vinkovič se po-žuri, da odpre čim preje, misleč, da prihaja sin. »Kdo je«, zapraša naglo. »Jaz sem, mestni stražnik. Odprite!" Stražnik? Naenkrat mu šine v glavo pretep v Vlaških ulicah. Prokleta batina! Sedaj ga bo spraševal, morda celo zaprl. Lep posel za uglednega človeka, zagovarjati se in hoditi v takih zadevah pred gosposko. Vcb poln strahu odpre vrata. Stražnikovo lice je izražalo nemir In bojazen. Tiho vstopi. „Mojster, govoriti mi je z vami na samem. Žona ne sme slišati." „Saj leži . . . vem ... vi prihajate, da . . »Mojster«, pravi stražnik in ga prime za roko, »bodite mož, srčan . . . Naznaniti Vam moram slabo novico.« Prestrašen nad tem govorom probledi stolar. »Prišel sem prvi k vam, vas pripravit", dostavi neodločno stražnik. »Vašemu sinu se je dogodila nesreča.. . u »Mojemu sinu?" krikne Vinkovič, „ali je mogoče ?" Mojstrina je čula te besede. Pol oblečena pri-hiti k njima. »Neznan človek ga je udaril" nadaljuje stražnik. Stolar, bled kakor zid, dvigne roko. »Grom in strela! Našega Andreja! Človek, ki ga je udaril, mora biti izvržek človeštva! Mojega otroka udaril!" „Umirite se, mojster!" ,On ni nikomur nikdar rekel žal besede." „Gospod stražnik" krikne uboga mati v strahu, »ničesar nam ne tajite. Ali ga je zelo?« Stražnik povede mojstra v stran. „Mož ste, Vinkovič. Bodite srčni, če vam povem, da zelo, zelo ... no obetam vam, da dobimo gotovo zločinca." »Moramo ga najti.« »Bodite prepričani, da se nam za dolgo ne bo skril ubijalcc« »Ubijalec«! zavpije stolar .. . »torej je moj sin ubit, . .. ubit... Ah, moj Bog !« Komaj je sopel, a žena se zgrudi na tla in začne jokati. Vinkovič si je ruval od bolesti lase. Moj sin, torej te ne bom več videl... ti najina nada, najin ponos. Jaz pojdem za tabo, saj brez tebe ne morem živeti!« »Dragi prijatelj« skuša ga utolažiti mestni stražnik, »nikar ne obupajte. Bodite mož! Seveda je to neskončna nesreča! Moral ga je ubiti z batino!« Pri teh besedah polije stolarja mrtvaški pot. Grozna slutnja se ga poloti. »Vi mis ... mis ... lite, da ga je z ba . .. ba... tino ?" »Da, z batino. Našli smo ga na cesti ležečega brez zavesti. Nalahko sem ga vzdignil. Prišel je k zavesti, odprl oči . . . »Kdo te je udaril?« vpra šam ga. Bilo je, kot da se jo ustrašil ob tem vprašanju . .. »Ne vem« zašepeče čez nekaj časa, a nato se onesveti in .. .« »In . . .« vsklikne mati. »In umrje!« odgovori stražnik. »Toda mi vam dobimo ubijalca. Vso pride na dan. Zločin se je dovršil v Vlaških ulicah.« Stolarja bi bila skoro kap zadela. Tresel so je kakor šiba na vodi. Leden gnoj ga oblije po vsem telesu. Komaj zamrmra nekaj nerazumnih besedi, pa se zgrudi stražniku na prsi. V tem hipu prineso mladeniča mrtvega na no silnici. Glavo je imel odkrito. Mladostno lice mu je bilo zalito s krvjo. Lobanjo je imel prebito prav do možganov. Mati se vrže na sina in bolestno zajoka. Dočim so jo skušali spraviti od sina, vpil je stolar kakor blazen, strt od žalosti: »Saj ga nisem jaz, saj ga nisem jaz!«-- --Andrej je imel sijajen pokop. Vse mesto je šlo za njegovim pogrebom. Grob je bil ves pokrit z venci. Tovariš-gimnazijcc mu je govoril nagrobnico, a drugi so jokali ... Sodišče je iskalo z vso marljivostjo in skrbjo za zločincem. Toda, išči ga tam, išči ga tu, trud je bil zaman. Krvavi uboj je ostal prikrit z zagrinjalom tajnosti; Vinkovič — oče — je zblaznel nad sinovo smrtjo, in kadar je zagledal kakega mestnega stražnika, vpil je od daleč: »Saj ga nisem jaz, saj ga nisem jaz . . . !« Smilil se je vsem. Politični razgled. Deželni zbori še sedaj niso dovrfiili svojega dela. Kranjski deželni zbor jo v zadnjih sejah rešil več gospodarskih vprašanj. Dno 14. aprila je pcsla-nec Pfeiler utemeljeval predlog, da bi se znižal obrtni davek za kranjsko deželo. Poleg kmetov so posebno obrtniki obloženi z davkom. Dohodki so vedno manjši, stroški vedno večji, posebno to velja za dolenjsko stran. Zato je pač opravičeno, da se dohodninski davek primerno zniža. Dne 25. aprila pa je poslanec Povše utemeljeval predlog, naj bi vlada izdala zakon glede znižanja pristojbin pri pre-pisdi malih kmečkih in drugih posestev. Dobro je namreč znano, kako velike pristojbino treba plačevati, ako slariši prepuščajo svoja posestva sinovom. Poleg dolgov morajo dediči prevzemati še jako velike stroške. Vlada je sicer predložila boljši načrt zakona gledč pristojbin, tako da bi bila pristojbin prosla vsa posestva do 2500 gl. vrednosti. Primerno nižje pristojbine bi bile po novem zakonu tudi za večja posestva. Toda državni zbor je mrtev, in vladni načrt leži v omarah. Zato bi bilo želeti, da vlada sama brez državnega zbora izdd ta zakon, ki bi bil v veliko korist davkoplačevalcem. V štajerskem deželnem zboru imajo nemški liberalci večino. Zato pa gospodarijo po svoji volji proti slovenskim in katoliškim nemškim poslancem. Tako so slovenski poslanci zahtevali vsaj jedno slo vensko meščansko šolo v Št. Juriju. Nemci imajo namreč na Štajerskem 19 meščanskih Sol, Slovenci pa nobene, akoravno štejejo dobro tretjino prebivalstva v deželi. Toda liberalna večina je v svoji ošab-nosti brez vsacega razgovora zavrgla slovensko opravičeno zahtevo. Slovenski poslanci so nato zapustili zbornico, v kateri ne najdejo svojih pravic. Se s 1 a b š e se godi slovanskim poslancem na Primorskem. V isterekem deželnem zboru slov. in hrvatski poslanci skoraj življenja niso svesti. V deželnem zboru jih zasramujejo poulični kričači, da še govoriti ne smejo. Isto se godi slovenskim poslancem v Trstu, in v Gorici italijanska večina popol; nem prezira slovenske poslance In vendar slovanski poslanci zastopajo veliko večino prebivalstva na P"; morskem. Zato so se sešli vsi slovenski in hrvatski poslanci dne 24. aprila v Trstu ter sklenili, da se skupno pritožijo na ministerstvo. Res, žalostno je, da imajo lahoni toliko oblasti v naši državi! Samoa-otoki bo onkraj Avstralijo v Tihem morju. Za to otoke, na katerih živi do 40.000 ljudij, se pulijo Nemci, Angleži in Američani. Nedavno bi bilo prišlo skoraj do vojsko, a so se pobotali vsaki za jeden kos. Nedolžni otrok. Po ulicah protestantske Angleško hodil je reven misijonar. Za njim so hodile cele trope otrok ki so, oJarani od njegovega blagega pogleda, sladkih besed, pozabljali na svoje igrače, stariše in dom. Misijonar je pripovedoval deci o poglavitih resnicah naše svete vere, a najrajše je govoril o jedni, namreč o Jezusu v presv. zakramentu, o njega pričujočnosti v tabernakeljnu, o neskončni ljubezni — in vselej mu je sijalo lice nebeške sreče, oči so mu plamtale v ljubezni in svetem navdušenju, srce se mu je topilo blaženstva in besede so mu tekle, da so bili mali poslušalci navdušeni in ognjeni. — Neko jutro so oddalji od tovarišev mal otrok — pravi angeljčvk — in odide od misijonarja tiho v katoliško cerkev. Tu poklekne pred tabernakelj, v katerem jc prebival Jezus v podobi sv. hostije. Malo dete dvigne svoji ročici proti tabernakeljnu, toda ne more ga doseči. Vzpne se torej prav na altar, dvigne spet mali roki, potrka na vratica in začne: „Ali si notri, Jezusek?" — Pa no dobi odgovora. Potrka zopet: »Ali si notri, mili moj Jezus? Odgovori mi! Veruučitelj jo rekel, da si notri, daj odgovori mi!" — Otrok nagne gla\ico prav blizu, da bi slišal; pa nič ne čuje. Morda Jezusek še spi na plenicah, misli si — pa ga vzbudim, toda nalahko in tiho — „0, dragi, mali moj Ješček! jaz te imam tako rad, tako rad. Jaz'vem, da si notri; prepričan sem, da si; pa daj in odzovi se mi. Prosim to, reci mi vsaj jedno besedo, saj semtvoj otrok; ali me ne poznaš?" — In glej, mdosti! glej! Jezus so sc ne more več ustavljati prošnji nedolžnega otroka, in odgovori iz taber-nakeljna, kamor ga je zaprla sama neskončna Iju bežen do ljudi: „Da, tukaj sem, kamor me priklepa moja ljubezen, v kateri gori nu jo Srce do tebe, tukaj sem, da tešim in obsipljem z milostmi one, ki so zatekajo k meni. Kaj želiš od mene, mili moj mali bratec?« — Otrok se nagne še bližje do taber-nakeljna in pravi: „Moj oče hi dober, on Te ne ljubi; sovraži Te. Daj Jezus ljubi, prosim Te, spreobrni ga; Tebe ta milost nič ne stane." — »Aj, dete moje", odgovori dobri Jezus, „uslišati hočem tvojo prošnjo." Otrok skoči ves srečen spred altarja, pohiti domov, pa ne pove nikomur svoje skrivnosti, le materi bi jo bil zvečer kmalu izdal. Ko mu je namreč popravljala vzglavje, ko je že ležal, naslonil je nanjo svojo glavico in tiho šepetal: „Mamica, boš videla, boš videla." — Zjutraj, glej, novega čuda ! Njegov oče gre, dasi mu ni nihče rekel niti besedice, k misijo narju pred noge, se spove poln kesa in žalosti in postane jeden najpobožnejših m ž. Ta dogodek, ki se je resnično zvršil pred nekaterimi leti na Angleškem, jasno priča, kako Jezus v presvetem zakramentu — kakor pred toliko in to-iko stoletji, ko je bival kot človek na zemlji — •lubi zlasti nedolžne otroke, in uslišuje njih prošnje, da bi se zatekali radi in pogosto k tabernakeljnu! Pobožna gospodinja — dobra družina. Dobra gospodinja je odpisala prijateljici, ki se je čudila njeni družini, ker je poštena, hiši zvesta in delavna tako le : Draga Marija! Čudiš se, da je moja družina poštena, zvesta meni in hiši, ter delavna in me vprašuješ, kako to, in kako sem prišla do tega, zraven pa tožiš nad svojimi posli, da so nasprotni od mojih. Poslušaj! Sprva ni bilo t.jko kakor je danes; hlapci so bili leni surovi, in kletev bila je njih molitev. Mislila pa sem si, s slabo družino se ne pride daleč, da bi pa posle menjala vsak teden, to pa spet ne gre. Spomnila sem se svoje stare mitere, dobre gospodinje, ki so mi takole rekli: .Hči, če hočeš, da se družina tebe boji, boj se ti Boga, hočeš, da bo tebi družina zvesta in verna, bodi ti verna in z ve s ta!" Začela sem premiš ljevati t<_> besede in prišla sem do tega-le zaključka: 1. Če hočeš, da ti bo družina dobra in udana, treba, da si ji tudi ti dobra. Pokaži ji, da si ji prava prijateljica, da ti je njena sreča pri srcu. če ji moraš kaj ukazati, zapovej ji blago, milo, če treba koga kaj poučiti, pouči ga prijazno, dobrohotno, če treba koga karati in posvariti, opomni ga lepo in o pravem času, najbolje na samem. Ne kolni ga in ne nadevaj s priimki. Sploh družine ne psuj grobo, ,še manj pa tolci, ker to ne rodi dobrega. 2. Dajaj ji vedno dober izgled. Ustajaj rano, pazi na vse, preglej vse sama, ker družina opazi takoj, da se brigaš za svoje stvari. 3. Moli rada, hodi k sv. maši vsaj ob nedeljah in praznikih. Opominjaj družino in zahtevaj od nje, da molite skupno doma zjutraj in zvečer. Ne pripusti, da ostane kak posel v nedeljo brez sv. maše. Na spoved ne pozabi. Verjemi mi, da je spoved največ pripomogla k temu, da je družina delavna in poštena. Ker hodim sama po večkrat na leto k spovedi, posnema me tudi družina in jo opravi vsaj petkrat v letu. Če se pa gleda samo na to, kar zapoveduje cerkev, namreč na enkratno spoved, treba navadno še takrat siliti, pa še nič ne pomaga; čim večkrat tem laglje in tem rajše! — Ob nedeljah popoldne po kosilu bere jeden izmed družino na glas: n Življenje našega dospoda Jezusa Kristusa" drugi poslušamo, zvečer pa molimo vsak večer skupaj sv. rožni vencc. Manjkati ne sme nikogar ! Ali misliš, da je družino temu težko privaditi? Kaj še, samo začeti je treba! 4. Družini dajaj vedno zdravo, dobro in tečno hrano, in dajaj je dosti. Jaz ji ne dajem kruha na vago, ampak vsak si ga po potrebi odreže, kadar je lačen in prepričana bodi, da ni pohlepna po jedi in tudi ne raznaša mi kruha. Slednjič plačaj družini točno in rada, za kolikor si se pogodila z njo. Glej, draga moja, tako postopam jaz z družino in sem z njo popolnoma zadovoljna. Stori tudi ti tako in videla boš, da ti ne bo nikdar žal. Brez molitve in izpolnjevanja verskih dolžnostij ne pojde nikdar dobro. Zato svetujem, bodita oba z možem verna in zvesta Bogu, pa bo tudi družina vama verna in zvesta. Slovenski novičar. Kranjsko (Mestne volitve v Ljubljani) so izpadle tako, kakor jc bilo pri sedanjih razmerah pričakovati. Zmagali so liberalni kandidatje. A pripomoglo jim je k tej zmagi le nasilje, zveza z Nemci ter socijalnimi demokrati, pa — nerazsodnost ljub -ljanskih meščanov. Nasilje je bilo velikansko; deloval je ves »rotovž«, policaji, z zvijačo izvabljala so se volivkam pooblastila, petaki so igrali veliko ulogo itd. Kar se tiče zveze z Nemci, je sicer res. da so poslednji postavili svoje kandidate, a pri ožji volitvi jih je v tretjem in prvem razredu veliko potegnilo z »Narodovci«. Zlasti pa so vsi socijalni demokratje glasovali za liberalce. In naposled smo rekli, da jim je k zmagi pomagala nerazsodnost — meščanov. Ali ni to nerazsodnost, če meščani v enomer tarnajo o visokih nakladah, o hiši nesramnosti itd., a ko sc gre za to, da se to obrne na bolje, pa glasujejo za liberalce ! Gotovo je celo veliko liberalcev prepričanih, da tako mestno gospodarstvo, kakoršno je zdaj, mora polagoma Ljubljano pritirati na rob propada. In vendar volijo stare gospodarje! — A vkljub vsemu temu si je opozicija priborila lepo število glasov — dobro tretjino. Zato nas ta nevspeh ne plaši. Izid nam je porok, da je bodočnost naša. Ljubljana mora spoznati, da je nadaljevanje dosedanjega gospodarstva z mestnim premoženjem mestna poguba. Zato brezobzirno naprej! Prihodnje leto se zopet vidimo na volišči! Ilmenovanje.) Za knezoškofijska duhovna svetnika sta imenovana č. gg. Ivan Tomaži č, mestni župnik v Škofj i Loki, in Štefan Jaklič, župnik v Št. Vidu na Dolenjskem. (Vseslovenska delavska slavnost,) ki se bo vršila dne 28. maja v Ljubljani in pri kateri bodo presvetli knez in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič blagoslovili krasno novo zastavo »slovenske krščansko-socijalne zveze«, obeta biti sijajna. Poleg že zadnjič priobčenih društev so dalje naznanila svojo udeležbo sledeča društva: 23. I. delavsko konsumno društvo v Ljubljani; 24. Gospodarska zadruga na Češnjici v Selški dolini; 25. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Št. Vidu nad Ljubljano; 26. Kmetijsko društvo v Ribnici; 27. Bralno društvo v Ratečah; 28. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Škofji Loki; 29. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki; 30. Kat društvo za delavke v Ljubljani; 31. Konsumno društvo v Železnikih ; 32. Krščansko delavsko podporno društvo v Domžalah; 33. Kat. delavsko društvo v Prevaljah. - Delavci, ganite sc! Se je čas naznaniti udeležbo! A zgodi naj se ko- likor je mogoče kmalu, ker sicer pripravljalni odbor v zadnjih dneh ne bo mogel biti kos ogromnemu delu. Udeležba naj se naznanja L. Smolnikar-ju, stolnemu vikarju v Ljubljani. (Umrl) jc dne 20. aprila v Metliki bogoslovec Janko Bartel in bil dno 22. aprila ondi ob mnogo-brojni vdeležbi laranov ter duhovščine pokopan. N. v m. p.! (Profesor dr. .1- K. Krek) jc pred kratkim odpotoval na Nemško, in sicer v Vestlalsko, kjer je po ondotnih rudnikih nad 400 Slovencev in čez I(KKJ Čehov. Naši rojaki bi radi pri domačem duhovnu opravili svojo velikonočno dolžnost in zato je prišla od tam prošnja za duhovna, ki bi umel slovenski in češki. Dr. Krek je imel ob tej priliki že več socijalnih shodov. (Umrla) sta od kapi zadeta v Ljubljani dne 23. aprila vpokojeni dežel, sodišča nadsvetnik Karol Pleško in dne 28. aprila znani ljubljanski zdravnik dr. Ivan M a d e r. (Nesreča.) V Št. Vidu nad Ljubljano je padel kleparski vajenec Anton Košenina vsled svoje neprevidnosti s cerkvene strehe ter priletel tako nesrečno na glavo, da je čez pol uro umrl. (Umrl) je dnč 27. aprila na Dunaji grofllohen-\vart, ki je bil odličen državnik, skoro četrtstoletja državni poslanec za Kranjsko, in sicer za Gorenjsko in za Ljubljano, katere častni meščan je bil; v Ljub ljani je bil od leta 1859 načelnik politične uprave. Bil je vreden sin svojih prednikov, ki so v naši deželi zastopali važna dostojanstva. Slava pokojnikovemu spominu! . (Za župana) je izvoljen na Slapu pri Vipavi Alojzij Ferjančič, tamošnji posestnik; za svetovalca pa Anton Gvardijančič in Matevž Trbižan. (Meščansko vojašnico) v Trnovem je kupil na javni dražbi g. Avgust Drelsc za 16.000 goldinarjev. (Maverjeva baraka v »Zvezdi«) jc prešla v last salezijanskih sotrudnikov. Lastnik jo je velikodušno prepustil temu društvu, ki si bo v Šiški zgradilo dobrodelni zavod. (Nagrado za rešitev življenja) je priznala deželna vlada 14 letnemu kočarjevemu sinu Jan. Strempielu iz Laniš, in sicer v znesku 20 gld., ker je junaško rešil svojo mater Marijo iz ognja. (Iz Idrije) se nam poroča: Znani idrijski župan in govornik na shodu trgovccv Dragotin Lapajnc ima nad tri mesece staro dete, katerega noče dati krstiti) češ, naj počaka do 14. leta, potem naj se sam odloči, v katero vero pristopi. Lep župan to, ki pa sicer hoče veljati tudi za katoličana! (Poletni vožni red državnih železnic,) ki stopi v ^veljavo s 1. majem, naznanja pred vsem, da bo zopet pričel voziti takozvani potresni vlak med posta- jama Ljubljana - Lesce, Iz Ljubljane bo odhajal zvečer ob 7. uri 15 min. ter došel v Lesce ob 8. uri 50 min.; iz Lesec bo pa odhajal ob 6. uri 29 min. zjutraj ter došel v Ljubljano 5 minut pred osmo uro. Na dolenjski železnici bodo vozili mesto mešanih sekundarni vlaki. Na kamniški progi pričneta s 1. majem zopet voziti dva nedeljska in prazniška vlaka; prihod v Ljubljano ob 9. uri 55 minut in odhod ob 10. uri 25 minut zvečer. Štajersko. (Uvoz govedi in konj) na Štajerske je iz Hrvaškega in Slavonije zopet dovoljen. (V Ormožu) jc dne 24. aprila premilostni knez in škof mariborski blagoslovil bolnišnico križkega reda ob navzočnosti nadvojvode Kvgena. (Streljanje proti loči.) Štajerski deželni odbor opozarja občine, okrajne zastopc in kmetijske podružnice, da smejo pri deželnem odboru naročati za znižane cene smodnik za streljanje proti toči, in sicer v zabojih po 25 kg. ali v sodčkih po 112 ktr. — Celo na Laškem se zanimajo za streljanje proti toči Vsled tega so nekateri laški vinogradniki iz Celja naročili topiče. {Oproščeni.) Poročali smo svojedobno o surovih napadih, katerim so bili izpostavljeni udeležniki pevske slavnosti v Celju. Celjski Nemci so takrat obmetavali slovenske goste s kamni in z gnilimi jajci in jih polivali x različnimi tekočinami, tudi s petrolejem. Orožniki so nekatere napadovalce kar pri priči zgrabili in zaprli. Stvar je prišla pred kratkim pred sodišče. Deset Nemcev je bilo obtoženih zaradi hudodelstva javnega nasilstva Orožniki so izpovedali za obtožence jako obtežilno. a sodišče je vseh 10 nemških obtožencev — oprostilo. — O tej zadevi še nam piše prijatelj: Obtoženci so vedeli, da bodo oproščeni; kajti imeli so že pred obravnavo tiskane listke, ki so oznanjali njih oprostitev. Državni pravdnik je vložil pritožbo na višje mesto zoper oprostilno razsodbo. Radovedni smo, kako bodo graški sodniki sodili. (Prebrisani Nemec.) Nek graški Nemec je prišel pred nekaterimi meseci v Celje, se izdal za bogatega špekulanta ter začel kupovati razna posestva. Ob enem pa je kupljena posestva razprodajal in denar pridno shranjeval Predno so se prodajalci zavedli, »prihranil« si je zviti Nemec že nad 10.000 gld. Sedaj Pa se je odkrilo, da o bogastvu tega človeka ni go-Vorai ampak da si jc na tak način hotel bogastvo Sele pridobiti. Djali so ga pod ključ; a kaj — ker pridobljenih tisočakov ni pod ključem! (Kmetijska zadruga v Cvenu) pri Ljutomeru je kupil« cvensko pristavo, da ustanovi drevesnico, trt-niuo in sredi nekaj lepe plemene živine. Ta zemlja je ostanek nekdanjega posestva na Cvenu, katero je bilo pred letom razkosano. (V Gornjem Gradu) namerava vlada upeljati uradne dneve celjskega okrajnega glavarstva. Ljudstvu bo 8tem jako ustreženo, ker mu ne bo treba za vsako stvar hoditi v oddaljeno Celje. Primorsko. (Tržaški škof) je bil pred kratkim v Rimu pri sv. Očetu. Sv. Oče so natančneje popraševali po razmerah v Trstu in Istri, zlasti glede vprašanja o gla-golici (staroslovenska služba božja.) Sv. Oče so pri tej priliki obžalovali, da politika dela ovire delovanju duhovščine. lUmrlj je 22. aprila v Tolminu gospod Jožef D e v e t a k, bivši večletni župan, načelnik cestnega odbora in deželni poslanec. (Slavnost v Čast sv. Jožefu v Ricmanjih pri Trstu.) V romarski cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih vršila se bode dnč 5., 6. in 7. maja slovesna tridnevna pobožnost v spomin stopetdesetletnice, odkar se je začela tukajšnja božja pot k sv. Jožefu. Vspored: 1. Četrtek, dne 4. maja: zvečer ob '/t6. uri vvodni cerkveni govor, „Pridi sv. Duh", slovesne večernice z blagoslovom. — 2. Petek, dne 5. maja: zjutraj ob 6. uri peta sv. maša z blagoslovom, ob '/i 8 in '/j uri tiha sv. maša; ob '/t 10. uri cerkveni govor, potem velika sv. maša. Popoludne ob l/i 3. uri sv. rožni venec, ob 6. uri cerkveni govor in slovesne večernice z blagoslovom. — 3. Soboto, dne 6. maja; vse kakor v petek. — 4. Nedeljo, dne 7. maja: zjutraj ob 6. uri cerkveni govor in peta sv. maša z blagoslovom; ob '/j 8. in '/, 9. uri tiha sv. maša; ob '/t 10. uri prihod procesije iz Doline in druzih bližnjih krajev; ob 10 uri slavnostni cerkveni govor, na to pontifikalna sv. maša, katero bo služil prevzvišeni vladika tržaško-koperski Andrej Marija Sterk. Popoludne ob 3. uri sklepni cerkveni govor, pontifikalne večernice, »Tebe, Boga hvalimo" in blagoslov z Najsvetejšim. Cerkvene govore bode imel prečastiti gospod Andrej Kalan, ka nonik iz Ljubljane. — S posebnim apostolskim pismom z dne 8. marca t. 1. podelil je sv. Oče papež Leon XIII.: 1. popolni odpustek vsem in pojedinim vernikom obojega spola, ki se pobožno vdeležč te tridnevne pobožnosti ter jeden treh dnij po svoji volji izbran imenovano cerkev sv. Jožefa v Ricmanjih obiščejo in tam iskreno Boga molijo za jedinost krščanskih vladarjev, za izkoreninjenje krivoverstva, grešnikov in povišanje Matere Cerkve; 2. nepopolen odpustek 7 let in isto toliko kvadragen tistim vernikom, v dan, ko se bodo vsaj skesanega srca te pobožnosti vde-ležili. Ta popolni in nepopolni odpustek zamore se obrniti tudi v prid dušam v vicah. — Ricmanje, dne 20. aprila 1899. — Cerkveno predstojništvo. Domača knjižnica. I, seveda! Še tega se manjka! Kakor je videti, bi bilo nekaterim še le takrat vstreženo, ko bi jim šel še posebej na dom sam v red devat domačo knjižnico. Glej, kaj si izmislijo? Ni jim namreč všeč, da nimam določenega reda pri ocenjevanju naših knjig, češ, sedaj jim pokažem veliko, sedaj zopet malo, sedaj debelejšo, sedaj drobnejšo knjigo itd. Prijatelji, jaz bi sam imel rad red pri tej reči; a to ni tako lahko, kakor bi si kdo mislil. Jaz moram vendar sam najprej dobro vedeti, kaj je v knjigi, predno vam jo priporočani. Saj žc naprej vem, kakšno reč bi zagnali tu pa tam, ko bi priporočal kaj takega, kar ni hvale vredno ali kar je celo slabo. Tu je treba previdnosti. Sem že zvedel, kako so nekateri natančni. Pokukal sem v neko pisemce, v katerem nekdo naroča knjigo, katero som pohvalil v »Domoljubu", pa pristavi: „Oče bo rekli, naj bi poprej poslali na ogled, ali je res tako zlata in srebra vredna" itd. Če pa hočem vedi ti, kaj ima knjiga v sobi, jo moram poprej prebrati. To pa stane truda in časa. Torej ne zamerite, dragi čitatelji in ljubitelji »Domoljuba", da bom še dalje oconjeval naše knjige po tej vrsti, kakor mi ravno pridejo pod roke. Uredili si jih boste pa žo sami v domači omarici: kar lepo skladajte manjše v male, večje pa v velike predalčke! VII. Krščanski Detoljub. List za kiščansko vzgojo in rešitev mladine. Urejuje A nt. Kržič. S prilogami vred stace letnik 40 kr. — Ta listič obravnava tvarino, ki je sicer slara kakor človeštvo, in vendar vedno nova, t. j za vsak čas potrebna. Pisatelj nam pravi ob koncu IX. letnika: »Čas je postal nekakšno nemiren proti koncu našega stoletja Vprašanje za vprašanjem se sili na površje, in jedno hoče biti bolj pereče nego drugo. Pa naj pride na dan vprašanj kolikor hoče. najimenitnejše je in oslane vprašanje o pravi krščanski vzgoji; saj modra vzgoja je bila od nekdaj, kar svet stoji, pri vsth modrih ljudeh prvo in najvažnejše vp-ašanje. Č". tega vprašanja prav ne rešimo, je škoda, da bi se ukvarjal še s kakim drugim vprašanjem, ki naj bi osrečilo človeštvo.« Ker so (ako resnične le besede, bi se vendar moral vsak pravi domo'jub živo zanimati za vsako knjigo, katera govoti o zdravi krščai.ski vzgoji. »Krščanski d e t o I j u b« je pa knjiga te stroke, ki še posebej zasluži naše zanimanje in, kar je še bolj potrebno, ob lne porabe in podpore. Do sedaj jc že izšlo deset letnikov, ki so objavili fe dokaj lepih in prekoristnih sislavkov, naukov in vzgkdov. Navedem le samo nekatere večje sostavke: 1. Sedem poglavitnih grehov, pa otroška vzgoja; 2. Premagovanje in zatajevanje samega sebe; 3. Vzgoja - prečastno opravilo; 4. Zgledi bogoljubnih mater, (op:samh je bulj ali manj obširno 22 mater, na/adnje prav lepo in obširno življenje C en e t o v e m a t e r e)- 5 G o rečnost za zveličanje duš; 6. VzgojaVujna naloga vsem; 7. Kaj se pravi katoliško v/K0-jevat,; 8. Ptuji grehi in otroška vzgoja- 9 Kr ščanskega vzgojitelja oči; 10. Mladino vzKoie-vat, u o s k r bi j e v a 11 je najkoristnejše dobro delo; 11. Skrbite otrokom za blag o s 1 o v b o žj i; 12. Starišem za praznik sv. Jožefa; 13. Krščanska družina in sv. zakramenti; 14. Učite otroke hvaležnosti! 15. Pred vsem učite otroke pokor-j čine! Iti. Učite mladino moliti! 17 Krščanske vzgoje najhujši sovražnik (nečistost); 1H. Lepi zgled — krščanske vzgoje nijkrepkejši p0. moček; 19. Katekizem; 20 Vestni vzgojitelj in krščanski nauk; il. Kako otrokom pomagati pri .učenju krščansKega nauka; 22. Cerkveno leto in krščanska družina; 23. Pisma slovenskim materam; 24 Kakšen jc dobro v z g oj e n č Io vek. — To so pa le samo daljši sostavki, kateri se semtertja nadi-Ijujejo v več letnikih; poleg teh je Se mnogo krajš li spisov o vzgoji za razne okoliščine in potrebe. — Priloge, katerih ie je te precej nabralo, so namenjene mladini, a mnogo so po-rabne tudi za odrasle; pa o teh utegnemo Sc drugikrat kaj spregovoriti. Za sedaj bodi posebej priporočen »Krščanski detoljub«, ki stane brci prilog 25 kr. v»ak letnik. (Naroča se pri g. izdajatelju sv. Petra cestm St. 76.) Drobtinice. Živa pokopana. V lllanici na Č< škem so pokopali 18 letno hčer zidarja Novaka. Grobar je slišal kmalu potem neko ječanje izpod zemlje. Naznanil je to oblasti. Komisija jc odkopala grob. Našli so v njem truplo, a ne na hrbtu, ampak obrnjeno po strani. Obraz je bil zalit s krvjo, obleka pa raztrgana. Ni dvoma, da jc bilo ubogo dekle živo zakopano. Kraljica — zdravnik. Portugalska kraljica je študirala pet let medicino, da bi pomagala drugim, in naredila jc žo marsikak srečen poskus. Sklenila je svoje znanje, katero jc občudovanja vredno, obrniti revežem v prid. Na svojem potovanju po Portugalskem si jc ogledala razne bolnišnice, hoepitalo itd., t-;r naredila s pomočjo najznamenitejših članov načrt, po katerem se bodo zdravstvene razmere njenih p d-ložnikov zdatno zboljšale. Povabila jo vse stanove, da ji pomagajo pri tem človekoljubnem delu. Najlepša roka. Dve gospe sta se pogovarjali, katera ima lepše roke. Toda v svoji sodbi se nista mogli zjediniti. Ko sc jima torej približa prstaren gospod, vprašata ga in prosita, naj on razsodi. Starček prime njuni roki in ju ogleduje dolgo. Končno pravi: »Ne upam si rešiti tega vprašanja. Toda če hočeta zvedeti, pokažita roki ubožcem in ti vama bodo rekli, da je najlepša ona roka, ki rada miloščino deli" Čudež. Iz llima javljajo, da jc škofijstvo v Nobi proglasilo neki dogodek za čudež na temelju izpovedi) zapriseženih prič. Neki redar iz Livcrija, po imenu Barone, je sramotil pri neki igri v krčmi Mater Božjo, nato zagrabil poleno in vrgel v njeno sliko, rekoč: „Če M ti Božja kaj premore, naj mi posuši roko!" Dva dni pozneje je Barone čutil hude bolečine v desni roki, in zdravnik mu je moral rezati roko. Pa tudi t0 pomoglo, ker so se bolečino večale, dokler ni Barone 12. febr. umrl, trdno prepričan, da je to kazen za sramotenje Matere Božje. Železniški inost v ognju. Osebni vlak, ki vozi iz Varaždina v Čakovac, je ustavil strojevodja, kije opazil, da je most pred vlakom v ognju. Prestrašeni potniki so zapustili vozove, pa železniško osobje je hitro pogasilo ogenj, in bilo je še mogoče z vlakom voziti čezenj. Junaški čin duhovnika. Nedavno je poročal dunajski uradni list, da je cesar podelil zlat križec b krono župniku Jan. Svozilu v Jestrabici na Mo-ravskem, ker je rešil dva otroka iz ognja. Dne 26. aprila m. 1. jc namreč v času. ko je župnik name-6toval nadučitelja v šoli, navstal ogenj v neki koči, v kateri sta bila zaprta brez varstva dva nedorasla otroka. Na klic nekih žensk, ki so ogenj opazile, podal so je župnik takoj na lico mesta, odprl s silo vrata ter v ognju in dimu poiskal v sobi na tleh ležeča nezavestna otroka in ju izročil zunaj stoječim ženskam. Ker se je pa trdilo, da jo v sobi še jeden otrok, podal se je župnik šo jedenkrat v največjo nevarnost, preiskal vso sobo in prišel povedat, da ni nikogar več. In res se jo dečko rešil žc pred večjo nevarnostjo. Po prizadevanju župnika sta prišla otroka kmalu k zavesti in sta sedaj popolno zdrava. Župnik Svozil rešil je žc preje dve osebi iz vode. DomaČi zdravnik. Še nekaj navadnih bolezni. Pljučnica. Kjer te zbada, naloži na prt namazanega kislega zelja ali pa skute (mrzlo). Odeni so dobro in čakaj poldrugo uro. Če to jenja zbadati, ni treba nadaljevati, če pa šo zbada, ponovi še enkrat z novim obkladkom. — Isto velja za vsako vnetje, bodisi tudi prsne, prečne, trebušne ali rebrne mrene. Rane, notranje in zunanje se zdravijo z trpot-čevim sokom, ki se pije ali devlje na rano. Skrnina (revmatizem). Bolni ud ovij s poparje nim senčnim drobcem. Cez dve uri ponovi to in nadaljuj, dokler bolečine nc preidejo. Ako no moreš s senčnim drobcem ovijati uda, namoči prt v vročo seneno zavrelico in ovij ud s tem prtom. Zaprta vada. Napravi Bi preslično zavrelico, pomoči vanjo prtič in napravi obkladek, kjer te boli. P'j preslični čaj. To več dnij ponavljaj. Vodenica. Ce hočeš vodo odpraviti, pij vsak dan trikrat habatov čaj. Za kupico čaja potrebuješ dve noževi končini habatove zmlete korenine. Zobobol. Ce te zob boli, obleci v mrzlo vodo namočene nogovice in obuj počez še suhe. — Če te pa trga, ovij vrat s prtom, namočenim v toplo seneno zavrelico, ogrni se s suhim, da se ne pre-hladiš. Bolen želodec. Najboljše zdravilo in čistilo je v žganju raztopljena aloja. Nekaj (4 do 5) kapljic kani na sladkor in povžij. — Brinove jagode zobati de tudi dobro slabemu želodcu. Domača lekarna. Našteti hočemo nekaj zdravil, ki si jih vsak lahko sam pripravi ali z malimi stroški omisli in si tako sestavi malo domačo lekarno. 1. Aloja je najboljše zdravilo in čistilo za želodec. Razstopi nekoliko aloje v žganju, kani nekaj kapljic na sladkor in povžij. To imej vedno pripravljeno. 2. Arnika Pri nas znana rumena cvetlica. Za nove rano dobro zdravilo. Šap arnike deni v steklenico in nalij po vrhu čistega špirita ali žganja. Cez Sliri dni je zdravilo že rabno. Na rano polagaj v arniko pomočen bombaž (pavolo). 3. Bezeg. Vso se dil porabiti: listje, skorja, korenje, cvet in jagode. Čaj iz bezgovega listja jo najboljši kup čistilo za kri. Po leti lahko rabiš zeleno listje, po zimi pa posušeno. Za vodenične je čaj iz bezgovega korenja. Posušene črne jagode dobro slu žijo ob hudi driski. 4. Borovnice. Posušene jagode so dobro zdravilo proti hudi driski. Še bolje zdravilo, če deneš dve ali tri pesti borovnic v steklenico žganja. Vzemi žlico tega žganja in deni v osem žlic kropa. To potem popij. Cez osem ali deset ur ponovi to. Dobro je jemati nekoliko kapljic na sladkorju. Če imaš gri*o, pij to žganje v kropu in napravi na želodec tople obkladke z vodo in kisom (jesihom). 5. Brinove jagode. Brinovec je dobro zdravilo za prchlajen želodec. Brinov les in še bolj jagode na-pravljajo prijeten duh v sobi, če jih zažgeš. Bri-novice žveči, če zahajaš k bolnikom, ki imajo nalezljive bolezni. Kdor ima slab želodec, naj žveči brinovice. Komur se je sesedla sapa v želodcu, pomagajo brinovice gotovo. Brinovice slove pa tudi kot zdravilo za kamen in pesek, za ledvice in jetrne bolezni. 6. Galun (alaun). Dobiva se v vsaki prodajalnici Vrzi košček galuna v malo z vodo napolnjeno steklenico, da se raztopi, in voda za oči je narejena. Kdor ima kalno roženico, naj izpira vsak dan po večkrat oko s to vodo. Komur svetloba prevzame oči, da jamejo solztti, naj stori isto. Galun je zoper vsako gnjilobo. Narodno gospodarstvo, Oskrbovanje odraslega sadnega drevja. Sadno drevje je treba snažiti. Pred vsem moramo odstraniti stari lub in mah. v katerem je navadno polno raznovrstnih žužkov, ki drevju škodujejo. Odstraniti je treba tudi vse suhe in nepotrebne veje. Pri starejših drevesih je podoben dostikrat vrh trnjevemu grmu. Veje so preraščenc jedna z drugo. Solnce niti skozi drevesno krono posijati ne more. Drevesni sok se več ne more redno pretakati. \ eje v sredi navadno radi tega v rasti zastanejo in se polagoma posuše. Pomladi včasih tako drevo obilno cvete, a v jeseni je le malo ali pa nič sadja. Sad slabo oskrbovanega drevesa je tudi droben, malovreden in neokusen. Kadar drevo snažimo, moramo pred vsem skrbeti, da pripravimo solnčni svetlobi potrebno pot v drevesno krono. Paziti nam je pa tudi, da damo kroni lepo obliko. Ako snažimo drevo vsako leto, ne bode težko nam to doseči. Uže pri mladem drevesu odrezujmo vse nepotrebne vejice, vse vejice ki se križajo. Ako smo pa pri mladem drevescu to zamudili, bodemo pri starem veliko opraviti imeli. Kadar snažimo odraščena drevesa, nc smemo na jedenkrat preveč vej odstraniti. Vsako leto odrežemo nekatere, dokler ni drevesna krona dovolj razredčena. Kadar odrezujemo vejo, jo moramo odrezati tikoma debla pri tako imenovanem vejinem prstanu, da se rana zaraste. Rane je treba gladko z nožičem porezati in s katranom ali pa s kakim drugim mazilom zamazati. Kako se prepreči rja na železji? Mnogo železnega orodja vniči rja. Vsi železni predmeti naj se torej hranijo na suhem in zračnem prostoru. Posebno dragocene železne stvari se obvarujejo pred njo s tem, da se namažejo z mazilom, ki se naredi iz treh delov slanine in jednega dela smole. S tem se zabrani pristop kisika, ki ravno rjo provzroča. Goveda brez rogov. Našim živinskim kupcem posebno ugaja lepo rogata živina. Krava, ki je zgu bila jeden ali oba roga, je takoj jednega petaka manj vredna. Dostikrat je še živinorejca sram govedo, ki rogov nima, gnati na semenj. Po druzih deželah pa nalašč narede, da bi goveja živina rog ne imela. Na Angleškem so vzgojili celo tako pasmo, ki je popolnoma brez rog. Po Nemškem se nekateri' graščaki trudijo, da bi tudi svoji govedi rogove odpravili. Kako to dosežejo? Ko je tele tri dni staro, mu odstranijo dlako, kjer bi se imel rog pokazati, potem kanejo prav počasi na tisto mesto pet do šest kapljic solitrove kisline. Ta kislina, s katero je pa treba prav previdno ravnati, vniči podlago rogov. Solitrova kis-lina rani nekoliko kožo. Kedar se rana zaceli, pregledajo dotično mesto in če opazijo še sledove rogov, še jedenkrat ponove delo. Tako ne zamori rast rog. Trdijo, da se taka goved, ki rog nima, veliko bolje redi. Tudi gnoj od take živine je menda bolj zdaton. Kajti vsa tista snov, ki bi se sicer porabila za rast rog, pride ali v kri ali pa v odpadke. Za smeh in kratek čas. lNismo tako revni!) — Zdravnik preiskavši bolnega moža, napiše recept, a preden odide, reče ženi: „K0 dobite to zdravilo, dajte mu vsako tretjo uro po eno žlico." Žena odvrne na to: „Prosim, gospod zdravnik, dajte nui zapisati vsako uro po tri žlice, ker — hvala Bogu! — nismo tako revni!" ^Popolnoma zadovoljen.) — Bogatin je imel krasen vrt v bližini Pariza; nekoč da napisati z velikimi črkami na vhod to-le: Ta vrt podarim onemu, ki je popolnoma zadovoljen. —Skopuh prečita napis, pa gre k bogatinu in zahteva, naj mu da vrt, češ da je on popolnoma zadovoljen. „Ha, ha!" zareži sc nad njim bogatin, „ko bi bil ti popolnoma zadovoljen, nc zahteval bi od mene vrta!" (Dobro se je opravičil.) — Upnik sreča svojega dol žnika ter razjarjen zavpije nad njim: »Vrag, meni si že tako dolgo dolžan, a sinoči sem te videl v gostilni, kako si sc mastil s pečenko in pil najboljše vino!" — „Nikar se ne jezi", odgovori dolžnik, »ali si me morda tudi videl, da bi bil plačal?" (Kakšnih ljudi najbolj manjka?) — »l.umpov«, je odgovoril nekdo na to vprašanje, „ker jih iščejo žan-darji in policaji!" (Časnikarske race.) Hčerka očetu: »Berem, da jc v ,pasjih dneh' po časnikih polno rac. Kaj je to:" — Oče: „No, to ni nič posebnega. Če n. pr. bereš v Časniku, da je imela kaka mačka dvajset mladih, moraš misliti, da jc bilo od teh gotovo polovico rac!" (Odkritosrčno.) — Nekdo obišče bogataša, ki ima prav dosti prašičev. Eden je posebno lep. — »Glejte", pravi bogataš, „to jc mlada, velikanska žival, najdebe-lcjša izmed vseh. kar jih jc v okolici ... pa kaj pravim, to je bela vrana med prašiči!" Besedna uganka. a, na, bu, ja, mo, 8a> va, o, ša, ru, i, do ba, ra, b, el, riz, si, va, ol, to, Pa, li, na, gla, kar, rat. Sestavi iz teh zlogov 10 besed, ki naj pomenijo: goro, ki je nosila veliko ladijo ; reko, ki teče skozi tri cesarstva; italijanski otok; mesto in reko na Moravskem; ime Žene, ki je vladala na Češkem; sad iz južnih dežel; žensko ime; moškp ime; mesto na Francoskem; mogočno cesarstvo. Ako ta imena prav razvrstiš drugo pod drugo, povedo ti začetne črke, brane od zgoraj navzdol, stvar, katere se berač najbolj razveseli. Računska uganka. Pridni kmetovalec si napravi nov sadni vrt, v katerem posadi dve tretjini jabolčnih m eno tretjino hruŠevih dreves. Med zimo mu pa grdi zajec do tal ogloda enako število jabolčnih in hruŠevih drevesc tako, da so se usLišila. Ko pa kmetovalec vso stvar pregleda, najde, Ja mu je zajec ravno polovico vseli dreves pokončal; pri ostali polovici se pa prepriča, da je petkrat toliko jablane zdravih ostalo kot hruŠevih drevesc. Vpraša se, koliko jabolčnih in hruŠevih dreves je bilo posajenih, koliko jabolk in hrušk je zajec uničil in koliko jabolk in hrušk je zdravih ostalo! Rešitev ugank v zadnji številki. Računski uganki: i. Žena je imela sedem jajec; v prvi hiši je prodala 3in ,/J, toraj 4 jajca, v drugi i' , in '/«• ste 2 jajci, v tretji pa '/t in '/d toraj 1 jajce. 2. XX 2 2 8« Rešitev besedne uganke. Oton Vidra Turi 11 Šotor Izidor Novara Žid Urar Razdrto Davorin Ararat Zidar Začetne Črke od spodaj navzgor brane: Zadružništvo. Ilescdno in računsko uganko je prav rešilo 18, samo besedno 20, besedno in drugo računsko 6, samo prvo računsko uganko pa ,lva naročnika. Vse tri uganke so prav rešili: R o z a 1 i j a M urnik v Vel. I.aiičah, I v a 11 G 1 a S t o v e c , kovač v Dona-v'cu pri I.jubnem (Gor. Štajer.), Matevž V e r b i č .v Kosezah Pr' Vodicah, .lanez Rupnik v /.adlogu, Franjo Rebolj, Sinkovturn, Ivana Majer, učenka v Ljubljani, Marija Zvezda v Ljubljani, Tomo Koprivšek in Ana Fric v Špitaliču, .losip Černivec v Radovljici, Rudolf Poljanec, učenec v Ljubljani, Julijana Murnik v Vipavi, l.udovik liajde v Ljubljani, Karol lloinig v Donavicu pri Ljubnem Slovarček nenavadnih besed. Kronovina se imenuje vsaka posamezna dežela našega cesarstva, ki ie prešla od prejšnjih gospodarjev s krono vred na hiso habsburško iu je zdaj ž njo združena. Kronovinam nasprotna je razdelitev po okrajih, kakoršno imajo Francozi. Civilni zakon. Zakon je zakrament. Zato nima država nobene pravice dajati postave o veljavnosti zakona, o zakonskih zadržkih in prepirih. Država sme dajati postave le glede na doto, pravice otrok itd. A znamenje našega časa je, da so države brezverske. Kjerkoli morejo, škodujejo cerkvi ter trgajo ljudem vero iz srca. Da bi odtrgale družino od cerkve, zato je mnogo držav vpeljalo tako imenovani civilni zakon To se pravi : ženin in nevesta prideta pred župana in vpričo njega izrečeta, da se vzameta. S tem je zakon sklenjen. Ce hočeta potem iti tudi še v cerkev, jima nihče ne brani, a nihče ju tudi ne sili. Ce se tudi cerkveno ne poročita, ima država zvezo za pravi zakon in otroke iz take zveze za zakonske. Vsak vidi, da država s tem taji zakrament sv. zakona. Zakon ji je le nekaka pogodba, kakor vsaka druga pogodba. Država se nič ne meni za to, da je po naukih krščanstva taka cerkvena zveza le navadno grdo nečistovanje. Ker je državi zakon čisto navadna pogodba, zato tudi ni čudno, da ne pozna nerazvezljivosti zakona. Za vsako malenkost se mož in žena lahko ločita, gresta svojo pot dalje in se ženita in možita, kakor jima drago. Treba je vse opraviti le pred sodiščem. Mož se naveliča žene in že iztakne kak vzrok, da se ločiti in vzame drugo. V Ameriki, na Francoskem so take ločitve že vsakdanja stvar. Zato pa tudi ne poznajo skoraj nobenega družinskega življenja več. Otroke zanemarjajo, če jih sploh imajo. Pametni Francozi, tudi brezverci, z grozo spoznavajo, da francoski narod vidno peša in Ilira, število prebivalstva se od leta do leta manjša, in kriv tega je le divji zakon brez vere in zvestobe. Tudi na Ogrskem so framasoni že poskrbeli za tak zakon. Podpisali so ga pa na praznik brezmadežnega spočetja, da bi bilo bolj očitno, za kaj sc grs. Ogrsko kraljestvo je bilo od starih časov posvečeno Mariji, prečisti materi, in na praznik njenega brezmadežnega spočetja so hoteli oskruniti krščanski zakon. Manifestacija. Ta beseda pride od latinske besede manifestare, ki pomeni kaj razglasiti, očitno pred vsem svetom pokazati. Ce torej ljudje očitno pred vsem svetom pokažejo n. pr. pri volitvah svoje versko prepričanje, se to imenuje manifestacija verskega p r e i č a n j a. Navadno se rabi ta beseda takrat, kadar veliko ljudi ob enem pokaže svoje prepričanje, in zato se reče rado tudi: s i j a j 11 a manifestacija. Ce sc bode n. pr. zbralo veliko število krščansko-socijalnih delavcev in drugih mfiž naše krščalisko-socijalne organizacije k vseslovenski delavski slavnosti dne 28. maja 1.1., bo to s i j a j 11 a 111 a 11 i f e s t a c i j a k ršč an-s k o - s o c i j a I n i h načel. Ali ko pojile toliko število mož v sveto deželo, to bo zopet sijajna manifestacija žive vere teh m6ž in sploh slovenskega naroda.1) — Časih da cesar svojim narodom o posebno važnih prilikah kaj razglasiti, n. pr. svojo zahvalo, ko so mu narodi o njegovi petdesetletnici izrekli svojo udanost in zvestobo, se imenuje cesarjev manifest. ') Ko se bo prihodnje leto v Ljubljani zbral drugi slovenski katoliški shod in bo zopet od vseh stranij, kakor upamo, privrelo ogromno število odločno katoliških m6ž, kakor pred sedmimi leti, k temu shodu, bo to zopet velikanska, sijajna manifestacija katoliških načel, ki se za-nje borimo, živimo in smo tudi pripravljeni zanje vse žrtvovati. ?"«>" \ aga;a v Ljubljani in Primož llab)an v urazgosau pn Železnikih, — Prvim trem rešilcem odposlali smo kot darilo letošnji i,, zvezek „Pomladnih glasov". Darovi- Za novo cerkev v L u čin ah _______ , __________ sta darovala: g. profesor Andrej Karlin 5 gld. in vč. g. stolni V|kar Luka Smolnikar 2 gld. — Nadaljne darove rado-v°ljno sprejema uredništvo .Domoljuba". Prihodnja številka »DOMOLJUBA« izide dne 18. maja 1899 zvečer. DaaaJ, 29. aprila: Grade'. 29. aprila: Line, 22. aprila: Trat. 22. aprila: Loterljslie srečke, 33 78 79 t 8 ti 90 63 65 84 45 49 81 67 79 14 3 83 41 71 Tržne cene v Ljubljani. 29. aprila Pfienica m. it. Rei, » Ječmen, > Oves, » Ajda, » Proso, » Koruza, > Krompir, Leča Grah, » Fižol, » Maslo kgr. Mast, » Špeh, »»ež . h k ti. il-ikr. 9 50 8 20 7 20 6 50 8 80 8 80 5 60 2 50 12 -8 -12 Špeh, povojen, kgr. Surovo maslo, » Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso kgr. Telečje > » . Svinjsko » » • Koštrunovo» » • Pišanec..... Golob..... Seno, 100 kgr. . . Slama, > » • . Drvatrda,4kub.mtr. . mehka . . ■ gl. kr. -.70 _ 90 _j 2' — 7 -S 60 — 65 — 75 — 40 — 60 - 18 6 50 4 60 UpelJ&tl kavo, ki bi pospeševala zdravje, in ki bi ohjednem nadomestila naredilno, našim živcem Škodljivo bo-bovo kavo, ali jo vsaj storila neškodljivo, to so skušali že dalj časa doseči vestni zdravniki in prijatelji človeštva. V Kalhreiner-Kueippovi sladni kavi se je slednjič našlo nadomestilo za to tako splošno razširjeno navado, ki se skoro ne dii več pogrešati, da se popije enkrat ali dvakrat na dan, tudi večkrat, nekoliko tople kave, katera zdravju ne škoduje, ki pa vendar zadovolji našemu namenu. Kathreiner Kneippova sladna kava se je skazala zlasti glede priljubljenega okusa bobove kave kot njena najizvrstnejša primes namesto deslej običajnih po-močkov, ki niso bili druz^ga kakor barvila. Samo ta kava ohrani ta dobri okus, ga stori Se mnogo boljšega, milejšega in prijetnejšega. Slednjič se z uporabljevanjem tega domačega izdelka (ki je pristna v znanih izvirnih zavitkih z im nom Kathreiner, nikoli na vago na prodaj) v vsaki družini precej prihrani, in služi torej ta kava splošni blagi :iji v dvojnem oziru. fosln Janko. itrar v Kamnik u, Velika ulica, priporoča veliko zalogo žepnih in stenskih ur, budilnic, verižic,'prstanov, uhanov, brošev in vseh v to stroko spada-jočih stvar j po zelo nizki ceni. Popravila, tudi najtežavnejša, izvršim vestno, pod po-_rrSlvom.__4.10 Alalo p»NeNt vo je nap.rodaj: hiša. hlev za tri glave živine, in pod. Vse novo pred 9. leti. Zraven je zemlje za 10 mernikov posetve in tekaj čez 5 oralov gojzda Cena po dogovoru. Posestvo je uro proč od farne cerkve ali kolodvora litijskega. Več nove lastnik Iva« S,lan v Gradišču št. 3, pošta Šmartno* pri Litiji 441 2-1 Vožnje karte ln "tororni listi 312 17 Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade Pojasnila daje: «* »ta* K. fi a. i ,, Dunaj IV., Wiedenergiirtel 20, ali pa 25—r ANTON REBEK v Ljubljani Kolodvorske ulice 29. lIKKBABNY-jev podfosfornasto-kisli ^ ^0-4 apneao- železni sirup. Ta 29 let z največjim uspehom rabljeni prani alrup raztaplja alez. upokojuje kaielj. pomanjšajo p61, daje ilast do Jedi, poapeiuje preb&vljanje in redll-noat telo Ja61 in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive foiforno ■ apnene goli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje koitg. 896 (20-18) Cena iteklenlol 1. gld 25 kr.. po poitl 20 kr. več za zavijanje. (Polsteklemc ni.) Prosimo, da se vedno J5J izrecno zahteva Herbabny-Jev apneno - teleznt alrup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamaSku ime, ,.Herbabny" stisnjeno z vzvišenimi črkami in i nosi vsaka steklenica poleg stoječo | uradno registrov, varatveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. Osrednje skladišče Dunaj, lekarna „zur Barmlierzigkeit" VII. 1, Kalaeratraaae 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dumju In v kronovinah. ^Največjo zalogo g najrazličnejših razglednic ima A. T U R K , trgovina s pisalnimi in risalnimi potrebščinami v Ljubljani, na Dunajski ccsti. — Ras-prodajalcem dd snaten popust. Vsprcjema naročila v izvrševanje ličnih razglednic v raznih poljubnih bojah. F. P.Vidic d C - v I^J ia Rkljftia l ponudijo po najnižji ceni poljubno množino stavbinske opeke, 432 2 (Strangfalz-Zlegel) in temu pripadajočo stekleno zarezno opeko. W Strešna okna iz litega železa, Peci in štedilna ognjišča (lfiHtni izdelek). Homan-cement, dovski Portland-cement pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. Najnižje oene. Tg3t Urban WEBER nasl. Zali log, pošla Železniki. Na prodaj Jo vei tlsofi stotov 433 5—2 strešnih skale (Dachschiefer) lz lastnih škrllolomov po jako nizkih cenah. Prevzamem pokrivanja vnako vratni It »tavb kakor tudi cerkvA in zvonikov. Posojilnica za Bled ia okolico, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, obrestuje od novega Ma hranilne vloge po 4 'I- °,„ in plačuje rentni davek sama. 421 3 3 Liniment. Capsici compos. 352 is lekarne Blohter-Jeve v Pragi 24-14 priznano Izvrstno b&ečine olajšujoče mazilo je dobiti posodil« po 40 kr., 70 kr. in 1 jrld. \ vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno kar kratko kot 769 40-S domače zdravilo 30 Richter-jev liniment i .sidrom' ter iprejme iz previdnosti le v steklenicah z ilme ln morske trave. - Zahvaljujem * 0,1 jednem slav. občinstvu za doslej izkazano naklonjenost in »upanje ter se priporočam tudi v bodoče v obila naročila. 370 12—11 Odličnim spoštovanjem Matko Arko. Najboljša 427 3 živinska je Barthel-novo apno za klajo, za branja ono lizanje lesa od s tra nja vzbuja pospeSuje namnoži daje redf vsako žival shujSanje slast, prebavo, mleko, delavno mofi meso itd Za prepotribno. Popis na zahtevarije brezplačno Za poskuSnjo o klg. od Dunaja za 1 ffl 4-35 Cejlon, modro zelen p. f. » 6-10 Zlati Java, rumen. p. f. » 5-90 Klserua kava, zelo fina > 5-55 Ar»b. moka, blagodiseč » 6 90 Cenik in carinski tarif zastonj. Ettllngcr & Co., Hamburg Jli. Jti. Jl«. Alt. ^14. ^Aa. Jia. JI«. ^TV^fFTTFTTVTTFT^^TFVrV Koverte s firmo vizitnice in trgovske račune priporoča Katol. tiskarna v Ljubljani. različnih vrst, 428 3—3 travna in deteljna semena in apno za poklajo po možno nizkih cenah dobiti pri J. Murnih - a nasl. v Kamniku. Oelz-ova kava je od dn-priljubljena ker bo- do dnd boljJiiiaZiii bovo kavo spremeni v z d r a v o, okusno in pokrepčevalno redilno sredstvo. 400 (20-6) Rudeči zavitki z belim trakom. 012353484853535348485323482353482353534853235348485353534848484848534823234853485353235348532348 Nj. svetost papež Leon XIII. prUrčno zahvalo za doposlane Jim stekleni«« p(T tinkture za želodec '•O in sn njemu z diplomo dne 87. novembra 1897 podelili naslov „Dvorni zaloinik NJ. svetosti'' s pravico v stoji flrmi poleg naslova imeti tudi grb Nj. svetosti. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo boleliavim O. Plc-oolijevo že-lodino tinkturo , katera krepča želodec, povečuje slsst, pospešuje pre-bavljenje in telesno odprtje. Naročila vspre-Ijema proti povzetju in 'točno izvršuje G. Pic-coll, lekarnar .pri angelu'* v Ljubljani, na Dunajski cesti. Tinkturo za lelo-dec pošilja izdelovatelj v škatljah po lSstekle-po 84 stekl. za gld. 8 40, ničic za gld. l'2'l po 96 za gld. S-50, po 70 za gld. G'50, po 110 za gld. 10 SO. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. 361 12—7 J la najvišje povelji Njega c. in k. apost. Veličanstva XX. c. k. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dopuSčena — ima 12728 dobitkov v gotovem denarji in skupnem znesku 403.160 kron. Glavni dobitek znaša: 200.000 kron. Za izplačilo jamči c. k. loterijski urad. Žrebanje bode nepreklicljivo dni 15. junija 1899. »Tedna srečka istano krone, Srečke so dobiti pri državDi loteriji na Dunaji, I., Riemergasse 7, v loterijskih kolekturah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in železničnih uradih, po menjalnicah itd. Načrti za kupovalce srečk zastonj. 101 10—1 Srečke se pošiljajo poštnine prosto. 431 4-2 C. k. vodstvo državne dohodnije Oddelek za državne loterije. Najnovejše stvari. - Birmanska darila! Priporočam svojo bogato naj večjo zalogo zlatih, srebrnih in niketnastih 442 I verižic, uhanov, zspeslnic, ovratnik verižic, prstanov itd. po jako znižanih cenah. Se priporočam ter uljudno vabim Fr. Čuden trgovina z zlatnino in srebrnino v Ljubljani, na mestnem trgu. Ceniki (/rutin in f> uuku! £ Vse novosti najceneje. Priznano najboljši dobiva se v malih množinah kakor celih vagonih, najceneje pri Ivanu Majdič-u v Kranji. kjer je {ila^ma K«al«>{j>,a istega. Oudi dobe se ludi vsakovrstna žitna semena, žideprosta domača detelja, lucerna, razna travna in vrtna semena, grahova, semenski oves, pravi ribenški fižol, semenski krompir i. t. d. Sinil ii a kava Šolske družbe sv. Cirila In Metoda Cenjena gospodinja ! Se dajte si vsiljevati drugih izdelkov ril,ovij, ampak zahtevajte povsod, najboljši pridevek k pravi bobovi kavi, ki se Vam bo gotovo dopadel, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača kava in sladna kava šolske družbe sv. Cirila in Metoda 411 5 20 Dobiva se povsodi Sladna kava Šolske družbe sv. Cirila ln Metoda Kdor si želi omisliti lepo, trpežno in ceno streho iz škrlja, blagovoli naj se obrniti do mene podpisanega, ker le eatno pri nas ee dobi BAffi;hi«met££ kranjJu s kri Dachaehiefer. let. - ^r^TZi^^™^ ^ ^ WV° 437 io-i Fran Kovič Izdajatelj: dr. I. Jineiifi. Odgovorni urednik: Ivan Rakoveo. Tiska »Katoliška Tiskarna.«