TRST, petek 7. novembra 1958 Leto XIV. . Št. 265 (4110) PRIMORSKI DNEYMIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNlSTvn • __________________ Flisov'338' -U Po^už^ucTcORICAf' Ulica* *s". P eilko'33412*'OGLASI ■" ‘o/lT*. lžVta do^lŠ S- CENE FLM^tedV,. ilf ’ T^ 7 VnapreJ: četrtletna 1300 llr. Polletna 2500 Ur. celoletna 4900 l.r - Nedeljska Številka mesečno 100 Ur. letno 1000 lir - ^ ASOV: Za vsak mm višine v širim ene« strniva- trnovski 80. finančno.,■ nravni i•*> on v,. ' _ w»;. „,f . E fERd- v tednu 10 e8°vl S°-tn volilno kampanjo. ' n0i niso bili všeč. To- Stav 0’ da bi se to netit ifnje .spremenilo v de-V, bi oškodovala dr- Sjak'n* *n diplomatski stro- ji t, * v ameriški prestol-Skr=7Videvaj°, da bodo Sjii 1.. zahtevali in tudi ji politV,ec^0 besedo v zuna-j. i v prihodnjih dveh . bo ° Pa še ne pomeni da ,»bi« riška zunanja poli- 0= ° spremenila. Zna- 5 Vm ^re^, da so demokrati !* taor,n° med najbolj vneti-3niK v°rniki nekaterih te-pji pnačel, na katerih te-i!' i® ;7llsenhowerjeva politi-tVjl • s svoje strani pode-načela od prejšnje - aticne vlade. so mnenja, da , hlj , krati predvsem kri-«.f.vCzi aktiko Eisenhowerja . . z nekaterimi zunanje- , «8»*,-, Vic So H.°vnjaki s Uuti • ■ C*rtSi vprašanji, ki jo iz-^ivide^aVni tainik Dulles. 3» °kr»r se tudi, da bedo ' leihpi1;:?ab*eval*. da se vla- «i. PredH,’,40. posvetuje z nji-vOljt-;. teherno novo zuna-' . 1Cno pobudo. k ‘rolt v dpVn^ak‘ so mnenja da plitve okrah zahtevali o-J1- <.tSv°bodne akcije Dul-demokiatični V„. ie 1 očitajo Dullesu, > oiPelial ZDA na rob l«1 iti p*, aievilnih priložno-“ '954 i° n- Pr- v Indokini v’v^ansko leto na Sred-^ du in nedavno na tihavm vzhodu. V, ao k ,°Vo pa se demokra-Cjevi id° upirali Eisenho-‘i korr? ^nllosovi politiki 'h-^bri Unizmu, ker načel-khou, Vajo nasprotovanje ki'bo hkltajske v OZN, do-tk'ha a a Pekinška vlada iz-L^bkra.. eriških državljanov. 'udi strinjajo z ■VetibvB i.em glede «Eisen- glede ti'■ v>s -'"'•irine« VfTbtuu? • Kakor %'tJeve . o —.................. ‘hb «— doktrine« na Sred- Kakor rečeno, Ljki, j,.'0 demokrati bolj W.et a. J° Dulles in Eisen-1 Vh,P?rabljata v zvezi s . Vryasanji. S ’tlokrafk -bim e s» piše, da Wi.dtŽ3„: 1 dosegli uspeh v .Sp ZbV, . --- ■! I M > bre av v zvezi z re-V'ivijeaP°selnostjo visoki- 'IjJhti yin morda v pr- PKv*Vhp - vioi 'h, ■bje^sk'mi stroški, Vi h s.,m Pravice dela zu- 'ts.Jbja TZVezi z vprašanjem Sn-ikansi?1 uR°tavlja, da je * t-i Unia »stara garda« . doj, ena. in dodaja, da v, Volj, - Dalje pravi list, 'Iti^bo , Ve močno okrepile Ss 6 in rdo demokratične Sr(il*dn£0Udaria' da Je *t -°dEn, k Nixon v veliki ; L„h>bblisren za veliki po-k^bbsk ancev-s* rt^dhou, < . »Manchester i,'tj. sbdai av‘’ da bo Eisen. 'KiAdai', položaju Bfali' V't drvi ,pa- da so v W it« neodvisno hudje, ki dobro razpoloženi do sindikalnih organizacij in do internacionalizirane zunanie politike. Tud drugi liberalni list «News Chronicle« vidi v izidu , volitev zmago bolj liberalno usmerjenih. Konservativni c.Daily Ex-press« pravi, da je velik val proti Eisenhowerju «kazen, ki jo mora vsaka vlada plačati, če je vodila nejasno politiko«. 1'anašnji francoski tisk pripisuje zmago demokratov gospodarski recesiji in drugim notranjim činiteljem. Mnogi listi predvidevajo, da bo leta 1960 izvoljen za predsednika demokratski kandidat. Konservativni »Figaro« meni da bodo volitve imele za posledico bolj elastično ameriško politiko na Daljnem vzho du. List dodaja: »izginotje Knowlanda, Cangkajškovega prijatelja, je vsekakor zadalo hud udarec kitajski »predsobi«, ki je imela dobro znano vlogo pri pripravljanju ameriške poiitike na Kitajskem.« Tudi v Tokiu so mnenja, da bo posledica zmage demokratov bolj gibčna politika glede Kitajske, japonski opazovalci tudi poudarjajo v zvezi s tem dejstvo, da je izginil glavni tvorec sedanje ameriške politike na tem področju senator Knowland. To bo tudi pomenilo ošibitev Dullesove politike. Agencija »Nova Kitajska« pravi, da veliki poraz republikancev odraža resen neuspeh ter krizo zunanje in notranje politike ZDA. Tudi ta agencija omenja, da je senator Knotvland izginil, vendar pa dodaja da volitve ne bodo prinesle popolne spremembe politike ameriških voditeljev. Današnji egiptovski tisk je mnenja, da je poraz republikancev rezultat nezadovoljstva ljudstva zaradi neuspeha Dullesove in Eisenhowerjeve zunanje in notranje politike. «Toda,» piše «A1 Sab«, «mi se ne veselimo poraza republikancev. Za nas je eno samo vprašanje. Ne pozabljamo, da so demokrati, kot zagovorniki sionističnih interesov, v veliki meri prispevali k ustvaritvi izraelske države, ki so jo o-borožili, da iz nje naplavijo vir napetosti na Srednjem vzhodu in mostišče imperializma proti arabskim državam.« «»----------------- Ženevska konferenca ŽENEVA, 6. — Današnji, peti seji ženevske konference. je predsedoval britanski delegat Ormsby-Gore. Po seji so objavili uradno poročilo, ki pravi, da je Velika Britanija predložila dokument o nekaterih praktičnih straneh, ki jih je potrebno upoštevati pri ustanovitvi mednarodne nadzorstvene organizacije, ki naj doseže, da se bo spoštoval morebitni sporazum o u-stavitvi jedrskih poizkusov. Poročilo javlja tudi, da so delegati treh držav nadaljevali razgovor o načrtu sporazuma o takojšnji in dokončni ustavitvi eksplozij z jedrskim in vodikovim orožjem, ki ga je bil predložil sovjetski delegat. Proučevali so tudi dva načrta dnevnega reda, ki sta ju predložila sovjetski in a-meriški delegat. Jutri se bodo razgovori nadaljevali. V Londonu pa je izvršni odbor britanske laburistične stranke objavil izjavo, s katero poziva britansko vlado, naj se trudi, da se v Ženevi doseže sporazum o ustavitvi jedrskih poizkusov. Laburistična stranka poudarja dalje, da bo po sklenitvi sporazuma o poizkusih potrebno takoj pogajati se o sporazumu »za konkretne u-krepe o uravnovešeni razorožitvi«. Ti ukrepi bi morali vsebo- vati ustavitev izdelovanja a-tomskega orožja in odpravo sedanjih zalog tega orožja. Laburistična stranka zahteva končno, naj sporazum o usta- vitvi poizkusov ne bo podvržen pogoju rešitve političnih vprašanj ali pa sporazumu, ki se tiče drugih strani razorožitve. V zvezi s spremenjenimi predlogi poljskega zunanjega ministra Rapackega o neatom-skem. področju v Srednji Evropi je predstavnik Foreign Officea izjavil, da se zdi, da želi poljska vlada «priti nasproti zahodnim kritikam«. Dodal je, da bi za Veliko Britanijo bilo težko resno govoriti o tem načrtu med današnjimi razgovori Selwyna Lloyda s francoskim zuna- njim ministrom, ker v Londonu nimajo še nobene uradne informacije o spremenjenem načrtu. VAlžiru razpuščeni odbori javne rešitve Alžirci še vedno bojkotirajo priprave za volitve PARIZ, 6. — Predsednik alžirske vlade Ferhat Abas je dopisniku lista «Paris Presse» med drugim izjavil; «Misliti, da bo po štirih letin vojne alžirska osvobodilna fronta lahko opustila svoje politične smotre, ne bi bilo resno«. V ostalem pa je ponovil že znano stališče Alžircev. Medtem se v Parizu širi cela vrsta govoric, k: so druga z drugo v protislovju. Razširila se je tudi govorica, da je Ferhat Abas že v Parizu, k;-er se tajno pogaja z De Gaullom. Toda uradni predstavnik alžirske vlade Ahmed Bumendžel je v Tunisu izjavil, da so te govorice bre' vsake podlage, ponovil je., da se stališče alžirske vlade ni spremenilo po uradnih izja vah, ki so jih objavili v Kairu. Samo še tri dni manjka do poteka roka za predložitev kandidatov za volitve v Alžiriji. Z vsako uro narašča verjetnost, da bodo Aižirci popolnoma bojkotirali voiitve. Do sedaj so vsi pozivi Hoppeno-ta, ki vodi posebno nadzorstveno komisijo, ostali brez odziva. Tudi podtajnik ^.a alžirske zadeve Braouillet, ki je yčeraj nuj-no odpotoval v Al-žir, je naletel, na velike težave. Politični opazovalci v Par^ zu poudaijajo, da bi neuspeh volitev v Alžiriji prav. gotovo izbrisal «triumfalni referendum« od 28. septembra. Poleg tega bi dokončno ookopalvso De Gaullovo politično akcijo. Desničarski tisk, ki je do sedaj močno spodbujal ekstremiste v Alžiriji, jih sedaj strupeno kritizira in jih poziva, naj se sporazumejo, «preden bo prepozno«. De Ganile pa za sedaj molči. Medtem pa je glavni tajnik odborov javne rešitve v Alžiriji Rene Denis sinoči sporočil razpustitev teh odborov. Dodal je, da bodo odslej vsi sklepi teh odborov neveljavni. Smrtni udarec tem odborom so zadala nasprotja glede določitve kandidatov pri prihodnjih volitvan. Sinoči je najvažnejša organizacija, včla-njena v odboru, Združenje bivših bojevnikov, sporočila svoj umik. Kmalu zatem je prišlo sporočilo o razpustitvi. Proslave obletnice oktobrske revolucije Mikojan prebral poročilo CK KP SZ Novi napadi na «revizionizem» ZKJ Proti «revizionizma> se je oglasil tudi Molotov v mongolskem glavnem mesta MOSKVA, 6. bila svečana seja moskovskega občinskega sveta, posvečena 40. obletnici oklobrske revolucije. Seje so se udeležili tudi voditelji KP, člani vlade, nekateri predstavniki vojske lii velikih ljudskih organizacij ter poljska vladna delegacija pod vodstvom Wladisls-wa Gomulke. Prvi podpredsednik vlade Sž Mikojan je prebral poročilo centralnega komiteja. V tistem delu i^ovtfra, ki- je bil posvečen zunanji politiki, je glede vprašanja ^tij-moze dejal, da vlada med SE m LR Kitajsko popolna solidarnost. Poslanica Hruščeva Eisenho-tverju, je še dejal pa je bila mrzla prha na vroče glave v ZDA. Ko je na kratko omenil ameriške volitve, je rekel, da demokratje, ki so zmagali, niso nič drugega kot surogat ameriškega malome- 111,........................................................ im,,,,«™,««,,,,,................... •■luni.....m.........■■■■■■■....................... iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Člani Milanove uporniške vlade na Siciliji niso popustil[pred ulti vodstva Mila/zn namerava sprejeti v vlado tudi liberalce - IVIennijev govor na sestanku pristašev njegove struje (Od našega dopisnika) RIM, 6. — Tisto, česar se Fanfani najbrž najbolj boji, da bo posledica krize krščanske demokracije na Siciliji, je vsekakor ustanovitev nov,- katoliške stranke. Zelo verjetno je, da sta se o tem pogovarjala stari don Sturzo in sedanji predsednik sicilijanske deželne vlade Milazzo v Rimu. Pravijo, da je dal don Sturzo Milazzu mnogo dobrih nasvetov. Sicer pa Milazza nestrpno pričakujejo v Palermu, kjer si zaradi njegove odsotnosti še vedno niso razdelili posameznih funkcij v deželni vladi. Seveda so se tudi danes nadaljevali poskusi Fanfani-jevih ljudi, da bi pregovorili uporniške demokristjane, naj izstopijo iz Milazžove vlade. Vendar pa ni nobenega znaka, da bi Fanfanijevi napori imeli kakršen koli uspeh. Tudi njegovo upanje, da mu bodo priskočili na pomoč v vodstvih MSI in PNM, je šlo po vodi. Obe stranki sta namreč prav danes zvečer potrdili pravilnost stališča, ki so ga zavzeli njihovi pristaši na Siciliji in vstopili v Milazzovo vlado. Milazzo sam pa se počuti zelo trdnega in pravijo, da celo razmišlja, da bi svojo vlado razširil, tako da bi vanjo pritegnil še liberalce. Milazzo misli baje tudi na prihodnje volitve in ima namen predložiti spremembo sedanjega volilnega zakona Hotel bi namreč uvesti namesto do edanjega — uninominalni sistem. Trdi se. da bi imeli od takega sistema največ koristi liberalci. Najbolj pa bi škodoval krščanski demokraciji. Trdnost Milazzove vlade izhaja predvseni iz dejstva, da razpolaga s 125 milijardami lir, s katerimi lahko marši kaj uredi v prihodnjih šestih mesecih. Zato nekateri trdijo, da je Fanfani razmišljal tudi o možnosti enostavne razpustitve sicilijanske deželne Vlade. Toda vse kaže. da nekaj takega ne bo mogoče, ker ni nikjer nobenih zakonskih določb, na podlagi katerih bi mogli Milazzovo vlado razpustiti od zgoraj. Pa tudi če bi to storili, bi verjetno bolj koristilo Milazzu kot pa Fanfaniju. Jutri bo zopet seja vlade, na kateri bodo razpravljali o pravni veljavnosti kolektivnih delovnih pogodb in o zvišanju najmanjših obdavčljivih dohodkov. Fanfani bo na seji o risal rezultate delovanja nove vlade v prvih štirih mesecih njenega obstoja. Fanfanija je sprejel predsednik republike Gronchi. Razgovarjal pa se je tudi s Pretijem. O včerajšnjem Fanfanijevem razgovoru 7. avstrijskim kanclerjem Raa-bom pa se je danes zvedelo z Dunaja, da ga je Raab o-značil za prijateljskega ter da je Fanfani «izrazil upanje da bodo obnovljeni avstrijsko-italijanski razgovori dali zadovoljive rezultate glede reševanja vseh skupnih vprašanj v krščanskem duhu, ki navdihuje obe državi in v okviru evropskega sodelovanja.« milim hm milim mmimmmmmi mmmmmmmmmmimimmmimmmmmmimmmimmmm. Težave v zvezi s področjem svobodne izmenjave Po razgovoru Murville-Lloyd se nasprotja niso odstranila Prihodnji teden v Londonu napovedana konferenca o britanskem načrtu Diefenbaker zavrnil De Gaullov predlog o direkloriju v NATO D«faln o usmerjeni ter LONDON, 6. — Francoski zunanji minister Couve De Murville je prišel danes zjutraj v London na lazgovore s predstavniki britanske vlade. Ko je bil napovedan njegov obisk v Londonu, so predvidevali, da se bo razgovarjal samo s Selwynom Llojdom. Toda včeraj se je okvir teh razgovorov razširil. Razgovorov, ki so se začeli zjutraj, so se poleg britanskega zunanjega ministra Seiwyna Lloyda udeležili še minister Maudling, državni podtajnik z p gospodarske zadeve Paul Gore - Pooth, minister za trgovino David Eccles in še drugi strokovnjaki, S francoske strani" pa so bili navzoči poleg De Murvilla in francoskega poslanika v Londonu se ep svetovalec ter drugi strokovnjaki, ki so spremljali zunanjega ministra v London. Po današnjih razgovorih je De Murville izjavil, da je njegov obisk nudil možnost »objektivne in odkrite obrazložitve stališča« Francije in Velike Britanije glede področja svobodne izmenjave v Evropi. Dodal je, da se je s Selwynom Lloydom razgovarjal tudi o raznih vprašanjih Skupnega interesa. «Jasno je, je dodal minister, da je spričo sedanjega položaja bil glavni predmet razgovora področje svobodne izmenjave. Znano je, da povzroča to vprašanje med Francijo in Veliko Britanijo fe posebne težave«. V angleških krogih izjavljajo, da se bodo angleško-fran-coski razgovori o področju svobodne trgovine nadaljevali prihodnji teden v Parizu. Zatrjujejo, da si je britanska vlada zelo prizadevala, da bi prevladalo njeno stališče. Toda ne zdi se, da so današnji razgovori, ki jih je De Murville imel s Selwynom Lloy-dom, Maudlingom, Ecclepom m Mac Millanom, pokazali ipožnost sporazuma. Po današnjih razgovorih se vsekakor ni izboljšala možnost, da bi dosegli sporazum pred 1. januarjem, ko se mora začeti izvajanje prvih ukrepov, ki se tičejo skupnega evropskega tržišča. Govorili so tudi o De Gaul-lovem pismu Mac Millanu in Eisenhowerju v zvezi z NA TO. Selwyn Lloyd pa je poročal De Murvillu o dosedanjih pogajanjih v Ženevi. Trdijo tudi, da je De Murville sp ročil Selwynu Lloydu obžalovanje, ker Francija ni bila obveščena o angloameri-škem izkrcanju v Jordaniji in Libanonu. De Murville se je nocoj vrnil z letalom v Pariz. Danes ponovno jatljajo iz poučenih krogov, da bo prihodnji teden v Londonu na vabilo zveze britanske industrije konferenca o področju svobodne izmenjave. Konference se bodo udeležili indu-strijci skandinavskih držav, Švice in Avstrije. Do sedaj ni bilo to še urad- no javljeno. Predstavnik omenjene zveze ni hotel na vprašanja časnikarjev dati nobene izjave. S tem v zvezi p:: v Londonu poudarjajo: 1- Konferenca se začenja, ko so v Parizu zašla pogajanja v slepo ulico. 2 Konferenca sledi razgovorom v Londonu, gi so bili pred dvema tednoma med predstavniki istih držav, in katerih namen je pil proučiti posledice morebitnega neuspeha pariških pogajanj. 3. Predstavniki ' industrije teh držav so letošnjega aprila podpisali skupno izjavo, ki poudarja, da je potrebno ustanoviti področje svobodne izmenjave: ta izjava je bila objavljena v oblik i brošure z nar lovom: «Free trade in Weštern Eu-rope« (Svoboda trgovine v Zahodni Evropi). Kanadski ministrski predsednik Diefenbaker, ki bo jutri odpotoval iz Francije v Bonn, je izjavil, da nasprotuje De Gaullovim predlogom, naj bi Francija, Velika Britanija in ZDA ustanovile direk-torij treh v NATO. Dodal je, da Kanada ne bi sprejela nobenega načrta, ki bi spremenil temeljno načelo NATO, ki temelji na «skupnem prispevku vseh držav članic«. O tem je Diefenbaker včeraj govoril z generalom De Gaullom. Diefenbaker pa je danes ponovil svojo nedavno izjavo, da bi njegova vlada sp^ejtia vsak predlog za izboljšanje posvetovanj med članicami NATO. Fanfani je naročil svojemu veleposlaniku v Londonu, naj opozori britansko vlado na nezadovoljstvo ki ga je vzbudila zadnja Montgomerjjeva knjiga spominov v Italiji. Iz Londona poroča, da je veleposlanik Žoppi to tudi storil na sestanku, ki ga je imel z britanskim zunanjim ministrom Seiwynom Lloydom. Danes se je sestala tudi parlamentarna preiskovalna komisija za ofero Giuffre, ki bo zasedala tudi jutri in po jutrišnjem. Iz Bočna pa poročajo, da so po eksploziji proti državni zastali v mestu Egna našli eksploziv ob nekem stolpu za e lektrični vod visoke napetosti v občini Vad.ena. Stolp nosi šest kablov dveh električnih linij, napetosti KO.OOO voltov Eksploziv je bil sestavljen iz desetih zavojev dinamita, od katerih jih je samo šest eksplodiralo. Na kraj sta prišla kvestor iz Bočna in poveljnik orožnike legije, ki bosta sodelovala pri preiskavi v Egni 111 nato v Vadebi. V okviru priprav za pokra jinski kongres PSI je tudi Nenni sklical za danes pristaše svoje avtonomistične struje Prišlo je okrog 500 delegatov iz raznih federacij, poudaril je med drugim, da so naloge prihodnjega neapelj skega kongresa, ki bo v januarju naslednje. 1. Potrditev ali pa negacij strankine avtonomije; ta avtonomija sestoji iz treh postavk; opozicija krščanski demokraciji, centrizmu socialdemokratskim in buržoaznim konservativnim silam na pod lagi demokratične alternative. 2. Enotnost in solidarnost de. lavstva v sindikatih, zadrugah, v notranjih komisijah, v krajevnih demokratičnih ’ u-pravah in v vseh tistih usta-novaK v katerih prihaja do izraz*uprava delavstva. Zanimivo je, da je Nenni zanikal, da obstajajo v stranki tri stališča, ker sta dejansko samo dve. in sicer: njegovo avtonomistično stališče in Vecchiettijevo levičarsko stališče. Prvo zahteva, da se ponovno potrdi politika beneškega kongresa, drugo pa hoče tako politiko zrušiti. Nen-ni je poudaril, dalje, da PSI ne sme biti pod vplivi od zunaj. Stranka je proti vplivom z desnice že zavarovana, toda zavarovati se mora tudi proti pritisku s strani KPI, ki ga narekuje skrb, da se v PSI pobijajo nujnosti, ki se pojavljajo v komunističnem svetu in ki jih mečejo v kategorijo revizionizma. Med razpravo o Nennijevem poročilu je med drugim govoril Lombardi, ki je kritiziral Vecchiettijevo poročilo, da je zgolj ideološko in ne politično, ker poziva na borho, toda ne pove, s kakšn-imi sredstvi n nameni. Vecchietti tega ni mogel storiti, ker gre za ista sredstva in iste namene, ki jih imajo komunisti in ZSSR, ki pojmuje razvoj delavskega razreda na Zahodu izključno t stališča razširitve območja sovjetskega vpliva. Dosedanji pristaš Bassove struje senator Fermo Solari iz Vidma, je prestopil k Nen-nijevi struji in je bil na današnjem sestanku tudi navzoč. Enako je ravnal tudi senator Jodice. A. P. V Belgiji nova koalicijska vlada BRUSELJ. 6. — Nova belgijska koalicijska vlada, ki ji predseduje Gaston Eyskens, ima 12 krščansko-socialnih in 7 liberalnih ministrov. V vladi so trije ministri več kot v prejšnji, ki so jo sestav- ljali sami krščanski socialcl. Glavna ministrstva so razdeljena tako: ministrski predsednik: Gaston Eyskens (ks), podpredsednik: Albert Lilar (lib.j, finance: Jean van Hout-te (ks), zunanje zadeve: Pier-re Wigny (ks), obramba: Arthur Gilson (ks), delo: Oscar Behogne (ks), pravosodje: L. Merchiers (ilb.), notranje zadeve: Rene Lefebvre (lih.), zunanja trgovina: Jacques Of-lelen (lib.), gospouarstvo: J. Vanderschueren (lib.). Podpredsedniku vlade Lilaru je bila zaupana splošna uprava in upravna reforma. To je Eyskensova tretja in po volitvah 11. junija 1958 druga vlada. V poslanski zbornici ima vlada večino 125 glasov proti 84 glasovom socialistov in 2 komunistov. Zvečer je bila vlada predstavljena kralju Baldovinu in položila prisego. ««------- Delo odborov OZN NEW YORK, 6. — V poli, tičnem odboiu OZN se je danes nadaljevala razprava o Koreji. Med razpravo so predstavniki vzhodnih in zahodnih delegacij zagovarjali vsak svoje že znano stališče glede volitev na Koreji. V odboru za skrbništvo pa so Haiti, Indija, Liberija, Mehika in Jugoslavija položile lesolucijo, ki zahteva, naj države upraviteljice določijo točen koledar o avtonomiji ali reodvisnosti ozemelj, ki so pod skrbništvom. Resolucija poziva države upraviteljice, naj določijo smotre in posamezne faze razvoja teh ozemelj na poti do avtonomije ali neodvisnosti, dvet za skrbništvo pa bo moral na prihodnjem zasedanju skupščine po Danes raketa proti Luni WASHINGTON, 6. — Jutri, 7. novembra, okrog 7,?š bodo verjetno izstrelili ameriško raketo proti Luni. Satelit bo opremljen s posebnimi pripravami, ki bodo popravljale eventualne napake v smeri poti, tako da se ne ponovi napaka, ki je bila glavni vzrok neuspeha «Pioneer-ja» V preteklem mesecu. Ogromni radioteleskop v Jo-drell Banku je ze. popolnoma pripravljen, da bo zasledoval polet rakete. Nekateri ameriški znanstveniki so danes izjavni, da imajo ZDA sedaj rak ne, ki lahko dosežejo Venero in Mars. Ni jim pa znano, da bi obstajali načrti za izstrelitev takih raket. Dostavili so, da bi moglo priti v prvi polovici 1959 do poskusa izstrelitve na Venero, v drugi polovici 1960 pa na Mars. Dc Gaulle odlikoval Wins(ona Churchilla PARIZ, 6. — Na vrtu Hotela Matignon, sedeža ministrske, ga predsednika, je danes De Gaulle podelil VVinstonu Chtir. chillu francoski »red osvobo-jenja«. Churchill in De Gaulle se nista videla od leta 1944. Svečanosti so se aue,ožili člani vlade, več bivših predsednikov vlade, angleški pred-s.avniki, predstavniki NATO itn. Pozneje je bil Cnurchill z ženo na intimnem kosilu, ki ga je priredil De Gaulle s soprogo. Popoldne je Churchilla s soprogo sprejel predsednik republike Coty. Navzoč je bil tudi britanski veleposlanik v Parizu Jebb. BEIRLTT 5. — V mestnem predelu Basti je ponoči eksplodiral močan dinamitni naboj ter povzročil precejšnjo materialno škodo. To je prvi aten- Danes je ččanstva. T0 najbolj pojasni «borba med milija-derji«, kot sta Rockefeller in Harriman v Ne\v Yorku. »Mir se lahko ohrani in u-trdi,» je dejal Mikojan ter podčrtal vedno večjo važnost, ki jo ima na tem področju sožitje držav z ra slično' družit eno uredjtvijo’ •* Sovjetski minister za obrambo maršal Malinovski izjav-lja v dnevnem povelju vojski in mornarici, da pripravlja ; sovjetsko ljudstvo potrebne ukrepe za okrepitev obrambe države. Dnevno povelje, ki - je bilo objavljeno ob * obletnici oktobrske revolucije, pravi: »Vojaki in unornarji morajo še dalje spopolnjevati svojo politično -aven. svojo moralo in svoje vojaške sposobnosti ter se vedno bolj vežbati v uporabljanju novega orožja in nove vojaške opreme, okrepiti disciplino in organizacijo ter povečati svojo revolucionarno budnost in svojo vojaško dovršenost« VARŠAVA, 6 — Član politbiroja tajništva poljske delavske stranke Roman Zam-browski je nocoj na 'proslavi obletnice oktobrske revolucije izjavil, da »tisti, ki so računali na nasprotja med Poljska in Sovjetsko zvezo po oktobru 1956, so doživeli strašen poraz«. Zambrovski je med drugim ižjavil, da je »eliminiranje kulta osebnosti odprlo pot širokim pobudam in dejavnostim na vseh področjih gospodarskega in socialnega življenja Sovjetske zveze«. PEKING. 6. — Na proslavi obletnice oktobrske revolucije v Pekingu niso kitajski voditelji pozabili napadati Jugoslavije. Član politbiroja KP Kitajske Lin Po Cu je izjavil, da je Jugoslavija «izd:tla temeljna načela marksizma-leninizma in skušala spodkopati solidarnost socialističnega tabora«, »Komunistične in deLaVske stranke, je nadaljeval Lin Po Ču, v vseh dFžavah se upirajo modernemu revizionizmu v Jugoslaviji in v delavskih gibanjih drugih držav.« V Drzojavki, poslani sovjetskim voditeljem pravita Mso-cetung in Cuenlaj, da je preteklo leto »socialistični tabor pod vodstvom Sovjetske zveze postal še bolj enoten in močnejši, medtem ko se napadalne sile pod vodstvom a-meriških imperialistov približujejo svojemu koncu«. Erzojavka govori tudi o «bratsl;em prijateljstvu med sovjetskim in kitajskim .ljudstvom« ter dodaja, da so bili razgovori med voditelji oneh aržav «simbol okrepitve njih enotnosti«. ULAN BATOR. 6. — Sovjetski poslanik Molotov je na proslavi oktobrske revolucije izjavil, da prihaja »popolna enotnost socialističnih držav v celoti do izraza v borbi proti revizionizmu in imperializmu«. —— »v—— ročati o dobljenih informaci-1 tat od ustanovitve sedanje li-jah. 1 banonske vlade. Obmejni incident med Izraelom in Sirijo KAIRO, 6. — Danes popoldne je prišlo na meji med Izraelom in Sirijo dc oboroženega spopada, ki se je nehal iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimMHiiiiMiMMMmniiiii Jugoslovanski tisk o oktobrski revoluciji M. Vošnjak m M. Matijaševič sta v znak protesta odšla s proslave oktobrske revolucije v Berlinu, ko je Grotevvohl napadel ZKJ Tudi v Sofiji je jugoslovanski poslanik iz protesta zapustil dvorano (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Predsednik Tito je poslal ob 41. obletnici oktobrske revolucije brzojavne čestitke predsedniku vrhovnega prezidija ZSSR Klimen-tu Vorošilovu in prvemu tajniku CK KP Sovjetske zveze in predsedniku vlade Nikili Hruščevu. V brzojavki V010-šilovu je Tito v imenu narodov Jugoslavije in svojem i-menu izrazil iskrene želje »za nadaljnji napredek in uspeha v izgradnji vaše socialistične države«. Brzojavka Ni-kiti Hruščevu se glasi: »Ob 41. obletnici velike oktobrske revolucije pošiljam čestitke KP ZSSR sovjetskemu ljudstvu in vam osebno z željo za nadaljnji uspeh izgradnje socializma.« Državni tajnik Koča Popovič pa je poslal s svoje strani čestitko zunanjemu ministru Gromiku. ginoči je bila v Vzhodnem Berlinu proslava 41. obletnice velike oktobrske revolucije. Na proslavi sta bila navzoča tudi jugoslovanski poslanik Mitja Vošnjak in svetnik poslanstva Milan Matjaševič. Na proslavi je govoril predsednik vlade demokratične republike Nemčije Otto Grotevvohl, ki je napadel Zvezo komunistov Jugoslavije. Mitja Vošnjak in Milan Matjaševič sta v znak protesta odšla s proslave. Kakor javlja Tanjug, je tudi v Sofiji na proslavi oktobrske revolucije jugoslovanski predstavnik Radoš Jovai novič zapustil dvorano iz protesta zaradi napadov na Jugoslavijo, ki jih je vseboval govor nekega člana centralnega komiteja KP Bolgarije. Jugoslovansko časopisje objavlja danes uvodnike, posvečene proslavi 41. obletnice oktobrske revolucije. Glasilo Socialistične zvezč delovnega ljudstva Jugoslavije »Borba« ugotavlja v uvodniku, da socializem napreduje danes povsod na široki fronti, pri čemer pa so razne težave. Siguren način za njihovo odstranitev je uporaba znanosti Marksa, Engelsa in Lenina na sodobne pogoje borbe za socializem. »Borba« poudarja, da je Sovjetska zveza ' kljub težavam v 41 letih dosegla velike rezultate v izgradnji države, ki nudijo materialno o-snovo za poln polet socialističnih odnosov, tako da je Sovjetski zvezi danes mnogo laže doseči social stični ideal, ustanovitev zveze sodobnih proizvajalcev. «Veliki oktober je — piše »Borba« — načel proces družbenega preporoda svetovnega obsega. Zato obstajajo danes razna pota v socializem. Splošno v socializmu je samo to, da socialistične države lahko in-ternačionalištično sodelujejo samo na osnovi polne enakopravnosti, kajti samo v medsebojnem spoštovanju in zaupanju lahko učinkovito delujejo v' korist skupnega socialističnega cilja.« »Borba« zaključuje, da je danes ko kapitalizem ne more več obkrožati socialističnih držav od posebne važnosti vzpostavitev stvarnih interna-cionalističnih stikov enakopravnosti med socialističnimi državami, Samo na ta način lahko postane socializem prikupen delovnim ljudem vsega sveta in premaga preostale sile kapitalizma. V današnjih zapletenih mednarodnih odnosih je miren in hiter razvoj mogoč samo s politiko aktivne koeksistence. »To je — zaključuje »Borba« — edina alternativa svetovni katastrofi in daje socializmu polno možnost, da pokaže svojo prednost pri tekmovanju na pod-ročju gospodarstva, znanosti in družbenega razvoja. B. B. ob 15. uri na poziv opazovalcev OZN, ki so pozvali obe strani, naj prenehaU streljati. Po izraelski verziji so začele sirske prednje straže streljati proti nekaterim iz- raelskim poljedelcem, ki so s traktorji orali v lužno-vzhod-nem delu spornega ozemlja ob jezeru Uleh. Izraelci so na strele odgovorili s streljanjem. Neki predstavnik OZN je dejal, da so že stopili v fkcijo topovi, moinarji in tanki. V Kairu opisujejo incident nekoliko drugače Pravijo namreč, da se je najprej pokazal izraelski tank na de- militariziranem področju na vzhodnem bregu Jordana. Nato pa je 12 izraelskih tankov začelo streljati na neko sir- sko vas in na utrjene postojanke ZAR. Tedaj so s strani ZAR začeli streljati, razbili formacijo izraelskih tankov ter zanetili dve izraelski vasi. Tako na izraelski kot na sirski strani zatrjujejo, da r.iso imeli žrtev. V Londonu so zaradi današnjega incidenta zaskrbljeni, zlasti zato, ker so mnenja, da Sovjetska zveza podpira arabske države. Libanonski list »1,’Orient« piše, da sta Kairo in Aman sklenila sporazum, da se prepreči priključitev Jordanije k Iraku. Do tega sporazuma je prišlo v največji tajnosti s posredovan iem kralja Sauda. Kralj Husein se je namreč 0-brnil kar naravno«! na Naserja, ko se s svojo opozicijo ni mpgel domeniti, in mu ponudil svoje sodelovanje. Naser je baje ponudbo sprejel. ' njej je videl sredstvo, da se postavi proti anglo • ame-1 iškemu načrtu za priključitev Jordanije Iraku. V SZ pripravljajo polovanjc na planete PEKING, 6. — Agencija »Nova Kitajska« poroča, da je sovjetski veleposlanik Judin, ko je govoril v rkviru proslav 40. obletnice ruske revolucije, izjavil, da Sovjetska zveza sedaj pripravlja potovanja na druge planete. Ni pa povedal nobenih drugih po-U robnosti. ——«»----- Družbeni načrt FUU za leto 1959 BEOGRAD, 6. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji sprejel med drugim predlog zveznega družbenega načrta za _1959 leto. Načrt predvideva nadaljnji razv.j jugoslovanskega gospodarstva v skladu s perspektivnim načrtom. Med drugim predvideva povečanje nacionalnega dohodka za 11,7. odst., oziroma za 10,3 odst., po prebivalcu; proizvodnja kmetijstva bo povečana e a 20,7 odst., industrije za 11 odst.; predvideva se, da bo istočasno povečana produktivnost dela za 6,5 odM., m nadaljnje povečanje zaposlenih za 125.000. Potrošnja se bo povečala za 6,2 za kolikor se bodo poveča-.e tudi povprečne plače. V prihodnjem letu se bo nadaljevala nadaljnja pospešena stanovanjska in komunalna izgradnja. Družbeni načrt predvideva 110 milijard dinarjev za izgradnjo objektov družbenega standarda, od tega 66 milijard za stanovanja, torej 32 odst. več kot letos. Precejšnje investicije bodo vložene tudi v šolstvo in zdravstvo. V razne gospodarske panoge bo investiranih 446 milijard dinarjev, tako da bodo skupne investicije v orihorinjem letu znašale okrog 566 milijard dinarjev. Pasternak pisal tudi MOSKVA, 6. — Boris Pasternak je po pismu Hruščevu napisal še pismo »Pravdi«, po katerem se bo lahko reklo, da je vsaj znotraj SZ zadevi s Pasternakom kon-. čar.a. V pismu Pasternak še enkrat poudarja, -la mu je nemogoče zapustiti Rusijo, ker je povezan tudi z ljudstvom, s preteklostjo, sedanjostjo in z bodočnostjo svoje dežele. 1 Pasternak omenja, da ni soglašal z revijo «Novy mir« v -odbi o njegovi kniigi; sedaj pa to obžaluje. Tolmačenja njegove knjige so šla v absurdnosti, ki jih ne more podpisati. Zato se je tudi prostovoljno odpovedal Nobelovi nagradi. Cg bi se objava njegove knjige odložila, kot je Pasternak prosil svojega italijanskega založnika, in če ne bi bile brez njegove vednosti objavljene še druge izdaje, bi lahko vsaj deloma knjigo popravil. Toda sedaj je to prepozno. Pesnik izraža upanje, da bo že našel moč, da se zopet uveljavi ter si spet pridobi 'zaupanje svojih tovarišev. Na koncu poudarja Pasternak, da mu nič na svetu ne more preprečiti, da ne bi ravnal s popolno poštenostjo, in da ga tudi ne more prisiliti, da bi delal proti svoji vesti. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 7. novembra 1958 Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16.2, najnižja 9.5, zračni tlak 1019.1, se dviga, veter 14 km vzhodnik, vlaga 62 očtet., nebo 8 desetin pooblačeno, monje rahlo razgibano, temperah morja IS 6. 9 Fržašk • 1 dnevnik Danes, PETEK, 7 novemb™ Engelbert, Zdenka. _ Sonce vzide ob 6.53 in M 16.44. Dolžina dneva 9bl. vzide ob 1.52 in zatone od «-> Jutri, SOBOTA, 8. noveobr* Bogomir, Bogo _ Delovanje strank pred prvo sejo obiinskega sveta Sporazum za sestavo odbora izraža le strankarske koristi NSZ pričakuje, da bodo svetovaki levičarskih in demokratičnih strank iskreno sodelovali v občinskem svetu - Demokristjani, republikami in socialdemokrati pripravljajo občinski program V preteklem septembru Odbor Neodvisne socialistične zieze je na včerajšnji seji obširno razpravljal o občinskih vprašanjih v zvezi s spo^ razumom med KD, PRJ. in PSDI za sestavo demokristjan-sko-republikanskega odbora z zunanjo podporo socialdemokratov. Po daljši obravnavi je odbor NSZ sprejel sledečo resolucijo «Odbor Neodvisne socialistične zveze se je sestal, da prouči in oceni politično-upravnj položaj, ki je nastal v tržaški občini po sporazumu med KD, PRI in PSDI za sestavo novega občinskega odbora. Odbor NSZ obsoja nedemokratični način, ki so ga ponovno uveljavili za rešitev tako važnega vprašanja za sestavo tržaške občinske uprave. Glede političnega kompromisa za sestavo občinskega odbora, odbor NSZ izraža svoje nezadovoljstvo zaradi diskriminacijskega ravnanja s celotnim levičarskim gibanjem. ki je prevladovalo pri razgovorih za dosego sporazuma, ki ni bil dosežen na osnovi jasnega občinskega programa, ampak na način.da zadovolji strankarske koristi in koristi posameznih oseb. Občinski odbor sestavljen iz samih demokristjanov in republikancev bi bil dejansko nekak demokristjanski odbor, ki se bo težko izognil konservativni upravni politiki, ki jo je KD do sedaj vodila. Medtem ko odbor NSZ nasprotuje tej rešitvi, ki ne u-streza zahtevam, željam in potrebam slovenskih in italijanskih delavcev, že1', da bodo znali svetovalci levičarskih in demokratičnih strank na osnovi iskrenega in prijateljskega sodelovanja omogočiti na občini takšno upravno usmeritev, ki bo ustrezala koristim velike večine tržaškega prebivalstva » Vse stranke se sedaj ukvarjajo z vprašanji, ki so porezana t bodočim delovanjem občinskega sveta. Kot smo že včeraj sporočili, prva redna seja novega tržaSkega občin skega svua bo v torek, 11. t. m., ob 18. uri. oedaj se te tri stranke, ki so se sporazumele za sestavo odbora, začele u-kv a rja ti s sestavo občinskega programa, ki ga bedo demo-kriMjani piedlozili na torkovi seji občinskega sveta. V prihodnjih dneh se bodo sestali demokristjanski, republikanski in socialdemokratski pred. stavmki da dokončno sestavijo skupen občinski program, ni izključeno, da bedo glede te-ga nastale med njimi nove težave, zlasti če pomisiitRo da bodo ostale skupine v občinskem svetu ocenile delovanje novega odbora predvsem na osnovi obcins.cega programa in ka. o bo odbor ta program izvajal. Zato tudi ni vseeno, kakšni ljudje bouo sedeli v občinskem odboru. In prav zaradi tega vpra anja so se včeraj sestali demosnstjanski svetovalci in razpravljali o razde litvi odbormskih mest. O tem bo danes razpravljal pokrajinski odbor KD, nakar se bodo svetovalci KD jutri ponovno sestali, da se seznanijo 7. mnenjem in predlogi pokrajinskega odbora. Sicer pa je neki dnevnik že objavil imena morebitnih demokristjan-scih odbornikov. Toda dokonč-ni seznam novih odbornikov KD bo znan morda šele v soboto zvečer. Upoštevati je treba dejstvo, da mora sedanje vodstvo KD voditi hudo bitko z Romanovo skupino, ki jo sedaj ponovno podpira skrajno desno krilo stranke in ki se je precej uveljavila na volitvah. Zato bosta skrajna desnica in Romanov center skušala dobiti čimveč odborni-ških mest, da bosta postala odločujoči činitelj v občinski upravi in da bosta lahko v bližnji prihodnosti skušala ponovno prevzeti v roke tukajšnje vodstvo KD, kjer i-majo sedaj večino Fanfanijevi »iniziativtsti«.; Za republikance pa je vprašanje iroenovahja njih odbornikov že relenca Oba svetovalca bosta Sedela v odboru. Zdi se, da bo prof. Cum-bat imenovan za podžupana, svetovalec Ggppi pa za odbornika za javna dela. Sicer pa se republikanci sedaj potegujejo za »najbolj vplivna* od-borniška mesta. Sinoči se je sestala skupina socialdemokratskih svetovalcev. Proučila je predloge za občinski, socialni, politični in upravni program. Na seji so svetdvalci imenovali za vodjo skupine v občinskem svetu prof. Lonzo, ker je prof. Dulci zaprosil, da ga razrešijo te odgovornosti. Jutri se bodo svetovalci sestali skupno z vodstvom federacije. ——«»----- Delavci podjetij IRI pri pokrajinskem predsedniku Včeraj je delegacija delavcev podjetij DRI obiskala pokrajinskega predsednika prof. Gregorettija, kateremu je obrazložila izredno resno stanje najvažnejših tržaških industrijskih podjetij, ker jih niso vključili v štiriletni načrt obnove in modernizacije IRI. Prof. Gregoretti je obljubil, H* »e bo za vprašanje zani- mal in podprl delavske zahteve. Zatem so deiavc^ šli na vladni generalni komisariat, kjer so zaprosili za sprej‘em pri vladnem generalnem komisarju Palamari, ki pa jih ni mogel sprejeti, ker je odsoten. Sprejel pa jih je dr. Molinari, kateremu so delavci objasnili težavni položaj podjetij IRI, na kar je odgovoril, da ne more razpravljati o tem vprašanju, ker gre za zelo važno stvar in zagotovil, da jih bo sprejel vladni generalni komisar. NSZ v Skednju in Dolini Proslava oktobrske revolucije V okviru proslav 41-letnice oktobrske revolucije bo Neodvisna socialistična zveza proslavila danes ob 19.30 uri v Skednju in jutri ob 20 uri v Dolini prvo zgodovinsko socialistično revolucijo. Vhod za člane in somišljenike samo z vabili. Za 50 odstotkov promet v Javnih Promet je znašal samo 145.000 ton V preteklem mesecu je po prvih računih dosegel promet Javnih skladišč 145 tisoč ton in je torej približno za 50 odstotkov nižji kot v istem mesecu lanskega leta. V Javna skladišča so pripeljali 90 tisoč ton blaga in odpeljali 55.000 ton. To izredno hudo znižanje prometa gre predvsem na račun stalno manjših količin premoga in žitaric, ki jih pripeljejo v pristanišče. Ti podatki se sicen ne nanašajo na celotni promet tržaškega pristanišča, ker ne vključujejo prometa z mineralnim oljem, z lesom, ki ga pošiljajo skozi lesno skladišče in dobav za ILVA, vendar pa gre za veliko večino prometa in torej podatki jasno IIIHIIIIIHIUIIIIUMHIIIIIIIIIIIinimiMllinillllUIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIHIIIMMIIIIIIINIIUUIIIBmMllllinimilllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllll Zaostritev spora v Delavskih zadrugah Sindikati so pozvali člane ravnateljstva naj pridejo na enotno skupščino uslužbencev Edino rešitev resnega položaja v Delavskih zadrugah predstavlja prekinitev komisarske uprave Včeraj so sindikalne organizacije poslale ravnateljstvu Delavskih zadrug pismeni poziv z zahtevo, da bi takoj sklicali enotno skupščino delavcev, na kateri bi bili prisotni tako predstavniki direkcije kot jjredstavniki sindikalnih organizacij in kjer bi javno obravnavali predloge ravnateljstva, ki jih je predložilo na sestankih na uradu za delo. Ta poziv je v zvezi z izjavo ravnateljstva, da so poročila sindikalistov netočna in z izjavami predstavnikov ravnateljstva, ki so delavcem govorili, da sindikalisti netočno obveščajo delavce. Do tega skupnega zasedanja naj bi prišlo še danes zvečer, ker sindikalni predstavniki ne mislijo dolgo čakati in bo v drugačnem primeru po vsej verjetnosti prišlo do zaostritve borbe in bo verjetno še ta teden enotna stavka vseh uslužbencev. Sinoči se je sestalo pokrajinsko vodstvo FILCEA, ki je razpravljalo o položaju, do katerega je prišlo v Delavskih zadrugah in o 'sedanjem protestnem gibanju delavcev in uslužbencev. Vodstvo je odobrilo stališče predstavnikov na pogajanjih na uradu za delo in ugotavlja, da predstavlja tako poročilo komisarjev kot njih izjave na zasedanju poslovodij, ki je bilo predvčerajšnjim zvečer, poskus, da bi se uklonilo delavce in da bi preprečili, da bi prišl* do enotne, odločnejše akcij«. Odbor je ugotovil, da sta krajevni vodstvi PSDI in KPl izjavili, da predstavlja edino rešitev težkega položaja v Delavskih zadrugah prekinitev s komisarsko upravo in obnova vodstva, ki ga bodo izvolili člani. Končno je pokrajinsko vodstvo FILCEA mnenja, da bi morali nadzorni organi takoj intervenirati in preprečiti, da se ne bo likvidirala ta važna delavska ustanova in da se zamenjajo komisarji z vodstvom, ki ga bodo izvolili člani, ki so edini resnični lastniki. Odbor poziva člane in vse potrošnike, da podpro napore zato, da se trne Delavskim zadrugam tista funkcija, za katero so jih ustanovili delavci in da bodo v resnici izvajale važno nalogo za zniževanje cen. -——«»----- Pogajanja za sklenitev pogodbe za kamnoseke Včeraj so, se pričela v Rimu na pobudo ministrstva za delo v prostorih ministrstva po- gajanja med predstavniki sindikalnih organizacij in med, delodajalci o novi delovni pogodbi za kamnoseke. Kot je znano, so kamnoseki že dvakrat stavkali, ker zahtevajo zvišanje prejemkov za 15 od>-stotkov in nekatere normativ- ne spremembe, kot n pr.: zvi- 'stadec* pediatrična posveto- šanje sezonskega prispevka, zvišanje akordnih dodatkov se ‘ŠT. 14 ob torkih, četrtkih lllllllllimilHIHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIMIIHIIIIIIIIIIIIIIHIllllllllllMllilllllMIIIIIIHUllHIIIHIIIIIIIIIIII Hudi nesreči na delu Železo udarilo delavca v sence Delavec Acegata zastrupljen s plinom Prva nesreča se je zgodila pri natovarjanju parnika, druga pa pri popravljanju glavne plinske cevi Pri delu na parniku «Saron-no» v novem pristanišču se je 'čeraj popoldne hudo ponesrečil 231etni Sergio Ciave iz Ul. S. CUpriano 7„ ki so ga sprejeli s pridržano prognozo na II. lčirurŠki oddelek. Ciave je .popjagal pri natovarjanju železnih odpadkov, nenadoma pa je nanj padel debel kos železa in ga močno udaril v desno sence ter ranil v levo roko. Delavec je padel v nezavest in dobil tudi pretres mužgan. Njegovi delovni tova. riši so mu priskočili na po-moč, kmaluapotem pa j* prispe®. rejgilpi #vto^. ki je »on«-očeiiia odpeljal v glavno HMSr:— sri boVhfSnico. Uslužbenec Acegata 54-letni Fferfc Cimprič iz UftCapitoli- km* napeljage v stavbi št. 14 v Ul. | hudo ud AUnamiro Volta. Verjetno je bila cev pokvarjena in jo je morn) Cimprič xam*nj»ti,i toda imel je smolo. Iz dovodne cevi je ugajal plin tako močno, da se je Cimprič zastrupil onesvestil ia padel mactU. Pri padcu se je še pobil po glavi in opraskal po nosu ter bradi. Stanovalci v omenjeni stavbi, ki so zapazili nesrečo, so takoj obvestili reševalno postajo, rešilni avto pa je nemudoma odpeljal Cimpriča v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na IV. zdravniški oddelek. Njegovo zdravstveno stanje je resno in zdravniki niso mogli povedati, koliko časa se bo moral zdraviti, ali če bo sploh okreval. «1------ ZAKONSKI OSNUTEK PRI Ustanovitev prostovoljne zavarovalnice za Iz Rima poročajo, da so poslanci PRl predložili zakonski osnutek za ustanovitev prostovoljnih zavarovalnic za gospodinje. Zavarovalnice bodo imele naslednje smotre: izplačevanje pomoči v primeru bolezni, nesreč rojstev, plače, vanje bolnišnice, invalidnosti in ustanovitev starostne pokojnine. Za finansiranje zavarovalnice predvideva zakon, da bo vsaka vpisana gospodinja plačala 4000 lir na leto, poleg te- ga pa bo država prispevala še 4000 ir in občine ter pokrajine 2000 lir. «»------- Pridržana prognoza za pešca žrtve skuterista Sinoči ob 19. se je zgodila pri Sv. Soboti resna prometna nesreča. Na vogalu med Ulico Valmaura in Ulico dei Macelli je prečkal cesto 57-letni kmetijski strokovnjak Bruno Bullo iz Ul. Ratto dei-la Pileria 12. Tedaj pa je privozil iz 2avelj proti Istrski ulici z vespo 22-letHi Vittorio Radin iz Ul, Lorenzetti št. 14. verjetno je vespist prepozno zapazil pešca, ki je nenadoma hotel prečkati cesto, in je za-au pritisnil na zavore, da hi nesrečo. Bullo se je udaril po glavi, dobil pretres možgan ia ni je verjetno zlomil tilnik. Sprejeli so t<» na,II. kirurški oddelek s 'pridržano prognozo. Radinu, ki je zletel na tla. pa so nudili prvo zdravniško pomoč, ker se je pobil in ranil v čelo in po obrazu; oždrave1 bo v 10 dneh. in povečanje dopustov. Stališče delavcev so podprle tudi nekatere občinske uprave in pri nas na našem področju so izglasovali resoluciji v devinsko - nabrežinskem in v miljskem občinskem svetu, kjer poudarjajo, da šo delavske zahteve upravičene. Na našem področju zanimajo ta sindikalna vprašanja okoli tisoč zaposlenih delavcev. Delegacija CGIL na ravnateljstvu INPS Včeraj je bila sindikalna delegacija CGIL pri namestniku direktorja INPS Luzzattu, ker je direktor odsoten. Sindikalisti so zahtevali, da se u-redi izplačevanje pokojnine o-koli 20Q delavcem in uslužbencem in da se končno te pokojnine prično izplačevati in da se izplačajo zaostanki. Poleg tega so predlagali, da bi takoj rešili vsaj vprašanje tistih pokojnin, za katere ni sporno, da jih je INPS dolžan izplačati in torej pokojnin za delavce in uslužbence, ki so bili zaposleni pred 1. 7. 1924. leta in za one, ki so bili vpisani manj kot dvajset lat v pokojninsko blagajno uslužbencev lokalnih ustanov. Namestnik direktorja je izjavil, da se za zadevo zelo zanimajo, da pa žal ne morejo v lokalnem okviru narediti ničesar in da so že vso stvar predali v Rim, ki mora vprašanje rešiti. x»------- Protestno gibanje pekovskih delavcev Sinoči je bila skupščina pe kovskih delavcev, na kateri so razpravljali o predlogih delodajalcev, da bi znižali prejemke delavcev in da bi istočasno pripravili prefekturo, da bi povišala uradno določeno ceno kruha. Delavci so podrobno obrazložili ta maflever in »oglasno odbili predloge delodajalcev. Ob zaključku sktipfčine *o pooblastili sindikalne predstavnik^, da navežejo ponovne Stilne z delocfejajci zato, (Ja. se obnove pogajanja in po možnosti spor reši na miren način. Vendar pa so že sipoči proglasili protestno' gibanje kategpjije. Padriče Včeraj smo poročali o nesreči, ki se je zgodila v torek zvečer na cesti med Padriča-mi in Trebčami ter smo pomotoma napisali, da je 47-letni Emil Gregori iz begunskega taborišča v Padričah. kakor tudi njegov brat Franc, ki se je ponesrečil na delu predvčerajšnjim. Iz FadriČ so nam včeraj sporočili, da je Emil Grgič domačin ih da stanuje na št. 28. njegov brat Franc pa na štev 25. Oba brata sta torej prist na domačina in nimata nika-kega opravka z begunskim taboriščem. Želimo iima da bi čimprej okrevala, in naj ne zamerita zaradi neljube pomo. te. tv------- Pri padcu si je starka zlomila levi kolk Zaradi nenadne slabosti je včeraj popoldne nerodno padla na svojem domu 89-letna ■Teresa Marini vd. Petarosso iz Ul. Nordio 3. Starka si je zlomila kolk leve noge in so jo ^prejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo govore, da se promet tržaškega pristanišča iz meseca v mesec vedno bolj zaskrbljujoče niža. Cepljenje proti poliomielitisu Včeraj so cepili nad sto otrok Od 5. t. m. dalje je v teku cepljenje otrok proti poliomielitisu. Včeraj so cepili v otroški bolnišnici na Istrski cesti, v otroški kliniki v Ul. Manzoni in v posvetovalnicah OMNI nad 100 otrok. Opozarjamo, da bodo otroke cepili v sledečih ambulantah in zdravstvenih posvetovalnicah: Otroška bolnišnica, Istrska ulica št. 65, tel. 90-410, od 10. do 11. ure ob delavnikih; klinika za novorojenčke, Ulica Gambini' št. 8, tel, 90-908 od 10. do 11. ure ob delavnikih. Da bi se preprečila gneča, so starši naprošeni, da pravočasno sporočijo obema bolnišnicama od 10. do 11. ure dan cepljenja. To lahko storijo tudi po telefonu. Obenem pa so starši naprošeni, da se za cepljenje proti poliomielitisu pravočasno javijo na občinskem oddelku aa zdravstvu in higieno, tel. 29-143, vsak dan od 10. do 12. ure. i Otroke bodo cepili t.udi na občinskem higienskem uradu vsak torek, četrtek in soboto od 14. djj 15. ure. V posvetovalnicah ONMI pa je umik' valnica v Ulici Paolo Verone- Skiipščina suspendiranih delavcev Sv. Justa Le z gradnjo ladij za Indonezijo se lahko reši kriza v ladjedelnici Suspendirani delavci zahtevajo spremembo turnusov - Poročilo delegacije, ki se je vrnila iz Rima Včeraj je bila skupščina suspendiranih delavcev, ladje- delnice Sv. Justa, na kateri so člani delegacije, ki je bila v Rimu poročali o rezultatih njihovih razgovorov. Za sedaj še ni mogoče reči, kaj določnejšega, kakšen je bil uspeh, vendar pa so člani delegacije mnenja, da obstajajo možnosti, da se z intervencijo iz Rima uredi vprašanje ladjedelnice v lokalnem okviru na ta način, da bodo končno pričeli graditi ladje za Indonezijo. Na skupščini so tudi povedali, da bodo zaposlili še 19 mizarjev ker se je ladjedelnici posrečilo dobiti naročilo od Tržaškega arzenala. Seveda pa gre za manjše naročilo in bodo ti delavci zaposleni le krajši čas. Preostali delavci, ki bodo ostali suspendirani, pa zahtevajo, da bi uredili drugačne turnuse, tako da bi bili vsaj nekaj časa zaposleni in da bi zaslužili vsaj minimalne vsote na teden, ker je njih položaj vedno bolj kritičen in ker tudi do morebitne rešitve položaja ne bo prišlo tako kmalu. Nelojalnost tržaške družbe Protest ladjedelnice «Tretji maj» z Reke Z Reke poročajo; Tržaška paroplovna družba Carlo Martinolich in sin je svoj čas kupila od švicarskega podjetja aOceania Ship-p'ing» ladjo »Silvretta«, ki je bila zgrajena 1956. leta v ladjedelnici «3. maj» na Reki. Tržaško podjetje je po prevzemu ladje odstranilo s komandnega mostu ladje identifikacijsko ploščo, s katere je bilo Uled drugim razvidno, da je ladja bila zgrajena na Reki. Uprava ladjedelnice «3. maj* na Reki 'je poslala danes tržaškemu podjetju protestno pismo, v katerem ugotavlja, da je ne-le presenečena in u-žaljena temveč tudi prizadeta z ravnanjem, ki nima prece-densa v pomorstvu. »To rav- in petkih fid 9. do 10. ure;, per diatričnS posvetovalnica na Opčinah (Villa CarsiaJ, ob torkih od 12. do 13. ure; pediatrična posvetovalnica v Padričah (begunsko taborišče), ob četrtkih od 12.30 do 14.30; pediatrična posvetovalnica na Prosenu ob torkih od 13.30 do 14.30; občinska ambulanta v Miljah, vsak dan ob 11. uri; občinska ambulanta v Dolini, vsak četrtek od 15. do 16. ure; v devinsko-nabrežinski občini; občinska ambulanta v Nabrežini, vsak dan ob 12. uri, v občinski ambulanti v Devinu, i nanje — ugotavlja reška lad-vsak dan ob 13. uri. I jedelnica — ni v skladu s pro- iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHttiiiHUliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMUlimiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiHiiniiiiiititiHHiiiit fesionalnim poštenjem in sodelovanjem in je v nasprotju z običaji o zaščiti zaščitnih znakov v pomorstvu. Ital. - jugoslovanska železniška konferenca V Florenci se nadaljuje ita-lijansko-jugoslovanska konferenca o obmejnem železniškem prometu med Italijo in Jugoslavijo. Do sedaj so prišli že do zadovoljivega sporazuma glede skoraj vseh točk konvencije med dvema državama. V pričakovanju ureditve nekaterih nerešenih vprašanj, se je začela razprava o sporazumu za ureditev železniške službe na obmejnih postajah. ——«»----- Odpoved pogodbe za hotelske uslužbence Tajništvo FILAM-CGIL je sporoičlo, da so odpovedali delovno pogodbo za uslužbence, zaposlene v hotelih in da bo sindikalna organizacija sporočila v prihodnjih dneh zahteve v zvezi s pogajanji za obnovo delovne pogodbe. ——««----- Novi odloki vlad. komisariata Te dni je izšla 31. številka Uradnega vestnika vladnega generalnega komisariata, ki vsebuje večje število ukrepov, ki veljajo na našem področju, in en odlok. Med drugim bo veljal na našem področju ukrep, z dne 25. junija 1958 o najvišji dopustni brzini na nekaterih cestah občine Devin-Nabrežna, ki je bil objavljen v Uradnem listu Italijanske republike št. 249 z dne 15. oktobra 1958. Nadalje velja tudi ukrep z dne 17. oktobra 1958 št 938, po katerem ostane v veljavi 50 odstotkov dodatnega davka na bencin. Izpred kazenskega sodišča Tri mesece in pol ezulu za krajo denarja Ne puščajte psa brez nagobčnika - Obtožen pijanosti in oproščen zaradi pomanjkanja dokazov - Sodniki niso verjeli možu, ki je bil že večkrat obsojen Ko so 51-letnega ezula Lui-gija Degrassija iz Miramarske-ga drevoreda obtožili tatvine kakih 16.200 lir v škodo lastnika ribarnice v Barkovljah Angela Stoke, ni možu preostalo drugega kot priznati dejanje z izgovorom, da je kradel, ker je potreboval denar za preživljanje. Tatvino oziroma bolje rečeno tatvine je Stoka prijavil junija lani ter pripomnil, da je nekaj mesecev prej izgubil ključe skladišča ribarnice, ki je v barkovljanskem portiču. Policija je uvedla preiskavo in osumila Degrassija, ki je priznal, da je večkrat s pomočjo ključev, ki naj bi jih našel na vratih, stopil v notranjost in odnašal denar, ki ga je našel v predalih. Degrassi je povrnil Stoki vso povzročeno škodo s čimer je pripomogel, da je bila kazen manjša kot bi bila sicer: vseeno pa bo moral sedeti tri mesece in pol za rešetkami ter plačati tudi tri tisočake lir globe. Preds. Fabrio, - tož. Pascoli, zapisn. Urbani, obramba odv. Carlini. * * » Ko je občinski čuvaj Guer-rino Furlan iz Ul. Campanelle aprila 1956. leta popoldne vozil s kolesom proti domu, se mu je nepričakovano zakadil v nogo razjarjen pes, ki mu je tudi pustil sledove svojih o-strih čekanov v obliki rane s podplutbo na zadnjem delu meče leve noge. Mož je šel nemudoma v bol- ožigosal kot lažnive, ker je prišel tistega dne okoli pol osmih zvečer z dela domov popolnoma trezen. Res je, da je Buzzeria s katerim sta bila sprta, opozoril, naj ga pusti v miru in naj ne išče vzrokov nišnico in tako se je začela za spore, vendar je takoj nato preiskava za ugotovitev, kako odšel počivat. iiiiiiiiimiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiniiiiitiMiimitiiiittiimiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiimfit Vespe so zakrivile tri prometne nesreče Avto povozil žensko, ko je sla čez cesto Nekaj minut po 13. uri so v bolnišnici nudili prvo pomoč 22-ellnemu Ruggeru Me-nottiju iz Ul. Revoltella 109, ki je z vespo trčil v Ul. Giu-lia ob avto, ki ga je vozil 46-letni Alfredo Vitturelli Rug-gero se je pobil po kolenu desne noge in opraskal levo nogo; ozdravel bo v 10 dneh. Ob 16. je bil na vrsti 21-letni mesar Mario Abram z Ul. S. Zenone 3. Tudi Abram se je ponesrečil z vespo in sicer v Ul. Locchi, po kateri se je peljal proti Ul. Franca. Za njim je privozil avto in ga podrl, ^espist se je pobil in ranil po glavi ter opraskal po obrazu. Okreval bo v dobrem tednu. Za njim pa so pripeljali za prvo pomoč 48-letnega Costan-tina Corteseja iz Trga Rosmi-ni 8 Cortese je namreč šel po pločniku v Ul. Locchi. ko je avto podrl vespo, na kateri se je peljal Abram. Vespist je zletel na tla, vespa pa je padla na Corteseja ter ga u-riarila po kolenu desne noge in desni roki. Zaradi tega se bo moral zdraviti osem dn>. Ko je 55-letna Adele Cap- pello vd Ničli iz Lonjerske ceste št. iO večraj zvečer prečkala cesto med Trgom Unitš in Capo li Piazza, jo je povozil avto fiat 500 z ev. tablico 28345, ki ga je peljal proti Ul. Cavana 44-letni Vito Sanatori iz Školjeta št. 2 Zenska se je močno udarila po glavi, zgubila je spomin in se opraskala po desni roki. Z zasebnim avtom so jo odpeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti skoraj tri tedne. -- «»------ Miljčan je kradel gradbeni material Ze dobre tli mesece je ne-znanec* kradel v nekei* dvorišču pH miljskem portiču gradbeni material last 59-let-nega Marcelin Ooeinrtijn. Te dni pa se je Cociani naveličal in je zadevo prijavil policiji, ker je utrpel že za nad 83.000 lir škode. Policija je takoj začela preiskavo in v kratkem izsledila krivca. 51-letnega Angela Urbanaza iz Milj, Ul. Battisti 14, ki so ga prijavili sodnim oblastem. je mogoče, da je bil pes prost brez nagobčnika. Pes je pripadal 58-letni Emmi Bortoli ravno tako iz Ul. Campanelle in spočetka je ženska izjavila, rta je pes čepel poleg nje, ko se je pogovarjala z nekim znancem. Kasneje je Bortoli-jeva nekoliko spremenila verzijo ter je izjavila, da je nekdo pozvonil na njena vrata. Ko jih je odprla, ji je pes zbežal in se zakadil v Furlana. Posledica pasje napadalnosti je bila, da je morala Bortoli-jeva pred sodnika pod obtožbo povzročitve telesnih po-škfdb in tudi, ker je pustila' prostega jtBa brez nagobčnika. Za prvq obtožbo jo je sodnik' obsodil na 4000 lir globe ter na povračilo škode v znesku 15.000 lir ter seveda tudi na plačilo odvetnika, ki ‘je zagovarjal interese ranjenega čuvaja, medtem ko jo je oprosti^ druge točke zaradi pomanjkanja dokazov. * # * Z oprostitvijo, pa čeprav le zaradi pomanjkanja dokazov, se je rešil tudi Viktor Versa iz Križa 209, katerega so 11. novembra lani aretirali zaradi pijanosti pred zadružno gostilno na Proseku. Moža so tudi obtožili povzročitve škode, češ da je na policijski postaji dvignil pisalni stroj v zrak in ga nato spustil na tla. Versa je sicer tajil eno in drugo in še posebno, da bi hote pokvaril stroj. Na policijski postaji, je poudaril, se ga je nehote nekdo obregnil, zaradi česar je izgubil ravnotežje in da ne bi padel, se je oprijel stroja. 2e tedaj je hotel plačati škodo, vendar ni nič pomagalo. Ker v aktih ni bilo niti potrdila o njegovi vinjenosti, ga je sodnik oprostil z dvoumno formulo obeh obtožb. * * * Večjega zadoščenja kot o-prostitev da ni izvršil dejanja, si 27-letni Sergio Erjavec iz Ul. Rigutti ni mogel pričakovati od sodnika, pred katerim se je moral zagovarjati zaradi obtožbe grožnje z nožem. Erjavca je prijavil Fran-cesco Biuzzerio, stanujoč v i-stem stanovanju, in sicer na hodniku, ki je pregrajen s platneno steno. Buzzerio je izjavil ,da je Erjavec prišel 24. novembra 1956. leta okoli 22. ur? pijan domov in mu je s kuhinjskim nožem prerezal platno ter mu zagrozil, naj molči. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 6. novembra t. ]. se je rodilo v Trstu 16 otrbk, umrlo je ’i oseb, porok je bilo 18. POROČILI SO SE: trgovski zastopnik Sandro Facco in gospodinja Ascara Picciola, mizar Giordano Crevatin in gosr »dinja Carla Zollia, mehanik Aleseandro Marchi in prodajalka Corina Sciucca, težak Giovanni France-schini in gospodinja Marija Pod-bišček, publicist Mario Germani in Šivilja Graziella Mereu, stavec Giuseppe Dagnello in uradnica Mjlvia Bratuš, težak Lino Dilena in gospodinja Clotilde Scr.rbolo, stiaznik javne varnosti Antonio Barone in gospodinja Lina Capo. grosso, inženir Vladimiro. Bachi in uradnica Natalia Ferfoglia, zidar Giuliano Giraldl in prodajalka Liliana Dellore, delavec Lu-cio Tamiplenizza in delavka Renata Rebelh, podoficir ameriškega letalstva A Roger Kelley m baristka Adriana Bisiacchi, uradnik Pino Coral in prodajalka Maria Concetta Ze" :n, mehanik Claudio Mattel in baristka Fano Valnea Gigli, pomorski oficir Pie-ro Marcucci in gospodinja Luciana Strieca, mizar Marco Tomizza in delavka Eleonora Fernetti, tehnični risar Silvio Milanese in gospodinja Albertina Canova, natakar Luigi Gradara in delavka Bruna Vico Colli. UMRLI SO: 48-letni Vltale Franco, 78-letna Margherita Lo-ved vd. Kaluža, 8l-letni Enrico Pedutti, 80-letni Angelo Sferza, 47-letni Attilio Monticolo, 69-'et-n, Teodoro Oblak, 80-letna Anna Nicolich vd. Rainis. NOČNA SLU2BA LEKARN v novembru Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benussi Ul. Cavana 11; Al Gale-no. Ul.'S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Aila Minerva, Trg Sv. Frančiška 1; Ravasini, Trg Liberta 6; dr. Miani, Barkovlje: Nicoli, Skedenj, «»------------------- 7 v Bdurs, ska rapsodija st. J ' .» Qd- 11.00 Za dom in žene. h- vj9(j prite sprejemnik., u- SairKV fantje so spec prišli, speve S. Zlatiča P°J« m , 15 gffle, nistka Sonja Draksler^ zv0. tijski nasveti; lz.25 Hav P . t ki, 12.40 Stare japorSoroin Wer' novih priredbah z orke ^ ^ ner Mueller; 13JC 'j* o*«- rodu uh viz; lr-45 ZaD dijskj sier Geracd Calvi; ^"Euiič: šola za nižjo s-«PnJy .,35 jjve Nenavadno srečanje, ■. Le- uverturi Richaroa Wagneri> 15g, teči Holandec; 17 svetovne književno*! Piljnak: Brez aaskwa. »■ _ F, kovo glasbeno plešo« Schubert: Pet "eI"^,za Klavir J N. Hummel: Konce” Kozinj: in orkester v '^Vf^Z^rni ritnu: -Bela krajina: 17.10 Mod pf* 17.30 Veseli interrriezzo, ux#i ■mi Danila Bučarja P° Maj#j vokalni kvartet; Srn i/tot, in Jurček; Babica m Met«, ^ no srce je in mlado, Izsui>ljeria sneg; Vse dolge nc^kJ^fjskj e- sreča: Dezek; 18'^,,,.vansK» 1 ksikon; 18.10 Jngoslovat^ ^ bavna glasba; 18.30 I ‘ ^ pev- lektivov; 20.00 Jugoslov^ ^ c: zabavne g,asbc. 'oragutin ^ žaj. Dušan JaKšič Bisej*, klič. Duo s Kvarne >j5 Teden-Cvejič m Ivo R<*1.£’ regleč", 2°^ ski zunanjepolitični pr« ntera- MojsDrska dela konc Anton|0 ture _ v. oddaja n{eio Dvorak: Koncert za vio mor,«in orkester; 21.15 «Sanr**J. pomorščakih; 22.15 nSlcjj, po-1558» - Festival ita> J pevk, II. del - Soden« ^88 Pizzi, Claudio ViLa. j Dorelli, A. Mario sasass*'' 17.00 Spored za ° n jenske Fcročila: 18.45 Odda a „45 T' 19.30 Ljudje in ItaliJ}" skovna konferenca^ h’:jjer; ska ustava: 21.00 p počila-rije. Stuardas. nato P° Valute Milan Rim Zlati funt Marengo Dolar . . Frank franc. Frank Švicar Sterling Dinar SlllILg Zlato . . . Zah. n. marka 5.900,— 4.500.— 622,— 133.— 144 — 1.725.— 73.— 23.60 706,— 148.50 6.100,— 4 600,— 626.— 137,— 146.— t.750 — 75,— 24.— 709.— 149.50 ) Citajte in širite 1 \ PRIMORSKI DNEVNIK \ DA 1ČOVI IN 1’KISI‘EVKI V počastitev spomina pok. Antona Trebča iz Skednja daruje Draga Gregorič 500, lir za Dijaško Matico, VERUI prj Medtem ko se nndal-'aZde!je' gledališki blagajni at,onrnJ vanje izkaznic * e pn0, turnusov «A» in . aZtieljeVa' ne danes ziutra,’nus ‘C*’ nje izkaznic za tur «» n TEATRO NU°V „b V soboto 8. n0 jstava ^ 21. uri bo prva Pr. teja medije Antonia ”1" ’iena ^ rosa di zolfon («**^“ no‘ ža»). Gre za poPolnff0raii komedijo, ki so jo ]u n na dramskem Biennali v Benetkn3. iennali v Beneia*" ■ Abonma A. Vnap«jg ičila in prodaja 1- . jš-j8: gledališki bla8ai?,1,ciži in v blagajni v Pa?a LJUDSKA PROSVETA Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo danes, 7. novembra 1S58 ob 18 uri na sedežu SPZ, Ul. Roma 15lll. Slovenska prosvetna zveza v Trstu obvešča svoje članstvo da bo njen občni zbor v nedeljo dne 9. novembra 1S58 ob 8.30 na sedežu v Trstu. Ul. Roma J5. RADIO ') Sodnik je bolj verjel Erjavcu kot Buzzeriju. ki je bil neštetokrat obsojen in ga je tudi zato oprostil. Sodnik Fienga, zapisn. Scel-zo. «»-------- Motociklist podrl dečka V Drevoredu XX. septembra je neki motorist včeraj ob 13. povozil 10-letnega Luigija Pitagca iz Ul. Ginnastica, ki je tam prečkal cesto. Dečko se je ranil in pobil po čelu ter opraskal po levi roki. Mo-torist mu je priskočil na pomoč, j nato pa se je odpeljal; Pitacco pa je moral v bolnišnico kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Ozdravel bo v dobrem tednu. Avto so ukradli Tatovi motornih koles in avtomobilov so spet na delu; zaradi tega naj bodo lastniki prometnih vozil bolj previdni in naj jih ne puščajo brez skrbi na cesti. Včeraj je Tulilo Scartezzini iz Ul. Vicolo Scaglioni prijavil policiji, da so mu neznanci pri belem dnevu ukradli v Ul. delle A-iuole avto fiat 600 z ev. tablico TS 21222. Tovornik podrl pešca Včeraj okrog poldne je 57-letni Vittorio Nicoli šel po pločniku v Ul. Ginnastica( pa ga je obrsml tovornik, ki ga je vozil Mario Carcne. Nicoli je padel na tla in se pobil ter opraskal po čelu nosu in desni roki; obenem pa si je zvinil koleno desne noge. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico in se bo moral zdraviti skoraj dva tedna. Tračnica zmečkala železničarju prst Na železniški postaji v Dragi je včeraj okrog poldne 48-letni železničar Giacomo Ven-drame iz Ul. Diaz 12 pomagal raztovarjati tračnice, pa sta mu dve stisnili in zmečkali prst na levi roki. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti skoraj mesec dni. «»-------- O Danes ob 18. uri se sestane izvršni odbor nove De- Erjavec je njegove izjave 1 lavske zbornice CGIL. PETEK, 7. novembra 1958 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 13.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod in... Livijenja in usode- »Maocetung«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Ciganski orkester Barnabas Bakos; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba; ’ 18.00 Radijska univerza: Življenjepisi mislecev; (13) «Hen-ry Bergsonn; 18.10 Schubert: Simfonija št, 3 v D- ouru; 18.35 Kmečki ansambel Srečka'l>ražila; 19.00 Sirimo obzorja: Tehnika ustvarja nov svet; (12) »Ladje); 10.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Lepe melodije, lepi glasovi; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.20 Večerne melodije; 22.00 Znanost in tehnika: »Barvne lotogralije na tekočem traku«; 22.15 Zbor iz Dornberga; 22.30 Koncert pihalnega kvinteta Du-r.sjskih sirmoiiikov, s sodelovanjem pianista Aleksandra Jener-ja; 23.05 Trio Los Panchos; 23.30 Glasba za lahko noč. II. PROGRAM 11.00 Operna glasba; 12.10 Tretja stran 17.30 Spored na ploščah;' 18.35 Igra oikesler Ca-samassima: 19.Ou Odprta knjiga: »Jacopo Cavalli«; 19.20 Koncert violinista Carla Pacchiorija in pianista Maria Devettija; 21.00 Simfonični koncert RADIU TRST 9.30 Popevke ,iz Fiedigrotte 13.00 Vesela glasba: 14.30 Oddaja o modi; 15.15 Amiando Fragna s svojim orkestrom, 16.00 Tretja stian; 17.00 Glasba z vsega sveta, 15.00 Plešite z nami; 2030 Gtas^ btni varletč; 21.00 Včerajšnje popevke in današnja mladina; 22.00 Stvarnost fantazije; 22.30 Ligu rija, mavrica cvetja. HADIO KOPER Poročila v slov.: 7.30, 13 30, 15.00. Poročila v italijanščini: 12.30, 17.15, 19.15, 22.30 5.00-6.15 |n 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro Jutro; 8.00- 12.00 Prenos RL; 12.00 Glasba po Ziljah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Od melodije do melodije; 14.30 Domače aktualnosti: ((Beseda o cenah na našem trgu«; 14.40 Foje zbor Slovenske filharmoniji, 15.20 Igra godba LM Slovenije p.v. Rudolfa Stariča; 15.40- 17.00 Prenos RL; 17.30 Melodije za vse; 18.50 Ob obletnici oktobr. skl revolucije; 19.00 Pojejo Renato Carosone, Lya Assla, Sergio Biuni in Tonina TorrielH; 19.30-22-15 Prenos RL; 22.15 Duke El-lirgtoo igra za vas. SLOVENIJA 527.1 ni, z«2,i in, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00 8,00. 10.00, 13.00, 15,00. 17,00, 19.30, 22 i)0. 22.55. 8.05 Jutranji spored solistične glasbe — A. Lajovic: Serenada, Viter veje; M. Vodopivec: 3 preludiji; M. Kogoj: Atvdante; A- Lajovic: Cveti, cveti rožica, Noč-n" poti: M. Vodopiver: 4 preludiji; M. Rožanc: Glga; 8.40 «Trk»mph variete«; 9.40 Partizanske in delovne pesmi; 1010 Dopoldanski konreri — G. Rossini: Obleganje Korinta, uvertura; C. Saint-Saens: Koncert za klavir In orkester št. 5; G. Enesco; Romun. Excelsior. 15.30: narednike«, A. ur* ^ Cormick. 11»°* Fenice. 16.00: «Bene jjasio. ti», A. Sordi, M. A 21.3g Nazionale. 13.30, l7-8?’ vst°f j50. set božjih zapoved111- :a|d 350 lir, otroci » pV. Izkaznice nevel7 -nre'"1 - !*■ Arccbaleno 15.30; payldr ijenjai). M. Clirt "• izkaznice neveljavne. £V« Supercinema. 16.09- _ ^aylof. ijenjai), M. ClnL • . kaznice neveljavne- vetef Filodrammatico. 15.00. sti», Ester Vdihan*. . ler. Technicoior. ,_ja c« g, Grattacielo. 16.00: ,* cjssi»>' ce». (Tretji del p, Schneider K. B°ffraule‘nl'rtiice Cristallo 16 00: «Fj'aU lzK»*n W mt er, M. Ferrer-prepovedane. nešadO* Capitol. 16 00: «4. R Schneider, Hfn*veiiKi ^ Astra Roiano. 1^00:cw»nsO!!'t(,ne». P Finch in M. S arjni*t® ^labarda, 16.00: „jS!on. Jerry Levvis. VlS wjren AJT-jH Aldebaran. 16.00: čan», Audie Murphy c,, Ariston. 16.00: nemascope, tecnn 0irfl. q. veda-n vstop pra^*jnice Aurora. 16.00: »Pe*.P H«*1 Cooper, S Par ' ter> prepovedane. ,_~dba <0 A' Garibaldi. 16.30: *^go'COn<’Vetjf Keatona«, IX>nal“ |pniin«. r nivth r honda je BI y th, R honda Lcrre. anoo&>e't M3' Ideale 16.00; “K^Vdot, J' kleta*, Brigitte ^ rais, M. Auer- .»ma *7adfll' t pero 16.30: eDf rtolt- Z kleta*, Brigitte Irnpero 16.30: *77Tu^iolt. R. Lenerik m n- grjiv ItaMa. 16 30: »Savona^3*’ do In Miiko Ta a v «-ff-Moderno. 16.00: «»“gabri«**' cu», J. Sassard in ^1 zetti- ^ „Ričaite K til' S. Marco. 16.00: „, usmiljenja«, k , citid; Castle. Iez na ftf Savono. 16.00: ^po, A' ( oceanu», S. * kins, A. iitj?.-a P Viale. 16.00: »P««^ Vlila, Miiiy Vl rffif Filippo. ,5.45: « glf Vittorio Veneto: m -valci . Beivedere. M rešim o. 163°-p Rub40 vesoljstva«. ziatu M. Fischer «,w P° , Novo cine. 16««- , ^ G', en n Ford. ziočm' Odeon. 16.00: «ora „a rnund Pnrdom. . trga Radio. 16.00: “vJil-de, . E^r: cssss^vjgs. ^ Roma; “Trije,^aVFla2redi. Verdi: ((Dežurni 14 zio Arena, "■ Como. M AH t 1—-—''■77 po 7 PODI IZ FUHNlRM,jajO ' se Pr0 kv. in — se k Gambini 3 a H P R A o E h °: D O S P E h Reymont: K-'n\l 3.6®0' I. in II• D- S. Trd’haj( sedna umetno h ^ t/killi1 V francoski obali — ce-tf'tis,i rnic°! Podmornica * ie Francozu Rebukoffu. ^03 hamreč začenši z mi-l)0 ° Pogodbo Bolje reče-s; j ^daj se zatrjuje, da tl« ,B°hn stvar tako zi Qa Pa je na žalost da- 81if-“onn stvar tako zami- hes' la - ------------------ . V^e pokvarjeno, ker se l|*Mi|iai||||a|a|aaa|||||||||a||aai|||,a,|,v|, omica v letalu n° le neko letalo bri-Mty e 'etalske družbe «Silver tt8ri A-.rwayS», ki ima tudi •vtoJ^rtna letala za prenos „ čez Rokavski pre- Angij.^Peljalo iz Do ver j a v hiiT v erm izmed urista- fr*, ce _ so bili nižji, kot če j^Peljali kak avtomobil Podmornica je H dolga je samo Američani ne strinjajo. Zaradi tega note niso odposlali, a koncept, ki je bil v Bonnu že sestavljen, so vrgli v koš. S tem so končane priprave za glavno dejanje te diplomatske o-peracije. Bonn se ni vzdržal, da ne bi odkrito pokazal, da o noti, ki jo podpiše in odpošlje vlada Za-padne Nemčije, ne odloča Zapadna Nemčija sama, ampak State department v Washingtonu. Na tako neprijetno priznanje so pristali, da bi s tem še bolj poudarili, da ima Bonn drugačno mnenje o odnosih s Sovjetsko zvezo, kakor pa o tem mislijo Američani. V politični areni so se, z naklonjenostjo zvezne vlade, pojavili tedaj liberalci, ena od najmanjših strank v Bundestagu, in postavili zahtevo, ki jo dejansko podpira tudi precejšen del Adenauerjeve krščansko-de-mokratske unije. Liberalci zahtevajo, da Bonn pošlje delegacijo v vse tri zapad-ne prestolnice, da bi tam zaprosili za podporo parlamentarnih krogov za večje razumevanje nemškega Stališča, t. j. da bi pristali na rešitev nemškega vprašanja pod pogoji, ki so jih postavili Rusi. Poleg kritike vvashington-skega stališča, so zapadno-nemški politični krogi (kar sicer ni bilo v navadi v dosedanji praksi) začeli govoriti, da «odpora proti rešitvi nemškega vprašanja ne smerne iskati samo v Moskvi*. Kot ublažitev te kritike liberalci svetujejo, da je bolj važno iskati stične točke, kot pa poudarjati nasprotujoča si stališča. Nevarnost — kakor jo prikazuje zapadnonemški t:'sk — je namreč v tem, da bi neelastično stališče glede nemškega vprašanja moglo kompromitirati dosedanje priprave in vzdušje, ki je obetalo, da se bo nemško vprašanje v kratkem moglo premakniti z mrtve točke. V tem taktiziranju — dasi ni bil še napravljen nikakršen konkreten korak — je Bonn potrdil svojo namero, da odločneje igra na dve karti: tako proti Zapadu, kakor tudi proti Sovjetski zvezi, da bi dosegel čim ugodnejši položaj spričo napovedanih štiristranskih pogajanj o Nemčiji. V Argentini, ki preživlja hudo gospodarsko krizo, so pogoste demonstracije in spopadi s policijo. Na sliki študenti, ki nosijo ranjenega tovariša STROKOVNO MNENJE 0 NOVEM NAČINU ZDRAVLJENJA Kaj je ^celična terapija » Bolj kot za zdravljenje gre za preprečevanje nekaterih bolezni, ki so v mnogih primerih posledica prevelikih naporov sodobnega življenja Ob smrti papeža Pija XTT. imo v številnih listih brali i-me dr. Niehansa, ki je že od leta 1954 na poseben, popolnoma svoj način zdravil pokojnega papeža in mu omogočil, da je skoraj tik do smrti vršil svojo dejavnost. Pozanimali smo se, v čem je obstajalo to Niehansovo zdravljenje, ta celularna terapija, kateri napovedujejo veliko bodočnost. Da bi zvedeli kaj več o tej terapiji, smo se obrnili na u-stanovitelja in sedanjega vodjo tržaškega generalnega tajništva italijanske zdravniške zveze za proučevanje histo-ce iularne terapije dr. Roberta iiiiiiiiiiiitiiifiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiHitiiiMifiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiimiiiiiiiuitiiiiiiiitiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiniitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii SPREHODILI SMO SE PO LETOŠNJEM TORINSKEM «SALONU» i ! , i . . \ Kaže, da ameriški konstruktorji res niso poslušali Eisenhoiverja Razen pri nekaterih vozilih prevladuje «italijanska linija», ki se uveljavlja tudi v ZDA, le da so tam bolj bogati (Poseben dopis) TURIN, 6. — Kdor je včeraj po slavnostni otvoritvi letošnjega «Salona» stopil med o-no veliko bogastvo, ki ga razstavljajo najboljše hiše sveta, je takoj opazil, da se ameriški projektanti avtomobilov niso držali Eisenhowerjevega navodila, naj ameriška avtomobilska industrija izdeluje bolj preprosta vozila^ da bi Na krožnem potovanju po Sredozemlju, so na ladji aOiympia» izvolili neapeljsko manekenko Maro Caione za amiss Olympio». To Ji daje pravico do brezplačne vožnje na bližnjem krožnem potovanju skupine ameriških milijarderjev, ki si bodo na isti ladji ogledali tudi ruska pristanišča Soči, Jalto in Odeso, Prepluli bodo 25.000 km, obiskali 19 pristanišč, 12 različnih držav in 4 kontinente. Stroški vožnje 3 do 4 milijon, lir na osebo "■»n,, '''•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiliiiHMiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiMiiuiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiimiiimiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi Mednarodna zveza gledališke raziskave —« za ustanovitev *hr°žD zveze ie 8re, I. mednarodni kon-Wd«aliike zgodovine v )e (1955), uradno pa %/ Ustanovljena na II. ®ine e*u gledališke zgodo-Benetkah (1957). It ^lariska akademija se Npor’n0ralno in finančno •i » r° Sveta za kulturo 't p®to LRS udeleieva-?ite„ Priprav za ustano-n# 'f zveze, saj je imela •*6je ^°ndonskem kongresu °pazovalca. na be-*°*edanju pa lega- i 'tsu delegata, ki je na na plenumu in za- •nt erese Jugoslavije. bili po ^p^Pščinskih sejah ki M J,*i n»U v pravem po- kj, te besede, saj zdru- t* ihšt dali!Sko 'azi*koval-Sk0Ute in individualne M%yee ter zagotavlja ^ nirn družbam popol-“homijo po zakonih, ki veljajo v njihovih deželah. Naloge, ki jih je zveza sprejela na beneškem zasedanju, so številne in vseskozi usmerjene v solidno mednarodno sodelovanje: Pomoč pri ustanavljanju, družb za gledališke raziskave, organizacije kongresov in mednarodnih simpozijev, sodelovanje z raznimi drugimi sektorji zgodovinskih tn umetnostnih raziskovalnih središč, olajšave za raziskovalce vseh včlanjenih dežel pri delu v knjižnicah in v muzejih, interpelacije pri vladah vseh dežel za Ustanavljanje kateder in inštitutov za gledališko zgodovino, sodelovanje pri široki distribuciji znanstvenih, po-Ijudna-znanstvenih in tehničnih del na področju gledaliških raziskav s tiskom, periodikami, ploščami radijskimi in televizijskimi oddajami, organizacija in udeležba pri gledaliških razstavah, pomoč v mednarodnem sodt.ovanju pri vseh projektih, ki v tej ali oni deželi spodbujajo raziskave na gledališkem področju. Akademija za ki niso posledica obolenja /zaradi delovanja bakte rij, bacilov in virusov. Zato ta terapija ne more služiti za zdravljenje pljučnice, tuberkuloze, sifilisa ali katerekoli tovrstne bolezni, pač pa se priporoča za zdravljenje vseh vrst arterioskleroze, vrste srčnih bolezni, cele vrste bolez ni ožilja, prezgodnjega staranja s posledico izgubljanja spomina in duševne razumske bistrosti^ Nadalje pride ta terapija v poštev za lajšanje u-trujenosti kot posledice prenapornega “fizičnega ali razumskega 4ela, za odstranjevanje motenj ob moški ali Ženski meni, nadalje pride v poštev tudi pri nekaterih vrstah sterilnosti, upornega glavobola, proti nepravilnemu delovanju Žlez z notranjim izločanjem, katerega posledica je prirojena dpbelost ali' obratno, prirojena velika mršavost, in za še vrsto drugih tovrstnih bolezni. Celična terapija je temeljno zdravljenje, ki da dobre re zultate pri tistih ljudeh, ki sicer dejansko še niso bolni, ki pa bi mogli v kratkem kloniti in opešati zaradi prevelikih naporov, ki jih terja sedanje življenje od celotnega organizma. Ce pacientom, ki so preveč utrujeni in ki nujno podležejo kaki bolezni, kot na primer močnim srčnim motnjam in vsem tistim, teko imenovanim modernim boleznim, ki so vzrok najhujšim vrstam invalidnosti, posredujemo kak »nadomestni del«, ki zaradi svoje moči in neposredne živosti naglo in u-strezno deluje, jih s tem poživimo in *ako rekoS pomladimo, da postanejo ponovno sveži in življenjski, ‘bolj kot s katerim koli drugim načinom Ždrayl5ehjai Osnovna^,temeljna vrednost lega načina zdravljenja prvenstveno v njegovi prgvgDtivni moči, kajti logično je, da je laže pri organizmu, ki nujno drvi k izčrpanosti, bolezen zavreti, preden je degeneracija organizma opravila svoje delo. Razumljivo je, la bp treba še veliko časa, preden bo človek ta sistem zdravljenja pravilno dojel in ga cenil, saj sami vemo, da gremo k zdravniku le tedaj, ko r.as k temu prisili zobobol, pa čeprav smo že zdavnaj vedeli, da se je v lllliiilliiniitiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiHiiiitiiililtlllliiiiiiillliilMHfiiiiiiiiiinniiiililitiiiHiiiiiiiiiiKliifli Fižolčki Spisal in narisal Milko "Bambič Da bi Minko razveseli Iožila v posteljico zlat ca! Glej, kaj so mi la navsezgodaj v kuhinjo. Mamica skoraj n,i mogla verjeti svojim očem, ’ _ - — Jr ■ ;* ___ Potem pa je vzdihnila: «\eš kaj? Prodali ga bova-Kaj bi nima lepi prstan, če pa imava komaj za kruh in sol!» — Vračam ti pisma, vrni mi poljube zobu napravila luknjica. Sedaj je potrebno dolgo zdravljenje, morda celo izpuljen)« zoba, dočim bi bila prej dovolj neznatna plombica. Toda če zob lahko zdravimo, če ga lahko izpulimo in zamenjamo z drugim, tega na pr, s srcem ne moremo storiti. Američani, se zdi, da so važnost te preventive, tega načina zdravljenja dojeli, kajti na račun te preventivnosti so, kot smo brali v tisku, dali na razpolago 300 milijonov dolarjev, a čimer naj bi se omogočila dejavnost neke svetovne organizacije, ki bi delovala za to, da se s primernim zdravljenjem tovrstna invalidnost prepreči Američani — in ne le oni— se zavedajo, da so življenjske razmere v svetu in še posebno sodobna medicina omogočile mnogo daljšo povprečno življenjsko dobo, Ta ugotovitev je vsekakor pozitivna, hkrati pa tudi ugotavljamo, da se doslej ni zmanjšalo število tako imenovanih psihičnih ali fizičnih invalidov, torej predčasno izčrpanih ali pohabljenih ljudi. Nasprot-no, število teh se kljub splošnemu podaljšanju povprečne življenjske dobe neprestano veča in predstavlja za družbo vedno večje breme. Vedno več je ljudi zrelih let strokovnjakov z znanstvenega, tehničnega in gospodarskega področja — ki že pri 50 letih odpovedo vprav na račun tovrstnih bolezni, v kolikor celo ne podležejo, tn v kdikoi ti ljudje ostanejo pri življenju, morajo prebiti dolga obdobja v zdraviliščih povsem brez dela ali svojo dejavnost močno omejiti, tako 4a ne dajo od sebe tega, kar hi sicer mogli. Po bolnišnicah in zdraviliščih je pacientov, ki so jih na posteljo priklenile razne srčne ali duševne oziroma živčne motnje, vedno več. V zadnjih letih so antibiotiki številne epidemone bolezni močno zavrli, posamezne nalezljive bolezni pa skoraj izkoreninili Strokovnjaki menijo, da bi biološka terapija mog'a imeti podobne uspehe ra preprečevanje omenjenih degenerativnih bolezni* o katerih smo govorili prej V začetku smo omenili papeža Pija XI L, ki ga je zdravil dr. Niehans. Toda tako s< ni zdravil le on, pač pa tudi številne druge pomembne politične ali znanstvene ps^b-nosti. Čeprav "je iz zgornjega razvidno, da je ta način zdravljenja da je celularna terapija učinkovita, je p aksa poka. zala, da v nekaterih primerih ni primerna. Vse nalezljjve bolezni v akutni lazi ter tudi nekatere faze kroničnega stanja, na primer pljučnica, tuberkuloza v razvojni fazi itd. niso stanja, v Katerih bi si pacient smel privoščiti celu-'arno terapijo. Prav tako ni piiporočljiva ta terapija v nekaterih fazah nude sladkorne bolezni ali pri nekaterih oblikah tumorjev ali drugih hudih degenerativnih boleznih. Ce bi hoteli opisati ves proces priprave injekcij in preparatov ki se v tej terapiji uporabljajo bi bilo predolgo, hkrati pa tudi preveč strokovno, zato bomo le na kratko omenili, da se žive celice, ki se s posebno injekcijsko i-glo vbrizgajo v mišico, izdelujejo iz še ne po »rženih teličkov ali jagnjet, ali pa tudi e/, ie odraslih, ioda mladih juncev ali jancev, ko so na višku svojih moči. Posebnost tega sistema je, da se tem žrtvam odvzamejo le določeni organi, določene žleze, ki bodo primerno oripravljene služile kot poživljajoči ali zdravilni agens. Seveda gre tu za vprašanje, ali ne bi morda mogli z inji-ciranjem živih celic tkiva posameznih organov aH žlez na človeka-pacienta tudi kako bolezen, za katero boleha žival, ki je morala irtvov-tl življenje za človeka. Sodobna tehnik* to mo*ho»t povsem onemogoča, posebno ker so posamezni Inštituti, ki se s tem ukvarjajo, svojo de-javnost tako izpopolnili, da je ves terapevtični material popolnoma sterilen in se hrani stalno pri temperaturi do —78 stopinj C. Omeniti pa je treba, da ostanejo celice živalskega tkiva tudi pri tej temperaturi popolnoma učinkovite in ohranijo vso svojo življenjskost. Seveda je tako zdravljenje dokaj drago, pa čeprav je v večini primerov dovolj že e-no samo zdravljenje, ki obstaja iz dveh injekcij. Včasih se zdravljenje lahko ponovi, seveda v določenih predpisanih razdobjih, vsako leto, vsako poldrugo leto. Josip Gostit v Covent Gardenu Prvak Opere Hrvatskega narodnega gledališča Josip Gostič gostuje te dni v Operi v Covent Gardenu t vlogo Samozvanca v operi itBoris Godunov». Gorlsbo-beneški dnevnik Med razpravo o proračunu ministrstva za državne udeležbe Senatorja Solari (PSI) in Pellegrini (KPI) zahtevata posebne ukrepe za našo pokrajino Senatorja Italijanske socia-( lom 7elenega križa odpeljala krat nagajala, ko je bil pes listične stranke in Komunistične partije Italije inž- Solari in Pellegrini sta pred dnevi predložila med diskusijo o proračunu ministrstva ra podjetja z državno udeležbo dve resoluciji, v katerih obravnavata gospodarski položaj v naši deželi na splošno, in še prav posebej v goriški pokrajini ter zahtevata posebne ukrepe za rešitev cele vrste vprašanj. Inž. Solari zahteva posebne ukrepe za odpravo brezposelnosti, emigracije in krize v podjetjih IRI v naši deželi, ki je gospodarsko zelo zaostala. Senator Pellegrini pa zahteva od vlade, da uptšteva stalno kritično stanje, katerega preživlja goriško gospodarstvo in da takoj sestavi stvaren načrt za ureditev zaposlitve delavcev z investicijami, modernizacijo podjetij ter z no vimi naročili za industrije IRI, zlasti za livarno SAFOG in tržiške ladjedelnice lodde-lek OMFA). «»------- Smrtna nesreča v Tržiču Med razkladanjem hlodov z nekega sovjetskega parnika se je včeraj zgodila v Tržiču smrtna nesreča, katere žrtev je postal 27-lelni Romolo An-toniazzi. Eden izmed hlodov je namreč padel iz bremena, ki ga je žerjav prenašal, in je priletel s 14 metrov višine prav na nesrečnega delavca, ki je obležal na kraju mrtev. K«—— Deček se je potolkel med igranjem Včeraj popoldne se je petletni Luciano Milotti z Grada štev 23 igral na dvorišču s svojimi sovrstniki, ko se je spodrsnil in padel na tla. Ker joka ni hote’3 biti konec ga v bolnišnico Brigata Pavia kjer so malemu Lucianu obvezali praske na čelu. «»—— Pes jo je oklal ker ga je dražila Pravijo, da psi ne pozabijo oseb, ki so jih dražile. Da je to res se je pokazalo letošnjega 4. februarja, ko je neki pes ugriznil gospodinjo Roso Fiorelli, por. Bosch!, stanujočo v Ulici Montecucco 3. Pes je eden izmed štirih psov, ki so last 61-letne Ane Perpič, v primerni razdalji. Tistega dne je prišla k Hvali na obisk neka prijateljica in po kratkem razgovoru se je prijateljica poslovila. Pri odhodu pa je pozabila zapreti vežna vrata in to priložnost so izkoristili psi, ki so tako šli na «izprehod». Eden izmed njih je zagledal Bo-schijevo in se ji po svoje oddolžil. Ugriznil jo je v nogo in ji povrocil poškodbo, o-zdravljivo v petnajstih dneh. Boschijeva je Hvalo prijavila sodnim oblastem, a včeraj ni sodnik nastopil proti Hvali por. Hvala, ki stanuje v isti | ker je Boschijeva medtem u-stavbi. Boschijeva mu je več-j maknila pritožbo. V NEDELJO NA SEDEŽU VII. občili zbor ASK S. Gregorčič ASK Simon Gregorčič iz Gorice vabi vse člane n? sedmi občni zbor, ki bo v nedeljo 9. novembra ob 15. uri v društvenih prostorih v Ul. Ascoli 1. Nesreča pri Madonnini brez hujših posledic Včeraj zjutraj, nekaj minut pred deseto uro, se je na križišču pri Madonnini avtomobil fiat 1100 z evidenčno tablico GO 12209. ki ga je šofiral 34-letni trgovec Mario Set-terin iz Moše in ki je vozil iz Ločnika v Gorico, zaletel v moped, na katerem je bil 62-letni Antonio Da Ros iz Za-graja, ki se je vozil iz Gorice proti Gradiški in ki je pravkar zavil na cesto na Majuici. Da Rosa so obvezali v bolnišnici Brigata Pavia. miiMiiiiitiiiiitniiiiititiiitlliiliiiilMiiiiimiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiHimmmmiiiiiiiiiilifiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiifii Vprašanje težkega prometa uspešno rešeno Zgradili bodo novo cesto za tovornike ki prihajajo iz Jugoslavije S tem bodo odpravljene nevšečnoslif ki so jih povzročala vozila ko so od bloka pri Rdeči hiši vozila po mestnih ulicahf preden so prišla na Tržaško cesto Z ureditvijo najvažnejšega vprašanja, ki je nastalo z izredno okrepitvijo prometa s tovorniki čez blok pri Rdeči hiši (to se pravi z gradnjo velikega parkirnega prostora pred blokom), še vedno ni bilo spravljeno z dnevnega reda drugo nič manj važno vprašanje: kako preprečiti, da bi tovorniki, ki prihajajo pri Rdeči hiši v Italijo, ne vozili po mestnih ulicah, ki postajajo preozke celo za lažji promet z motocikli in osebnimi avtomobili. Tovorniki s prikolicami so dolgi nad 20 metrov in visoko naloženi povečini z lesom. je mati z rešilnim avtomobi- •IIHIIHIIIIIIIIIIIIINHIIIIHnilllllimilMIHIimiHHHIliaiHHIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIHUnilllllllHIIIIIIII Seja pokrajinskega odbora Štipendijo državnih kmetijskih šol Odbornik dr. Polesi pooblaščen, da zasleduje razvoj krize v SAFOG Seja pokrajinskega odbora, ki je bila v sredo zvečer pod predsedstvom odv. Culota, je bila posvečena' najrazličnejšim vprašanjem. Odborniki so sklenili nakupiti večjo količino cepiva proti poliomielitisu, s katerim bodo cepili otroke, ki so v' pokrajinskem zavodu za pomoč otrokom. Poleg tega so odobrili soc:alno pomoč nezakonskim in defektnim o-trokom. Odborniki so proučili število divjačine v raznih loviščih naše pokrajine in sklenili izplačati nagrade tistim lovskim zvezam, ki so vzredile največ divjačine. Število nagrad je omejeno in jih je dalo na razpolago ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo. Ko so odobrdi strošek v znesku 60.000 lir, ki so ga morali doplačati za novo peč centralne kurjave v trgovskem liceju v Gorici, so odborniki sklenili nakupiti najrazličnejši material za pokrajinsko gluhonemnico. Posebno pozornost so posvetili štipendijam za dijake, ki so se v. šolskem letu 1938-1959 vpisali v državne in druge z zakonom priznane kmetijske šole, in sicer v skladu z natečajem od 4. julija. 1958 Pokrajina je razdelila štiri šti- pendije v skuprtem znesku 900.000 lir. Prva štipendija znaša 200.000 lir, druga 150 tisoč lir, tretja 100 tisoč lir in četrta 50 tisoč lir. Kakor prejšnja leta je tudi letos težila akcija pokrajine za tem, da se pritegne čimveč mladine v kmetijske šole. Na koncu so proučili položaj v livarni CAFOG m pooblastili odbornika dr. Polesi-ja, da zbere čimveč podatkov, da bi ugotovili kakšno je sedanje stanje in kakšne so perspektive; vse to z namenom, da se po potrebi posreduje pri pristojnih oblasteh za pravično rešitev krize. V katerikoli mestni ulici se I podlagi drižbe, 39.500.000 lir pojavijo predstavljajo hudo j za razlastitve, 2.950.000 lir pa nevarnost za varnost prometa. Sedaj vozijo tovorniki po Ul. Alviano, Ul. VUtorio Ve- neto, Duca d’Aosta m Tržaški cesti. Vse te ceste so zelo ozke in polne ovinkov. Toda to še ni dovolj. Tovorniki vozijo predvsem ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah ter povzročajo zlasti na ovinkih, kjer menjavajo brzine hud ropot, ki marsikomu pretrga spanec. Da bi se odpravile vse te neprilike, o katerih je med drugim večkrat pisalo že vse goriško časopisje, je župan predložil zahtevo ministrstvu za javna dela. ustanovi ANAS in podtajniku za 'avna de)a Ceceheriniju kot podpredsedniku državnega podjetja AN AS, naj bi se zgradila cesta, ki bi omogočila preusmeritev tovornega prometa po manj obljudenih mestnih četrtih in po cestah, kjer bi promet s tovornimi avtomobili ne predstavljal ovir. Podtajnik Cec-cherini je pooblastil tehnični urad ANAS, naj izdela načrt za gradnjo take ceste. Kakor smo izvedeli, so tehniki ta načrt že pripravili na podlagi priporočil in ugotovitev, da večina tovornikov vozi po cesti v Dolu proti Tržiču in Trstu. Po tem načrtu naj bi šel promet po Ul. Scuola A-graria do Ul. Vittorio Veneto. Od te ulice bi zgradili vzporedno z državno mejo novo cesto, ki bi prišla na Tržaško cesto nekaj pred križiščem železnice in Tržašk3 ceste. Ce-iotna dolžina ceste od Rdeče hiše do križišča s Tržaško cesto' bo okoli tri kilometre in bo stala po dosedanjih predvidevanjih 107 milijonov lir, od katerih jih bo šlo 65 milijonov za gradbena dela na V nedeljo bo Slovensko narodno gledališče gostovalo v Prosvetni dvorani v Gorici z življenjsko komedijo v sedmih postajah z naslovom SOPOTNIKA (Pod nebom zakonske postelje) Komedijo je spisal Jan De Hartog, v slovenščino pa jo je prevedel dr. Ivan Crnagoj'. Nastopata samo dva igralca, in sicer Štefka Drolčeva in Jožko Lukeš. Predstavi bosta ob 16 in ob 20. uri. Cene 300, 200 in stojišča 150 lir. Prodaja vstopnic od danes dalje na sedežu ZSPD, V kavarni Bratuš ter pri blagajni pred pričetkom predstave. za premestitev električnih vodov. Podtajnik Ceccherini je tudi sporočil, da bodo načrt o-dobrili na prihodnjem zasedanju upravnega sveta ANAS, ker so se že našli fondi za izvedbo tega prepotrebnega dela. SOK Zaključene priprave za tekmo s Francijo Tudi A reprezentanca razočarala v trening tekmi proti Reggiani Viani bo šele danes uradno sporočil dokončni sestav obeh reprezentanc FLORENCA, 6. — Kandi-> dati za nogometno A reprezentanco, ki bo v nedeljo nastopila proti Franciji v Parizu, so imeli danes zadnji trening proti enajstorici Reggia-ne. Tekma z dvema polčasoma po 40’ se je končala z zmago reprezentantov s 4:2 (2:2). V prvem polčasu je reprezentanca nastopila takole: Buffon; Corradi, Sarti; Fuin, Cervato, Segato; Bean, Galli, Nicole, Boniperti, Stacchini. V vratih Reggiane je branil Panetti. Gole so dosegli: v 3’ Bean, v 7' Cervato, v 21’ Pinti, v 34’ Masoni. Reprezentanti so začeli dokaj dobro z Beanom in Gal-lijem in ravno po izmenjavi med njima je bil dosežan prvi gol. Galli je prodrl po desni strani, Bean pa se je pomaknil na center in z glavo prestregel centrirano žogo in jo usmeril v mrežo. V naletu so 4' pozneje reprezentanti dosegli drugi gol. Realiziral ga je Cervato iz strela z roba kazenskega prostora zaradi prekrška nad Bonipertijem. Po tem golu so kandidati še nekaj časa prevladovali; potem pa se je igra ustalila na sredini igrišča dokler niso trenerji postali nevarnejši in najprej z Pintijem zmanjšali razliko, nato pa z Masoniiem, ki je izkoristil nesporazum med Cervatom in Corradijem izenačili. V drugem polčasu je Viani takole 'spremenil postavo: Buffon; Corradi, Sarti; Fuin, Maldini. Bergamaschi. Lojo-dice, Bcnioerti, Nicole, Pirmani, Stacchini. Panetti je o- llllilllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItItlllllMIIIIIimillllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Izpred sodišča Nepriljubljen delovodja je zmerjanje drago plačal Dogodek se je pripetil v monopolnem podjetju v Drevoredu XX. septembra Prepiri z zmerjanjem so na dnevnem redu v vsakdanjem življenju, a ne pridejo vedno pred sodnika. Kljub temu obravnavajo skoro vsak četrtek na goriški sodniji primere žaljenja časti, v katerih največkrat nastopajo ženske. Poleg takega primera, v katerega je bilo vmešanih kar pet žensk, ki bivajo vse v eni večnadstropni stavb: v Ul. Baiamonti in v katerem se je toženka, stara gospa, odrekla nadaljevanju razprave, ker so se ženske spoprijele tudi pred sodnikom, jc moral sodnik dr. Fabiani obravnavati včeraj tudi primer nekaterih delavcev in delavk tobačne tovarne v Drevoredu XX, septembra. Kot se je videlo iz razprave, nimajo dela zke preveč rade svojega delovodje Santa Polimenija, ki stanuje v Ulici Cappella 10 in so ga verjetno v prvih mesecih tega leta naznanile ravnateljstvu podjetja zaradi njegovega priganjanja na delu. Dne 24. aprila zvečer, ko so se delavke in delavci vračali z dela, je Polimeni ustavil delavko Marijo Comel in jo vprašal, ali ga je ona zatožila ravnatelju. Pričel se je med njima prepir, v katerega so posegli še nekateri drugi delavci in delavke, Comelova in njene tovarišice so pričele vpiti, in ker jim Polimeni ni mogel do živega, se je oddaljil z nekim tovarišem, ne da bi prej pozabil reči nekaj nedostojnih besed na račun Comelove. Zaradi teh besed so ga včeraj obsodili na 80C0 lir kazni. Kdor ima žival naj tudi zanjo skrbi! Včeraj zjutraj so na gorišk’ sodniji, obsodili na 4000 lir kazni 43-letno Ido Duz. por. Massera iz Gradiškute 14, ker je imeia psa privezanega na prekratko vrv in ker je ta pes živel v umazanem hlevu, ki ga po izpovedi Massere niso očistili že celih deset le#t. Kino v Gorici CORSO. 15.30: «Most na reki Kwai», W. Holden in A. Guinnes, barvni film. VERDI. 17.00: «Smrt prihaja iz vesolja«, F. Mari in P. Hubsmith. V1TTOR1A. 17.00; ((Ljubezenska strast«, D. Malone in E. Flynn. Mladoletnim prepovedan vstop. CENTRALE. 17.00: ((Pokvar- jeno mesto«, D. 0’Keefe in P. 0’Brien. MODERNO. 17.00: «Slabe vo-de». «»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na’ goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 18,2 stopinje ob 13.30 uri, najnižjo pa 5 stopinj ob 7, uri. dezurna'”lekarna Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofolett:, Travnik 14, tel. 2972. stal v vratih Reggiane. V tem polčasu so reprezentanti dosegli 2 gola in sicer: v 4’ Boniperti, v 11’ Nicole. Prve minute so potekle v dobrih akcijah med Firmani-jem in Bonipertijem iz katerih se je rodil tudi gol, ki ga je dosegel Boniperti. Sledil je kot proti Reggiani, ki je ostal neizkorišče ,i. V 11’ pa je Maldini poslal dolg predložek Bonipertiju. ki ga je podaljšal do Nicoleia, ta je bil sicer v offside poziciji, vendar je hitro preigral dva nasprotnika in plasirak žogo mimo Panettija v mrežo 4:2. Potem je prevzela spet pobudo Reggiana in večkrat zaposlila Buffona z nevarnimi streli Pintija in Ma-sonija. Reprezentanti so uprizorili samo nekaj napadov prek Bonipertija in Nicoleja, medtem ko je bil Firmani izredno počasen in nekoristen. Polčas se je končal v 40’ z izmenjavo žoge med Nicolč-jem in Firmanijem toda brez učinka. Po današnjem treningu je položaj tehničnega komisarja Vianija vse prej kot zavidanja vreden. Namesto da bi trening razjasnil nekatera vprašanja, je povzročil ravno nasprotno, kar je samo še povečalo negotovost neposredno pred odhodom reprezentantov v Francijo. Reprezentanca je bila počasna tako v prvem kot v drugem polčasu in po mnogo obetajočem začetku se je kmalu kot celota povsem razblinila in nudila skrajno slabo igro, ki je niso mogli poživiti niti posamezniki z redkimi dohrimi potezami. Kljub temu pa je bila formacija drugega polčasa boljša, k čemur je največ doprinesel Bergamaschi, nekaj pa tudi nazaj pomaknjeni krili. V obrambi je bil najboljši Buffon, ki je vedno posredoval z zanesljivostjo. Med branilci je bil boljši Sarti, medtem k J je Cervata pogosto preigral Pinti. Povprečno igro je pokazal tudi Corradi, ki se je pustil večkrat presenetiti. V celoti pa je Dila ožja o-bramba premalo registrirana. V krilski vrsti je najmanj prepričal Fuin Segato je začel dobro potem pa se je izgubil v splošni sivini. Delno je zadovoljil samo Bergamaschi s svojo izkušnjo in s smislom za pozicijo. V napadu sta zanesljiva samo Boniperti in Nicole. Nicole je začel odlično, potem pa je pretiraval in delal napake. Boniperti je bil soliden, vendar malo zaposlen. Na krilih sta najbolj odgovarjala Lojodice in Pascut-ti, manj Bean, medtem ko bo Stacchini igral v mladi reprezentanci Na centru je bil boljši Galli kot pa Firmani. Tehnični komisar Viani je na vsak način odločil, da bodo v Pariz odpotovali naslednji igralci: Buffon. Panetti: Corradi, Sarti, Maldini, Fuin. Cervato, Segato, Bergamaschi. Bean, Lojodice. Boniperti. Galli. ^icole, Firmani,. Pa-scutti. k«------- MLADI REPREZENTANCI Tudi Bolgari so včeraj trenirali BOLOGNA, 6. — Bolgarski nogometaši, ki so že včeraj prispeli v Bologno, so danes popoldne trenirali kakih 80 minut na občinskem stadionu. Najprej so v tutah in v gumijastih copatah izvajali telovadne vaje pod vodstvom zveznega trenerja Popova in njegovih pomočnikov Angelova in Cakmakova. Nato so o-buli kopačke in razdeljeni v dve skupini odigrali kratko tekmo, ki je trajala 25 minut. Pokazali so dobro obvladanje žoge in precizno streljanje na vrata tudi iz daljave. Trening so zaključili napadalci s, streljanjem na vrata. Po zaključenem treningu je Angelov dejal, da je igrišče dovolj dobro .čeorav nekoliko mehko, in da je bil namen današnjega treninga le ta, da si igralci razgibajo mišice. Jutri dopoldne bodo imeli bolgarski nogometaši še en trening. FLORENCA. 6. — V nasprotju z izjavami Vianija, ki je zagotovil, da bo Castelletti lahko igral v mladi reprezentanci, je zvezni zdravnik dr. Magistratu dejal, da je Castel-lettijevo zdravstveno stanje vse prej kot zadovoljivo in da je njegov nastop proti Bolgariji še zelo problematičen. Dortmund: Legija (Poljska) — Borussia (Dortmund) 4:2 (2:0). Toda borita ni veljala za naslov .— Svetovni prvak Brovrn izgubil dvoboj z Bussofg MIAMI BEACH (Florida), 6. — *V dvoboju, ki ni veljal za svetovni naslov, je 6. s svetovne lestvice lahke kategorije Jonny Bussc preteklo noč premagal po točkah svetovnega prvaka Joe Browna. Za Browna je bil to prvi nastop po njegovi zmaki nad Lanejem. Busso je bil mnogo hitrejši od svojega starejšega nasprotnika in je bil v stalni ofenzivi vse do četrte runde, ko mu je Brown s silovitim levim udarcem odprl rano nad očesom. Pozneje pa je bil zopet v premoči in na koncu 10. runde je imel znatno prednost v točkah, tako da so mu sodniki brez obotavljanja priznali zmago. Organizatorji tega dvoboja so BussU obljubili, da bodo organizirali med njim in Brownom dvoboj za prvenstvo, če ga bo premagal. Madrid- Atletico (Madrid) — CDNC (Sofija) 2:1 (0:0). Nogometno tekmovanj za italijanski pokal MILAN. 6. — Milanom in Samp1do , J958, polnila lestvico pokala ki je naslednja: tina, X 1. Lazio, 2- riu* camp- Bologna, 4. Juvent7US’jyiarzotl<>. doria, 6. Milan, 7. 8. Padova. tekmovanj« Po pravilniku te se bo 8 Pl'vopl1aqSiaanv petem storic pokala 195» me- turnusu pokala 1858' a)Ci <• rilo z osmimi zmag . Valik turnusa. Do sedaj so Alessafi* cirali za 5. turnus^ nthal drla. Atalanta, »» jn Ve; Monza, Torino, Vare« ici nezia. Ostali dve ena ^ za 5. turnus bo*taGenoo >» stali tekmi med £*. Triestino in med Interjem Napolijem. Dunaj: Sportklub i tiP Čeprav je Ilirija P1^. jpanj' rala igrati z igralce ofen'»' se je vendar le otresi g j>• či nasprotnikov in s ajo čela napadati in le „{jla manitaln rta Tli ifitP • j* t manjkalo, da ni .* 20’, ko je Švab odbil same gol črte. Zadnjo ' *'.jn*n nost za izenačenje • Cal* Prosečani v 22’. ko J j po* lepo ubranil Luxov s pf?- tem pa so spet P]:? ■ des1’0 moč Križani. V 35 J aSpr,ol' krilo Vesne ubežalo nj nemu branilcu in str . vrata s kakih 10 m'.. nj Vf je žogo sicer ubra^zakot8'^ ie mogel zadržati. " . ;p r se je proti Sulčiču. mre«9; brez težav plasiral ^ le* Na splošno je ge] s* pa in fair. Pri iCrsJ izkazali krilca Miani pfl ter Metelko v nap Vesni pa kar vsi. Odgovorni ure K£) STANISLAV r.E5tt • T Tiska Tiskarski zavod z. Tttmna ..................... uri ti"0' predvaja danes 7. f. m. z začetkom ob 18. url pošast ki je izzivala svet (II mostro che sfido il mo*1 Igrajo: TIM HOLT, AUDREY DALTON, HANS RIED, BARBARA DAR ROW, CASEY ADAMS CON’ J. P. STAHL 'jfUMužIta 17. «Vse strele naj opalljo tvoje muhe! Požvižgam se na muhe! Bolje bi bile strile, da so me zbudile malo prej. izumes?« je rohnel gospod Ivan. Po vsem tistem, kar je popil in pojedel in še po tako Igem popoldanskem počitku se gospod vojak ni počutil .j bolje. «Tudi jaz mislim tako, gospod Ivan, prav tako mislim di jaz,» Je hitel zatrjevati stari Knič. Gospod Ivan se je zamislil in si jazno navijal dolge ke. Knič je tudi sodil, da velja malo pomisliti. Obmolknil za hip in potem je dodal: cVendar vam moram priznati, gospod Ivan, da ni pri-tno, če človeka budijo muhe, ko je ravno zadremal. Odkrito ,m moram to priznati. In če pomislimo pri vsem tem, da poštenjak, celo vojak, po poklicu neustrašni človek, ne ore prav nič bolj braniti te golazni kot drugi ljudje...« »Katere golazni?« je vprašal gospod Ivan, kakor da se je le sedaj do kraja zbudil. «No, muh vendar, gospod Ivan! Ce pomislimo, da se ta »znosna grdavš bree razlike obseda na generala, na kmeta i pa na medeni kruh... človek se po pravici sprašuje, čemu rej razlike v stanovih in v dostojanstvu« »Glava me boli,« je potožil gospod Ivan. «Namesto da mi i čvekaš, bi bolje storil, če bi mi prinesel kozarček žganja.« »O, prav rad, gospod Ivan, zelo rud,« je vzkliknil stari nič »Kako zadovoljen sem, da vam iahko postrežem!« Na radostnem obrazu »e mu je bralo, da je zares ves presrečen, ko more še enkrat postreči gospodu Ivanu. Ponosen kot kralj je stekel k shrambi: Gospod Ivan je šel za njim. Bil je videti še zmeraj divji, a vil si je brke navzgor kakor človek, ki pričakuje nekaj dobrega. »Kar sedite, gospod Ivan, kar sedite!« je hitel stari. «Zdaj vam bom nalil kozarček... Izvolite, izvolite!« »Ne utegnem sesti,« je odvrnil gospod Ivan, ki ga starčeva prijaznost ni ganila. »Daj sem, ga bom kar stoje zvrnil... Imaš pripravljen denar? Mudi se mi, moram jo popihati...» «Mudi se vam, gospod Ivan, kako nerodno! To je žganjce, ki ga ne.najdete zlepa in če bi se vam ne mudilo, bi ga lahko pokušali, kot se spodobi. Pravim vam, gospod Ivan...« »Imaš pripravljen denar?« «Pripravljen, gospod Ivan, in vam na razpolago, a hudo je, hudo za nas reveže.« Stari je globoko zavzdihnil in žalostno pogledal usnjeno vrečico, ki jo je potegnil iz žepa. »Cernu naj bo to čvekanje!« je vprašal gospod Ivan in zvrnil velik kozarec žganja, • kakor bi bil posrebal kapljico oslajenega mleka. Stari Knič je znova zavzdihnil, a to pot je bil njegov vzdih tako silen, da bi bil odpihnil cel hrast. Vendar si ni več pomišljal in je izvlekel iz vrečice pest bakrenih kovancev in jih začel šteti enega po enega ter jih razvrščati po mizi. »Čakaj no! Ali sploh znaš šteti do tri?« je vprašal vojak kmeta. Ne bi se moglo reči, da je bilo to vprašanje kdo ve kako prijazno, a v glasu ni bilo nič surovega. Gospod Ivan se je hotel le pošaliti, saj si je prav ta čas nalival nov kozarček in takih dejanj pri njem po navadi ni spremljalo rentačenje. Njemu samemu se je zdela ta šala zabavna, zato je ponovil: »Vprašujem te, če znaš šteti do tri. Daj no, kako pa šteješ!« «T8koj boste videli, gospod Ivan,« je odvrnil Knič. »Pet, še6t... po moje se tako najbolje šteje ... sedem, osem ... moj rajnki oče, bog mu daj nebesa, je zmeraj tako štel... devet, deset... in je tako dobro štel, da ga največji lisjaki niso mogli ukaniti... enajst, dvanajst...» Ivan se je malo menil za to, kar govori oni. Brezskrbno si je natočil tretje žganje in ga pil, zraven molče poslušal Kničevo razmišljanje o tem, kakšne navade imajo poljski posojevalci denarja in kako so spretni v kupčijah. Polagoma so se stebrički bakrenih kovancev razvrščali po mizi in vrečica se je praznila. Gospod Ivan si je nalil četrti kozarček in ga zvrnil, potem se je zdel Kniču še strašnejši kot prej. Celo se mu je nagrbančilo in to ni kazalo kaj dobrega, a obraz se mu je zmračil v pretečo mrkost. Stari kmet mu je ljubeznivo voščil srečo na pot, a on ni črhnil besede. Prav popihal se je na starčkovo prijaznost! S strogim obrazom je prestel vsoto, ki mu je bila odločena, in jo spravil v žep. Sel je naglih korakov iz hiše, odvezal konja, ki je mirno zobal oves, ga sunil s pestjo pod rebra in mu rekel, da je požrešen, se zavihtel nanj in v odzdrav gostobesednemu Kničevemu poslavljanju za spoznanje privzdignil ščitnik pri pokrivalu, a ga brž nato sunkovito potlačil na črne obrvi. Odjezdil je v diru in izginil v širjii stepi. Valovje zelenega morja se je zopet zgrnilo za konjem in jezdecem. »Srečno pot!« je še zamrmral stari Knič. X. poglavje PRAVI K NIC Mali Taras je s prodirnim pogledom sledil gospodu Ivanu, ki je dirjal po visoki travi, Maruška pa je obrnila oči v starega kmeta Ta je stal pri dvoriščnih vratih in gledal, kakor je bilo videti, brez skritih misli gosta, ki se je oddaljeval. Človek bi dejal, da tudi njega kakor malega Tarasa ne zanima nič drugega kot naglo dirjanje in hrzanje piehienite živali, ki nosi vojaka. Z eno roko je božal psa, ki se mu je približal in mahal z repom, kot bi mu hote! čestitati, z drugo si je zaslanjal oči, ker je bilo sonce še žgoče. Ko je tako strmel nekaj minut, ki so se zdele Maruški cela večnost, je krenil proti hiši. Hodil je počasi, gledal zdaj na levo, zdaj na desno kot dober in varčen gospodar, ki skrbi, kako bo popravil ta slfičajni nered v hiši. «Dedek, kje taborijo sovražniki? Mislim, da so v Veliki Jarugi, a...« je hotel vedeti Taras, ki je skakljal za starim. »A tu sta otroka!« je dejal stari kmet. «Je bll9. vai"* vrtu? Sta trudna, sta lačna? No, tak, stopita, stopj ^ar bom dal nekaj dobrega, saj vojak ni vseg? pojedel-mano, brž, brž!« pok0^ šel je pred njima, se dobrohotno nasmihal in ruška sta jo drobila za njim. K.ot m mignn, jc 4”T v0jasu,7h spravila steklenico in kozarček, ki sta prej bila Prefl j t Ijeval, kakor je v navadi pri takih dobričinah ‘jim. Kot bi mignil, je clenico in kozi no in sveži zri ukljev je kmi .epa skodelica Je sicer na vs< niki, pa ga ta skrb le ni mogla premotiti. ','(jelo oj,,oicmcmi-u »il r.i »i.a jjjun» r- nllj ivr u Odprli so okno in sveži zrak je zavel v izbo, vabeči v“s{rj do* mesenih štrukljev je kmalu pregnal neprijetni in w0Siadet po žganju. Lepa skodelica sveže smetane je čakala^za.^ soVf®^ mesenih štrukljev je kmalu pregnal neprijetni žganju. Lepa skodelica sveže smetane je čakali. Tarasa je sicer na vso moč zanimalo, kje tabor j ^1» ci, pa ga ta skrb le ni mogla premotiti. Jedel Je,el0 s® « ' volk. Kosi so mu izginjali v usta, kot bi čaial; da jih ne požira, pač pa da jih meče nekam za n ^pe* Maruška je malo jedla. S tenkimi prsti je drobi čenec in ni odvrnila oči od starega kozaka. jedel- »Dedek, slišiš, dedek,« je silil Taras, ko se je r7’Lžnik 11 ta vojak dirja proti Staremu Krestiju, potem sovi tabori več v Veliki Jaruei, ni res, dedek?« ljb^J »Menim da, menim ila, otrok moj,« je odgovoru peKw nivo in razumevajoče dedek in prinesel otrokoma slaščic. «0 saj res, zdaj si me nečesa spomnil: pog* jer si morala, kaj je z mrežami, ki sva jih napela tam, ^isl*®.', svetoval. Morda se je ujela kakšna lepa ščuka K-aj p0Z9D“-»Pozabil sem že na tiste mreže, popolnoma sem je vzkliknil Taras. smel1. d’ »O, o, ti si res pozabljiv,« je pripomnil Knič in s.e «Veš, dedek, sploh ne razumem, kako sem mog®1 v V skoku je bil sredi izbe in je obstal pred dedK ^ s® je svetlo in stiskal ustnice, kakor odrasel oloves. toj^j hipu znajde v nerodnem položaju, ker ni bil reden * sk »Grem, kar tekel bom,« je vzkliknil. SrnUkm .g id* vrata in že ni bilo slišati drugega kot njegov glas- ^ psička: »Rjavko, Rjavko!« s st^Li, Potem je vse utihnilo. Maruška je bila zdaj sam gieO kmetom. Ta jo je pomenljivo gledal, tako čudno J° da ji je srce začelo tolči kot drobno kladivce. m (Nadaljevanje s