Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin detla L-.berta (Ul. Comimerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Požt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v goto\ im Posamezna št. 40 lir NAROČNIN A: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru jpedizione in abb. postale I. gr. TRST, ČETRTEK 6 FEBRUARJA 1964 GORICA LET. XIII. PRED DEŽELNIMI VOLITVAMI IN MOROV1M OBISKOM V JUGOSLAVIJI ManjSinski problem se ne rešuje . hitro, pravično in zadovoljivo Osvežimo si spomin: deželni statut ne omenja naše manjšine - Dovolj je vzrokov, da postane tudi manjšinski problem predmet bližnjih beograjskih razgovorov Ob izvolitvi sredinsko - levičarske občinske uprave v Trstu smo na tem mestu in v luči nekaterih ukrepov, ki so bili v zadnjem času izdani na škodo našega življa (glej krivično razlaščevanje zemlje v okolici Trsta, še vedno veljaven načrt gradnje stanovanj za istrske prebežnike pri Seslja-nu itd.) skušali obrazložiti razloge, zaradi katerih bi smeli pričakovati in upati, da bodo tako osrednja kot krajevna oblastva končno začrtala in predvsem začela izvajati novo politiko do slovenske manjšine, živeče v mejah ita'ijanske republike. Danes se 'k vprašanju vračamo ne samo zato, ker je za naš živelj zdaleč najpomembnejše, temveč tudi zato, ker se nahajamo pred dvema važnima dogodkoma. Ta sta: deželne volitve in obisk predsed-ri>ka italijanske vlade Mora ter zunanjega ministra Saragata v Jugoslaviji. VREDNO PREMISLEKA Cez- nekaj mesecev bomo volili prve sve-lovavcc samoupravne dežele Furlanije - Julijske krajine. Ni treba posebej poudarjati, da bodo te volitve izredne važnosti, saj bo konec koncev od razmerja političnih sil, ki bodo zastopane v deželnem svetu, v veliki meri odvisno, kako se bodo v vsakdanjem življenju reševala in urejevala tudi vprašanja, ki pobliže zadevajo koristi »aše manjšine. Bolj kot v vsakem dosedanjem volilnem boju se bodo zato razne stranke in liste potegovale tudi za slovenske glasove, da z njihovo pomočjo okrepila svoje zastopstvo v deželnem svetu. Trenutno še ne vemo, kakšen je podroben volilni program posameznih strank, vendar lahko predvidevamo, da bodo vsaj Programi določenih italijanskih strank vsebovali kakšno obljubo tudi za slovenske volivce. Že ob izglasovanju posebnega statuta nove samoupravne enote smo v našem listu izrazili svoje nezadovoljstvo ter razočaranje, ker se v statutu niti z besedico ne omenja slovenska manjšina. Pričakova-h smo, da bo italijanski parlament vključil v statut vsaj nekaj členov, s katerimi bi se zaščitile koristi in pravice manjšine, tembolj zato, ker je tako ravnal, ko je sestavljal in glasoval o posebnih statutih dežel Trentinsko - Južni Tirol in Doline Aoste. Namesto da bi sprejel nekaj konkretnih norm, pa se je parlament tokrat zadovoljil z odobritvijo splošnega načela, ki ga vsebuje 3. člen in ki pravi, da so vsi prebi-vavci dežele enakopravni ne glede na je- zik, običaje itd. Tako je vprašanje zaščite naše narodnostne skupine ostalo nerešeno, in to kljub določilu, ki ga predvideva 6. | člen ustave in ki obvezuje državo, da »s posebnimi zakoni.< zaščiti narodne manj-, šine. Pri razpravi o posebnem statutu naše dežele se ni nadalje sploh vzel v poštev predlog, da bi se z zakonom zagotovilo ! manjšini primerno zastopstvo v deželnem . svetu, tako da danes Slovenci nimamo nobenega jamstva, da bomo po kakem svojem predstavniku prisotni v najvažnejšem organu nove samoupravne enote. V skladu z načeli demokracije bi pa bilo, da bi deželni statut predvideval za narodno manjšino določeno število mest v deželnem svetu, kot tudi, da bi svet pri obravnavanju vprašanj, ki se tičejo manjšine, moral zaslišati mnenje njenih izvoljenih predstavnikov. Le v lem primeru bi namreč lahko govorili o takšni avtonomiji, kakršno so gotovo imeli pred očmi zakonodajavci, ko so za deželo Furlanijo - Julijsko krajino, kot tudi za Dolino Aoste in Tridentinsko -Južni Tirol določili posebne statute. ZAKAJ PONAVLJAMO STARO Vse to danes namenoma ponovno poudarjamo, da našim bravcem in slovenskim volivcem osvežimo spomin, da bodo dobro premislili, preden bodo dali svoj glas in svoje zaupanje tej ali oni volilni listi, ter temu ali onemu kandidatu, če se manjšinsko vprašanje ob izglasovanju deželnega posebnega statuta ni premaknilo z mrtve ! točke, je seveda kriv parlament, a ta ni ■ nekaj abstraktnega, temveč ga sestavljajo predstavniki istih političnih strank, ki se bodo na bližnjih deželnih volitvah potegovale tudi za slovenske glasove. Nepristran-[ sko je seveda treba priznati, da nimajo za takšno stanje vse stranke enake odgovornosti, a to ne spremeni dejstva, da so bili življenjski problemi naše manjšine v deželnem statutu grobo prezrti. Drug pomemben dogodek, ki stoji pred i nami, je, kot smo že omenili, uradni obisk predsednika italijanske vlade in zunanjega ministra v Jugoslaviji. Nobenega dvoma ni, da se ne bodo ob tej priložnosti obravnavali samo splošni odnosi med dvema sosednjima državama ob Jadranu, temveč bo predmet razgovorov tudi položaj naše in italijanske manjšine v Istri. PO OBISKU V RIMU 2c ob prvem obisku jugoslovanskega zunanjega ministra Koče Popoviča v Rimu (v decembru leta 1960) je bilo v skupnem italijansko - jugoslovanskem sporočilu poudarjeno, kako »obe strani (Italija in Jugoslavija) menita, da morata manjšini (slovenska v Italiji in italijanska v Jugoslaviji) predstavljati činitelj zbližanja«. »Upoštevajoč to stališče — je nadaljevalo sporočilo j — sta se obe strani dogovorili, da bosta v skladu z obstoječimi obveznostmi in z do-j ločili ustave sprejeli nadaljnje ukrepe z namenom, da se hitro, pravično in zadovoljivo (podčrtal pisec) rešijo nekatera vprašanja, ki so še vedno odprta in ki zadevajo obe narodnostni skupini«. Zakon o zaščiti manjšine in že sprejele mednarndne nbveznosti Od tega obiska je že preteklo več kot ‘ri leta, a Slovenci v Italiji še vedno čakamo na »pravično in zadovoljivo« rešitev mnogih vprašanj. Mrtva črka so predvsem o-stala važna določila londonskega sporazuma ter njegovega posebnega statuta (kot na primer 5. člen — o uporabi slovenskega jezika v odnosih z javno upravo — in 7. člen — o spreminjanju narodnostne sestave ozemlja, na kateri biva manjšina). Še vedno se dogaja, da krajevna oblastva temu mednarodnemu dogovoru ne priznavajo nobene pravne veljave (o čemer bi se sicer teoretično lahko na dolgo in široko govorilo), vendar obstaja dejstvo, da pristojna oblastva 10 let po podpisu sporazuma, ki je Italiji omogočil vrnitev na Tr- žaško ozemlje, še niso poskrbela za izpolnitev bistvenih obveznosti, ki izhajajo iz omenjenega mednarodnega dogovora. Med tem časom je bil sicer v parlamenti; izglasovan zakon za slovensko šolstvo — ki pa je nepopoln, ker ne upošteva Slovencev v videmski pokrajini — a ta zakon se še danes ne more izvajati, ker pristojna oblastva iz naravnost nerazumljivih razlogov niso izdala potrebnih predpisov za njegovo uveljavljenje. Najmanj, kar o takšnem ravnanju lahko rečemo, je, da odgovorni činitelji niso doslej pokazali volje po »hitrem, pravičnem in zadovoljivem« reševanju odprtih manjšinskih vprašanj, kar pa je v nasprotju s tistim, kar je bilo v decembru leta 1960 dogovorjeno v Rimu. (Niidaljcvanic na 2. strani) RADIO TRST A (Trgovina med Jtalijo in Jugoslavijo • NEDELJA, 9. Februarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše; »Otok zakladov«, (Robert Louis Sleven-son - PaveJ Holeeek - Jožko Lukcš), igrajo elani RO; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi ledna v naši deželi; 14,30 Sedem dni v svelu; 14.45 Karakteristični ansmabli; 15.30 Radijska novela — Rado Murnik: »Ata Zužamaža«; 18.30 Po društvih in krožkih; »Športno združenje Bor« (Saša Martelanc); 20.30 Iz slovenske folkloiv — Lelja Rehar: »Pust pride an pasa«; 21.00 Vabilo na ples. . PONEDELJEK, 10. februarja, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 1.215 Iz slovenske folklore — Lelja Rehar: »Pust pride an pasa«; 18.00 Glasovi iz narave (Tone Penko); 18.30 Koncert »Ca-merate Musicalc Triestine«; 19.00 Radijska univerza — Marcello Capurso: Italijanska ustava o ljudstvu: »Načelo političnega predstavništva«; 19.15 Z drugega mednarodnega zborovskega natečaja »Cc-sare Augusto Seghizzi«; 21.00 »FalslalT«, komična opera v treh dejanjih. • TOREK, II. februarja, ob. 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna italijanska glasba: 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.30 »Gospodar Malic«, komedija v treh dejanjih (Gino Rocca - Marija Kacin), igrajo člani SG v Trstu; 21.35 Pustni ples. o SREDA, 12. februarja, ob: 11.45 Jugoslovanski pevci in orkestri; 12.15 Zgodovinske zanimivosti; 13.30 Izbrali smo za vas; 18.00 Znanstveni leksikon; 18.30 Pravljični svet v glasbi (Gojinir Demšar); 19.00 Pevski zbori Julijske krajine, in Furlanije; 19.15 Higiena in zdravje; 21.00 Simfonični koncert. Približno ob 21.45 Srečanja z našimi umetniki — Franc Jeza: »Slikar Robert Hlavaty«. • ČETRTEK, 13. februarja, ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Za smeh in dobro voljo; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Solistični koncert — Johann Sebastian Bach: Koncert v d-molu za dve violini in orkester; 19.15 Širimo obzorja: »Radarske naprave. v pristaniščih« (Slavko Andree); 21.00 »Stiska«, radiiska drama (Mirko Mahnič), igraio člani RO; 22.50 S »Festivala dveh svetov« v Spolctu 1963. • PETEK, 14. februarja, ob: 11.45 Naš juke-bo.\; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Bilo je nekoč .. . Venec pravljic, pripovedk, legend. »Železni prstan« C .Turi j Slama): 18.30 Solisti Julijske krajine in Furlanije; 19.00 Radijska univerza — Arol-do De Tivoli: Elektrika: »Električno Dolje«; 19.15 Z drugega mednarodnega zborovskega natečaja »Ce-sare Aitgusto Seghizzi«. Zbor »Prosek-Konlovel«, ki ga vodi Ignacij Ota; 19.30 Postni govori — Lojze Šuštar: »Molitev — naravna človekova potreba«: 20.30 Gospodarstvo in delo (Egidij Višaj); 21.00 Franz Joseph Havdn: Stvarjenje, oratorij v Ireh delih za soliste, zbor in orkester. • SOBOTA. 15. februaria. oh: 11.45 Ameriški odmevi: 12.15 Po tujih kraiih; 14.40 Pesmi za kvartete; 15.00 »Volan«, oddaja za avtomobiliste: 1530 »Vohunka v'tovarni Fm-bcn«. radiiska drama (Adolfi) Moriconi - Nada Koniedic), igrajo člani RO; I7.20 II. Vatikanski koncil: 18.00 Pnndi<*nr Jrmez Svetokriški«: 19,15 Družinski obzornik: 20.45 Zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta ki pa vodi Uhald Vrabec: 21.30 Vabilo na ples; 22.55 Sodobna simfonična clasha. I I Tudi gospodarski krogi posvečajo vso pozornost obisku, ki ga bosta italijanski ministrski predsednik Moro in zunanji minister Saragat napravila spomladi v Jugoslaviji. Pri tem poudarjajo, kako se vedno bolj krepijo gospodarski stiki med obema državama ter trgovina stalno narašča. Italijansko-jugoslovanske izmenjave so v prvih 11 mesecih 1963 znašata 75 milijard dinarjev, kar je 32,6% več kot v istem času leta 1962. Gospodarstvo je bilo činitelj, ki je izboljševalo tudi politične odnose med Italijo in Jugoslavijo. Prvi stiki po vojni so privedli do sporazuma o trgovini in gospodarskem sodelovanju z dne 28. novembra 1947. Na teh osnovah je sledil protokol o blagovnih izmenjavah za obdobje 4. avgust 1949 — 3. avgust 1950. Že leta 1953 je Italija zasedla prvo mesto v jugoslovanskem izvozu ler drugo mesto v uvozu, če izključimo uvažanje gospodarskih podpor v Ju- TBDENSRI KOLEDARČEK 9. te.bruarja, nedelja: Polona, Apolonija 10. februarja, ponedeljek: Dušan, Dušanka 11. februarja, torek: Rado, Zvezdana 12. februarja, sreda: Damijan, Cvetka 13. februarja, četrtek: Katarina, Katja 14. februarja, petek: Valentin, Tinca 15. februarja, sobota: Jordan, Faustin RAZSTAVA SLIKARJA ŠPACAPANA V Milanu so odprli razstavo del pokojnega slikarja Lojzela Špacapana. Razstava obsega tempere in olja. Kot znano, je Špacapan mnogo let preživel v Turinu in tam tudi umrl. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 IDEOLOŠKI BOT Kitajska komunistična stranka je spet začela napadati sovjetsko partijo in njenega voditelja Hruščova š,e posebej. V svojih dnevnikih »Rdeči prapor« in »Ljudski dnevnik« očitajo Sovjetom, da so oni pretrgali tovariške odnose med obema strankama in da so oni povzročili obmejne spote v Sibiriji. Hruščov da je že večkrat imenoval voditelje drugih komunističnih strank tepee in osle. Sovjetska stranka je sprožila od svoje strani časopisno protiofenzivo v mednarodni komunistični reviji »Vprašanja miru in socializma«, ki izhaja v Pragi. Nekako na sredi stoji pa kitajski ministrski predsednik Cu-en-Iaj, k' je govoril po televiziji. Po njegovem mnenju se ni treba zapadnim silam preveč veseliti zaradi idejnega boja med tovariši, kajti o pravem času bo sovjetsko in kitajsko ljudstvo skupno nastopilo proti vsem imperialistom. V ČEM JE VEČJE RAZNARODOVANJE? Trenutno smo Slovenci prav sedaj na tem, da se bomo še bolj odtujili zemlji. Na Tržaškem sc to dogaja deloma zaradi velikih razlastitvenih akcij, ki pobira zemljo slovenskih kmetovalcev, a deloma tudi zaradi splošnega bega z zemlje. V Sloveniji se praznijo vasi zaradi splošnega bega vsega mladega rodu z zemlje v industrije ter zaradi hitrega ustvarjanja velikih državnih posestev v Sloveniji, ki bodo po načrtu v I. 1964 odkupile in vključile še nadaljnjih 20.000 ha ravninske zemlje, ki se da obdelovati s stroji. Gledano z narodnega stališča pa so minuli tisti časi, ko je »Ente per le Tre Ve-nezie« naseljeval s tujimi koloni slovensko zemljo. Pač pa pridejo slovenski vrtnarji in kmetje ob zemljo in si morajo iskati drug poklic, a na njihovi zemlji rastejo velike stanovanjske zgradbe, bloki, v katerih živijo seveda neslovenski mestni prebivav-ci. Stari način kolonizacije slovenske zemlje je tudi na Koroškem prenehal, ker ne gre nihče več za kmetijskega naseljenca, a sami Nemci bežijo po Avstriji in Nemčiji s kmetov v industrijo. Vprašanje pa je, v čem je večje raznarodovanje: ali v stari zemeljski kolonizaciji ali v tovarnah, kjer sc govori le v jeziku večinskega naroda. goslavijo. Pred letom 1954 sta italijanska in jugoslovanska vlada podpisali kakih 20 dogovorov, a zdaj je že okrog 160 sporazumov za razne sektorje. Važno vlogo je odigral sporazum o posebnih dobavah v znesku 60 milijonov dolarjev. Vedno bolj sc razvija tudi gospodarsko in tehnično sodelovanje med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji. o_______ SPLOŠNA STAVKA Včeraj so stopili v stavko državni uslužbenci po vsej Italiji. Vse tri glavne sindikalne strešne organizacije so se pogajale že nekaj dni poprej z ministrom za reformo javne uprave Petrijem. Sindikalisti so zahtevali predvsem izenačenje plač vseh nameščencev, državnih in onih v javnih ustanovah. Poleg te glavne točke vsebujejo zahteve sindikatov tudi ureditev 13. plače, ki je bila izplačana letos le na podlagi temeljnega prejemka in torej sko-ro polovico manj kot lani. Do sporazuma pa ni prišlo, ker se je minister izgovarjal, da bi bilo potrebnih za izenačenje plač 450 milijard lir; za juridično in finančno preureditev položaja državnih uradnikov pa da bi bilo potrebnih nadaljnjih 500 milijard. če bi torej vlada ugodila vsem zahtevam, bi po njenem mnenju prišlo do inflacije. Kakor rečeno, sporazum je odpadel in je bilo 5. t. m. javno - upravno delovanje ohromljeno. Napovedujejo se pa še druge stavke, če ne bo vlada popustila. Vsekakor pa je zahteva nameščencev, ponudba vlade in višanje cen zaprt krog, i/ katerega se ne vidi pravega izhoda. V torek zvečer se je pričela tudi stavika tehničnega osebja italijanske radijske in televizijske službe. Naslednji dan pa je stopilo v stavko administrativno osebje. Radijske postaje so zato delovale v zelo skrčenem obsegu. Tržaški postaji pa sploh nista oddajali svojih programov. NENAVADEN SAMOMOR V Dolini Aoste se je prejšnji teden umoril na zelo neobičajen način 22 letni elektrotehnik Mario Salvato. Pripravil si je sam »električni stol«, kakršen je v navadi za smrtne kazni v ameriških jetnišnicah. Napeljal je 6 žic k stolu, privezal jih je o-krog vratu in zapestij ter je vklopil tok. Naprava je tako točno delovala, da je bil njen izumitelj mrtev že v nekaj sekundah. Salvato je trpel že z mladih let na otroški paralizi. Večkrat se je zatapljal v žalostne misli in je staršem dopovedoval, da si bo vzel življenje. Končno je načrt izpeljal, čeprav na čuden način. Manjšinski problem se ne rešuje »hitro, pravično in zadovoljivo" (Nadaljevanje s 1. strani) Kaj Slovenci v Italiji zahtevamo je znano. Vendar ne bo odveč, če naše zahteve danes ponovno poudarimo. V smislu predvsem 6. člena ustave upravičeno pričakujemo, da država, v katerih mejah živimo, izda posebne zakone, 'ki bodo zaščitili našo narodno skupnost, to je naše jezikovne, kulturne, socialne in gospodarske koristi. Vse to pa tudi ob spoštovanju in upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnega dogovora, sklenjenega v oktobru 1954 v Londonu. D. L. Stare osebe - Skoro neverjetno je, če se sliši, in še bolj, če se bere črno na belem, kako naj bi se zopet oživil stari nacionalizem, ki je vrgel ves svet že v prvo in potem še v drugo svetovno vojno. In vendar se še najdejo vroče glave, ki se niso ničesar naučile iz strahot dveh vojn, v katerih sta Italija in njeno ljudstvo pretrpeli nepotrebna ponižanja in ekonomsko propast. Ustanovila se je namreč na novo družba »Italia irredenta«. Njjen predsednik je bivši oblastnik pod Mussolinijevo strahovlado profesor Gioacchino Volpe. V rimskem desničarskem dnevniku »II Tempo* z dne 17. decembra 1963 je napisal članek o ciljih novega iredentizma, ki ima svoje odseke in podružnice v raznih večjih italijanskih mestih in tudi v Trstu. Iz omenjenega daljšega članka prinašamo za danes samo nekatere izvlečke, iz katerih se spoznajo nameni in cilji novih iredentistov. Ko govori stari Volpe o statutih svoje organizacije »Italia irredenta«, pravi, da je njen cilj, katerega hoče doseči s svojim delovanjem: obramba Italije in Evrope v duhu ustreznih moralnih in duhovnih izročil. Dalje pravi, da je njen namen težiti po mejah, katere je »narava postavila domovini«. Kje so te meje, pojasnjuje zaključni stavek, da tam, kjer je Italija »od morja in Alp obdana«. V zadnjih odstavkih svojega razpisovanja, vrednega stare mentalitete, pravi, da se bo »Italia irredenta« zavzemala za o-brambo mej; podpirala bo s sredstvi in možnostmi, kolikor bo mogla, odpor vseh g TRŽAŠKEGA SLOVENSKEMU ZNANSTVENEMU LICEJU 2. MESTO V VELESLALOMU V soboto, 1. februarja, so bile v Trbižu smučarske tekme v veleslalomu, ki jih je organiziralo Šolsko skrbništvo za vse tržaške višje srednje šole. Letos so se tekmpvanja prvič udeležili v večjem številu tudi dijaki slovenskega znanstvenega liceja. Lani je namreč tekmoval samo dijak Stele, ki je zasedel drugo mesto. Glede na razmerama veliko število udeležencev (starlalo je 62 tekmovavcev), so se naši dijaki precej dobro odrezali; zasedli so namreč 3., 5., 16. in 22. mesto. Mužinu pa je moral odstopiti zaradi okvare na smučeh. Nabrali so največ točk za licejem Dante, tako da so si v skupni uvrstitvi res za- služeno priborili 2. mesto. Vrstni red po šolah je. naslednji. L licej Dante, 2. slovenski znanstveni licej, 3. Oberdan, 4. Petrar-ca, 5. Da Vinci, 6. Galilei, 7. Volta. Posamezniki pa so zasedli tale mesta: 1. Candia-ni (Petrarca) 41 "8, 2. Rella (Dante) 43”0, 3. Stele (SZL) 46'T, 4. Boico (Oberdan) 47”0, 5. Dolhar (SZL) 48"3, 16. Morelj J. (SZL) 53”2, 22. Janhuba (SZL) 57”7. Priznati moramo, da je to lep uspeh za našo šolo. Hkrati nam je žal, da se tekmovanja niso udeležili tudi predstavniki trgovske akademije in učiteljišča. Ker je med slovensko dijaško mladino veliko zanimanja za smučanje, upamo, da se ho tekmovanja prihodnje leto udeležilo še več dijakov in dijakinj, tako da se bodo lahko potegovali za prvo mesto. Pavel Morelj • SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V petek, 7. febr., ob 20.30 druga uprizoritev Arsen DIkllč »NA ZELENI REKI COLN« Prodaja vstopnic v Tržaški knjigami, ulica Sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predsta\ pri blagajni dvorane stara pamet tistih, ki so ostali zunaj (meja); ona bo bolj prisotna, kakor sedanja Italija v jadranskem prostoru. Gledala da bo na izgubljena ozemlja, toda pazila bo, da ne bomo izgubili še druga, katera smo pridobili med 1915 do 1918, in še druga, ki so »ab antiquo« (iz starih časov) naša. Ni potrebno, piše profesor Volpe, da bi še posebej razlagal, kaj se godi v Trstu in okolici, kaj se dogaja v Gorici, kaj se godi v Furlaniji in kaj se more še zgoditi, predvsem v deželnem režimu, v strankarskem ozračju, pod socializmom in komunizmom. »Italia Irredenta« bo delovala na tem področju s tem, da bo obdržala vse te probleme pri življenju, da bo zbudila speče, vzpodbudila vlade in opomnila vse Italijane, da grozi nevarnost. Oni še morajo spomniti, da že dve stoletji nazadujeta (čeprav se je medtem ustanovila neodvisna Italija), italijanski jezik in čustvovanje na vseh frontah: na Korziki, ki je postala francoska v 18. stoletju; na Malti, ki je postala v začetku 19. stoletja angleška; v Nici, katera je bila prepuščena 1861 Franciji. Istočasno se poostruje germanizacija na Južnem Tirolskem, ki je bilo še v 17. in 18. stoletju po večini italijansko, kakor dokazujejo študije jezikoslovca Battistija, skoro izginilo je, vsrkano od germanizma, italijanstvo ladinskih okrajev v Švici; načelo se je ono v kantonu Tessinu. Končno, tako gredo proti zaključku Vol-pijeva razglabljanja, se že 20 let dogaja na italijansko - jugoslovanski meji to, kar se pač dogaja, s pomočjo radikalnih metod, ki so v navadi pri balkanskih prepirih. Med člankom so raztresene še druge, podobne in iredentistično zveneče misli, ki prav malo ustrezajo naporom in prizadevanjem po mirnem sožitju ob mejah in še manj duhu evropske skupnosti, o kateri so prav ta teden pisali dijaki po vsej Italiji kot uradno šolsko nalogo. Polovičen uspeh V nedeljo dopoldne je manjkalo le za poldrugo sekundo časa, pa bi imeli znanstveniki v rokah 3000 natančnih posnetkov luninega površja. Z rtiča Kennedy so spustili ameriški znanstveniki na luno posebno preizkusno raketo »Ranger 6«. Sonda, opremljena z izredno natančnimi aparati, je imela nalogo leteti v določeni krivulji in pristati na luninem površju natanko ob 10,09 uri v nedeljo dopoldne. Tik pred pristankom bi morala vesoljska raketa samodelno oddati več tisoč fotografij o luninem površju in o geološki sestavi njenih tal. Prvi del naloge, to je, v naprej določiti smer raketne poti in jo z zemeljske postaje voditi s pomočjo prečudovitih elektronskih celic, se je popolnoma posrečil. Celo ko se je vesoljska ladja odstranila za 1000 kilometrov od svoje poti, je na povelje z zemlje takoj ubrala pravo pot na luno. Drugi del, fotografiranje, pa ni uspel, ker fotografske celice na Rangerju niso odgovarjale avtomatskim poveljem, čez en mesec bodo Amerikanci ta poskus ponovili in so trdno prepričani, da jim bo uspel. Odnnsi med Oerki/ijo in SRS V torek je povabil Boris Kocjančič, predsednik komisije za verska vprašanja, 'predstavnike slovenske duhovščine na sprejem v .klubu poslancev. V nagovoru je poudaril, da so odnošaji med državno oblastjo in duhovniki precej dobri. Mariborski škof msgr. Držečnik se je zahvalil za sprejem in tudi za pomoč izvršnega sveta socialistične republike Slovenije cerkvenim organom. Izrazil je tudi prepričanje, da se bodo odnosi med državno oblastjo in katoliško versko skupnostjo v Sloveniji še izboljšali na podlagi medsebojnega sporazumevanja. ,zJU80Slav,,c Spremembe corinskih tarif Jugoslovanski uradni lisi je v sredo prejšnjega tedna objavil spremembe v začasni carinski tarifi ter so nove carinske stopnje pričele veljati 1. februarja. Za skoraj vse predmpte od surovin in polizdelkov do izdelkov in potrošnega blaga so carine znatno povišali, in sicer od 10 do 30%, pri cementu celo za 40'/«. Odpravili pa so carine za razno kolonialno blago, kot so kava, kakao in čaj. Novi predpisi vsebujejo nekaj olajšav za ladjedelništvo in avtomobilsko industrijo. Carina za uvožene avtomobile se poveča od 50 na 80%, za motorna kolesa ostane 45% in za mopede se zmanjša od 48 na 43%. Istočasno so ukinili prepov,ed uvoza avtomobilov, tako da lahko uvažajo avtomobile vsi tisti, ki imajo devizna sredstva na računih pri banki. Razen njih jih lahko uvažajo tudi tuji in jugoslovanski državljani, ki se za stalno priselijo v Jugoslavijo, pa so bili prej najmanj 5 let v tujini, ler prav tako državljani, ki podedujejo motorno vozilo v tujini ali pa ga dobijo kot povračilo zavarovalnice za uničeno vozilo, ki je bilo plačano z devizami. Carina se plača na nabavno Vrednost avtomobila Iranko jugoslovanska meja, kar pomeni, da je Ireba za izrabljeno vozilo plačati enako carino kol za novo. Dodati je treba prometni davek, ki za avtomobile do 1300 kubikov znaša 5'v. —0— V Beogradu so objavili, da bodo v kratkem odpravili vizumske takse za potne lisic državljanov vseh dežel, ki imajo diplo-matske in konzularne stike z. Jugoslavijo. —0— TUJI DELAVCI V ZAHODNI NEMČIJI Dne 1. oktobra lani je bilo zaposlenih v Zahodni Nemčiji 821 tisoč tujih delavcev ali 115.000 več kot istega dne leta 1962. Kljub temu je bilo lanskega oktobra prostih še 559 tisoč delovnih mest ter nemška industrija išče delavce že daleč po svetu od Španije, Grčije in Turčije do Maroka in Južne Koreje. SEMINAR V KOPRU V ponedeljek, 3. t. m., se je začel v Kopru seminar za šolnike, ki poučujejo na italijanskih šolah v Koprščini in Bujščini. Seminarja se udeležujejo tudi dijaki višjih italijanskih srednjih šol. To je že tretji seminar, na katerem znani profesorji in docenti z raznih italijanskih univerz predavajo o italijanskem jeziku in kulturi. Koristnost takih predavanj je izven vsakega dvoma. Ne glede na svojo strokovno važnost so seminarji tudi zato zelo pomembni, ker omogočajo neposreden stik med italijansko manjšino, živečo v Jugoslaviji, in odličnimi kulturnimi predstavniki njenega naroda. Slovesnega odprtja seminarja sta se poleg predavateljev in slušateljev ter predstavnikov krajevnih jugoslovanskih obla-stev udeležila tudi predsednika komisije za izvajanje londonskega sporazuma dr. Man-lio Castronuovo in Mitja Vošnjak, ki je bil tudi več let jugoslovanski generalni konzul v Trstu. ZAKAJ SO STAVKALI SLOVENSKI ŠOLNIKI Sindikat slovenske šole v Trstu je v torek imel sejo, na kateri je sklenil, da sc pridružuje stavki, ki so jo za sredo, 5. t. m., napovedale druge sorodne italijanske sindika'ne organizacije po vsej državi. Sporočilo, ki je bilo izdano po seji, najprej poudarja, da postavljajo slovenski šolniki enake zahteve kot njihovi italijanski kolegi, nato se pa takole nadaljuje: »Nameščenci slovenskih šol poudarjajo, da s stavko obenem izražajo svoje nezadovoljstvo zaradi nerešenih številnih vprašanj, ki jih neposredno prizadevajo. Najbolj pereča vprašanja, ki zadevajo slovensko šolo, so: a) neizvajanje zakona za slovensko šolstvo: še ni odredb za ustanovitev šol, razpisov za stalna mesta, or-ganikov, ureditve osebnih položajev posameznih šolnikov itd.; b) nesocialno ravnanje z nekaterimi profesorji (zlasti na Nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu), ki ne prejemajo za enakovredno delo enakih prejpm-kov kot njihovi kolegi na italijanskih šolah; c) obupen položaj nekaterih šolnikov, ki morajo leto za letom zapuščati šolo, ne da bi dosegli, kar jim pripada po dolgoletnem službovanju.« Opčine: t JOŽE UKMAR Opence in zlasti prebivavcc repentabor-ske občine je žalostno iznenadila vest, da je v noči med torkom in sredo prejšnjega tedna nenadno umrl Jože Ukmar, bivši dolgoletni tajnik repentaborske občine. Bilo mu je 62 let. Pokojnika so nekaj ur pred smrtjo odpeljali z doma na Opčinah v tržaško bolnišnico, ker ga je popadla slabost. Nihče ni slutil, da sc zadnjič poslavlja od domače vasi. V bolnišnici g) je zadela srčna kap in ga prerano iztrgala njegovi družini. Pokopali smo ga v sobolo. Njegove zadnje poti so se udeležili mnogi prijatelji in znanci, posebno števlino pa je bilo zastopstvo repentaborske občine, ki ga je vodil župan Purič. Jože Ukmar se je rodil v Šmarjah pri Sežani. Za časa zavezniške uprave je bil imenovan za tajnika sežanske občine, leta 1947 pa je postal tajnik novo ustanovljene repentaborske občine. Njegova velika zasluga je, če je ta občina ostala samostojna, potem ko je bila do razmejitve del sežanske občine. Kot tajnik na Repentabru je marljivo sodeloval z občinskimi upravitelji in vsakomur po svojih močeh pomagal. Pred dvema letoma pa je prostovoljno stopil v pokoj. Naj mu bo lahka domača zemlja. Sorodnikom, zlasti gospe soprogi in hčerki, ki živi v Avstraliji, izrekamo globoko sožalje, kateremu se pridružuje tudi Novi list. POGAJANJA O TUJEM TRANZITU Tržaška trgovinska zbornica se pripravlja na nova pogajanja o tujem tranzitu. Te dni se o tem že vodijo pogajanja s Ceho-slovaki, prve dni marca pa bodo pogajanja z Avstrijci. V Bruslju so medtem zaključi-1’ zasedanje komisije Skupnega evropskega tržišča, ki je proučevala tarifno politiko za prevoze v okviru gospodarske skupnosti. Komisija bo sestavila zadevne predpise in čez mesec dni bo imela novo zasedanje. Trst zadeva močno zanima, ker je oškodovan pri pomorskem prometu zaradi prednostnih pristojbin, katere nudijo nemške železnice lukam na severu. Pomorski promet v Trstu je lani znašal 5 miMjonov 8 tisoč ton v primeri s 5 milijoni 177 tisoč tonami v letu 1962. Avstrijski tranzit je padel od 882 tisoč ton na 467 tisoč, češkoslovaški tranzit je napredoval j | od 407 tisoč ton na 417 tisoč, enako so narasli madžarski tranzit (od 36 tisoč na 89 tisoč ton), jugoslovanski tranzit (od 44 tisoč na 70 tisoč ton) in švicarski tranzit (od 37 tisoč na 41 tisoč ton), medtem kol so nazadovali še zahodnonemški tranzit, (od 187 tisoč na 174 tisoč ton) ter tranziti 'ostalih držav (od 33 tisoč na 28 tisoč ton). t ADALBERT STUBEL Prejšnji teden je v Trstu umrl upokojeni učitelj in bivši didaktični ravnatelj Adal-bert Stubel. Z njegovo smrtjo smo zgubili vzgojitelja iz tiste šole pred prvo svetovno vojno, ki je imela veliko zaslug pri vzgajanju, izobraževanju ter prebujanju narodne zavesti našega ljudstva. Pokojnik je bil doma iz Trsta, kjer se je rodil pred 78 leti. Učiteljišče je dovršil v Kopru in nato služboval po raznih šolah v našem mestu. Leta 1934 so ga fašistične oblasti hotele premestiti v notranjost države, kot sicer vse ostale slovenske učitelje, a ni hotel zapustiti rodnega mesta in je bil zato predčasno upokojen. Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri obnovitvi slovenskega šolstva ter bil do leta 1954 didaktični ravnatelj pri Sv. Jakobu. Tedaj je bil ponovno upokojen, a se še vedno živo zanimal za usodo naše šole. Zaslužnemu šolniku in globoko zavednemu Slovencu naj sveti večna luč. Hudo prizadetim sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje, kateremu se pridružuje t udi naš list. ZBOROVANJE OBRTNIKOV V Vidmu so se sestali zastopniki obrtnikov iz treh pokrajin dežele Furlanije - Ju-'ijske krajine. Navzočih je bilo 300 obrtnikov ter številni parlamentarci. Razpravljali so o obrtniških zadrugah, o kreditih za 'azvoj, o poklicni izobrazbi in vajencih, o socialnem zavarovanju ter o pravni ureditvi kategorije. V Vidmu je 15.771 obrtniških podjetij, v Trstu 4.559 in v Gorici 2.655. »VEČERI OB TORKIH« SLOVENSKI KLUB sporoča, da priredi v mesecu februarju nasledn je »Večere ob torkih«: Torek, 11. februarja, ob 21 uri: Pustni družabni večer. Torek, 18. februarja, ob 21. uri bo govoril režiser Jože Babič o temi iz filmske umetnosti. Torek, 25. februarja, ob 21. uri bo komemora-tivno predavanje o življenju in delu preminulega pisatelja Ksavera Meška. Odposlanstvo socialdemokratov v Kopru Pred dnevi je bilo gost Socialistične zveze delovnega ljudstva v Kopru odposlanstvo deželnega odbora Italijanske socialdemokratske stranke, ki so ga med drugimi 1 sestavljali poslanec Zuccalli in strankin taj-| nik Rovis iz Gorice ter časnikar Giorgio Ce-; šare iz Trsta. Poleg predsednika koprske SZDL Lapajneta so delegacijo sprejeli republiški poslanec Vižintin, predsednik o-krajnega ljudskega odbora Eržen in predsednik komisije za manjšinska vprašanja dr. Polič. Med razgovori so ugotovili, da se trgovinska izmenjava med obmejnima področjema povoljno razvija. Proučili so nato vprašanje kulturnega sodelovanja. Odposlanstvi sta bili mnenja, da tako trgovinsko kot kulturno sodelovanje koristi vse-| mu prebivalstvu, zlasti obema narodnima manjšinama. Italijanski socialdemokrati so sc zanimali tudi za problem ribolova v Tržaškem zalivu ter obrazložili več predlogov za njegovo ureditev. Na koncu je bilo skle-| njeno, da bodo predstavniki obeh organi- zacij nadaljevali razgovore na posebnem sestanku, ki bo še ta mesec v Gorici. Ta je bil drugi uradni stik kvalificiranih predstavnikov italijanskih socialdemokratov z zastopniki Soc. zveze delovnega ljudstva in s predstavniki oblastev na sosednjem področju Slovenije. Do prvega stika je prišlo, kot znano, pred kratkim v Novi Gorici. Ti obisiki so verjetno tudi priprava na potovanje italijanskega ministrskega predsednika Mora in zunanjega ministra Sara-gata v Beograd, kamor bosta prišla na povabilo jugoslovanske vlade. —0— SLUŽBENI JUBILEJ Inšpektor KI. Opelt - Oppelli, knjigovodja trošarinskega urada v Trstu, je praznoval 1. februarja 40-letnico službovanja. Ob tej priložnosti so mu kolegi priredili v nekem mestnem lokalu kosilo ter mu prisrčno čestitali za tako dolgo službovanje. Ob tem jubileju mu prisrčno čestitata tudi uredništvo in uprava Novega lista. /a NOVI ŽUPAN V petek zvečer so mestni svetovavci izvolili novega goriškega župana, naslednika dr. Poterzia, ki je odstopil 16. januarja zaradi nesoglasij s svojo stranko. Novi župan je dosedanji podžupan dr. Franco Gallarotti. Zanj je glasovalo 20 svetovavcev od 35 navzočih in sicer 18 demokristjanov ter dva Slovenca, dr. Sfiligoj ki prof. Bratina. Dr. Kacin je bil odsoten. Tri glasove je prejel demokristjan dr. Terenzio, enega pa Lupieri. Enajst glasovnic je bilo praznih; oddali so jih socialisti, komunisti, sociali demokrati in liberalci. Poleg Kacina so bili odsotni še: Poterzio, Majo, Codarin in Černe. Seja je potekala kar mirno. Papirna vojna z lepaki po goriških ulicah se je nehala namreč že v sredo. Ne vemo, koga je postalo sram precej prostaškega pisanja, kajti vse nabite lepake so v četrtek lepo prelepili z belim papirjem. Po sprejemu županove ostavke je podal izjavo kot prvi načelnik demokrščanske skupine Tripani. Izjavil je, da nima Poterziev odstop ni-kakega političnega ozadja, in je nadaljeval, da sta bili mogoči za rešitev županske krize le dve možnosti: enostrankarski ali pa sredinsko- levičarski odbor. Zadnja rešitev da še ni zrela, zato je predlagal prvo, s podporo slovenskih g'asov. Socialist Zulia-ni je tolmačil županov odstop kot posledico političnih napak večinske stranke; treba bo v kratkem preiti na sredinsko - levičarsko formulo s točno določenim občinam načrtom; zaenkrat pa socialisti ne bodo meta'i polen pod noge. Socialni demokrat Zuccalli je poudaril, da bo treba Priti do sodelovanja med demokristjani, socialnimi demokrati in socialisti, ko bodo fi prestali svojo notranjo krizo. V imenu Slovenske liste je Sfiligoj izjavil, da bo glasovala za Gallarottija; v županovem odstopu pa da ne vidi nobenih političnih mahinacij. Pascoli je v imenu misinov izrazil protivno stališče in da je prišlo do krize, ker se je Poterzio, desničar po prepričanju, obdal z levičarskimi elementi. Pri glasovalnih izjavah je dejal Sfiligoj, c^> je potrebno za uspešno delo na občini Po'eg treh strank upoštevati tudi slovenske svetovavce. Odgovarjala sta mu komunist Battello in socialist Sancin, češ da ni zastopnik slovenskih svetovavcev prikazal pravilnih odnosov večinske stranke do manjšine, zlasti kar zadeva šolstvo. Po glasovanju je Gallarotti izjavil, da sprejme župansko mesto in je podal smer- j n>ce svojega bodočega dela. Rekel je, da je Gorica vez med različnimi deželami in narodi; kar je bilo včeraj ekscentrično, najI ^o jutri povezano. Glavne naloge novega; odbora pa so proračun za leto 1964, muni-cipalizacija mestnega prometa, regulacijski načrt in industrijska cona, vključitev Gorice v novo deželo in nova javna dela v občini. V koliko bo novi župan vse to izpeljal, bomo sodili po njegovem končanem delu. Župan dr. Franco Gallarotti je po rodu I Goričan, iz doseljenp družine. Rodil se je I 19. oktobra 1924. V Gorici je dovršil klasični licej in je doktoriral iz prava v Bologni 1949. Kot študent je bil predsednik katoliških akademikov. Po vojni je vodil '5 let Italijansko medinsko Združenje AGI, ki je bilo precej nacionalistično pobarvano. Obenem je bil tudi v vodstvu goriške Krščanske demokracije. Leta 1956 je prišel v občinski svet, kjer je imel mesto odbornika in od 1961 dalje tudi podžupana. Po svojem službenem poklicu je carinski nadzornik. VREMENSKA POROČILA — V STAVKI Goriški meščani so bili navajeni že precej časa na lepe in sončne zimske popo’-dneve. Bliža se namreč »šagra« svetega Valentina, prvega pomladma. Zvončki tudi že kukajo iz tal po šentmaverskih brežinah. Najbol j so se pa zanesfli na časopisna in radijska vremenska poročila, ki tudi zadnje 3 dni nadaljujejo z ugodnimi vremenskimi poročili. Na, pa se zdi, da tudi ta poročila — stavkajo, ker nič točnega ne povedo. Že tretji dan, do včeraj, je v popoldanskih urah zavila gosta megla mesto in Okolico. To je bil še več kot »smog«. Avtobusi so morali voziti proti postaji skoraj v koraku pešca, f z Krmi na do Gorice so vozili avti kar v počasni koloni; eno celo uro za običajnih 10 ali 15 minut. RUPA Danes bi radi omenili nekaj o zunanjem vtisu, katerega naredijo naša in sosedne vasi na obiskovavce. Zlasti zdaj, ko se tako razvija turizem, bi morali tudi mi paziti na snago in lepoto po naših zaselkih. Nekoč, in ni še dolgo tega, so naši vaščani kaj radi gojili cvetlice po vrtnih gre- I dah ali pa lončnice po oknih. Danes pa .mladina nima več veselja do lepega cvet-J ja. Hiše so na zunaj prazne in puste. Ali j bi se ne moglo v bližnji pomladi tudi v tem oziru kaj storiti? Poglejte ok-ašenc vasice po Kanalski dolini in drugod, pa se boste marsikaj naučili! Ob tej priložnosti moramo omeniti, da no narede na č’o-veka nič kaj dobrega vtisa tiste razvaline in ropotije na glavnem vaškem trgu. Nekaj podobnega opaziš tudi v naši sosedni vasi Peči, kjer je bila nekoč mlaka za napajanje živine. Tisti prostor bi bi'c> tudi potrebno urediti na kak način. P av tako pa tudi tisto slabo ipot, ki pc'je iz Rupe na Peč. S skupnim prizadevanjem in z občinsko pomočjo bi tudi naše vasice, 'ki imajo tako 'epo lego, postale vabljive točke za ne samo za petične izletnike, marveč tudi za preproste sprehajavce. TRŽIČ Običajni ribji lov okrog novega leta j : še vedno predmet razgovorov med tržaškimi ribiči in prekupčevalci. Kakor po navadi so ribiški zadružniki vrgli mreže tudi lani trikrat. Pred božičem so potegnili o-krog 900 stotov glavatcev (cevOli) in drugih rib, kar je obetalo še nekam dobro letino. Pri drugem lovu, zadnje dni leta, so ujeli pa komaj 5 stotov rib; tako malo še zlepa ne. Upa'i so, da se bo tretjič bo^je posrečilo. Poslednjič so zopet razpe'i dragocene ribiške mreže. Izvedenci so že kar na oko računali, da se je nabralo v mrežah vsaj 200 stotov blaga. Veliko razjčaranje ko so zače’i vleči mreže in se je spak spet poigra'! z ribiči; mreže so bile napol prazne, izvlekli so komaj 60 stotov rib. Mreže so sc namreč potrgale ob raznih razbitinah, ki tičijo na morskem dnu. Skozi luknje v m ežah je utekla večina rib. Dejstvo jc pa tudi, da odplava večina rib proti istrski obali. Saj so jih ob !stem času nalovi1 i v Sv. Luciji blizu Portoroža kar 600 q. R.B. 1. Sprehodi po Gorici - za pust, malo za res Branjevka Marjuta (Sama s seboj): Ja, vsi zlodji, pa prav sem do Starega plača me mora tista grofinja klicat za tri jajca. In še se špiči za liro gor, za liro dol, kakor da bi Marjuta jajca kradla. Po trideset so, pa konec! Kaj misli, gospa grofna, če stanuje v Senausu, da ji bo Marjeta še frtaj-lo zastonj ocvrla. Naa, vsi zlodji, tega pa žc ne! Pa še ta šopek ciklaminčev je hotela navrh! Jih pa že raje nesem tja na okno k svetemu Antonu, tja v kot h cerkvici. Bo pa namesto maše v stolnici. Zamudila sem jo zaradi tiste sitne... (Osmo bije.) Na, vsi zlodji, saj bi že morala biti na trgu... O, glejte, gospod Sandro, tudi vi tako zgodaj po Starem placu? Ste šel pogledat h Marički tja k Zvezdi? Stari upokojenec Sandro: O, dobro jutro Marjuta! Že dober čas hodim za vami po trgu in vas poslušam, kako godrnjavsa-te. Čakajte malo, na koga ste pa tako ben-tili po tem trgu svetega Antona? Povem vam pa že kar vnaprej, da nisem bil še pri Zvezdi. Tripce v omaki pa že lepo dišijo iz Maričkine kuhinje in tudi vas bodejo v nos, kaj ne, Marjuta, ha, ha, ha? Marjuta: Moj vi, jaz nimam časa kot vi. ki ste študiran človek, obiskovati stare go- riške gostilne in pisati v cajtenge o njih. To pa vem, da smo tukaj rekli po staro > Stari plac in ne svetega Antona tr" T im le spodaj je Stolni trg, potlej je Traviik in na koncu naš Koren. To so štirje gjriški trgi, ki znajo dosti več povedati iz starih dni kot midva, gospod Sandro, oba skupaj. Sandro: Čakajte mao, šjon\ Mar 'uta. jaz tudi vem in še dosti vem., l e" pnv to dni stikam za starimi napisi po mestu. Ca; imam, pa mi j j tisti profesor dr. Gor č ir, veste tisti... Marjut-i: Ja, ja, že vem, tisti ki mu nosim m dom, pa p'ača k?r mu rečem m nič ne zbija cene na\zd>l. Sandro: Kaj tisto, po čem vam pači lure in jajca! Prav sinoči mi je naroril, raj ga tu počakam, da si ogleda’.’! in zapiševa znamenitosti tega trga. Pa saj to vas ne zanima, Marjuta. Mrrfuta: Kaj, mene ne? Moj vi. če vam začnem zdaj praviti, kar m' je pravila n >-na in pravila njej nona od none, bi vam še do n-dcVe pravila. Oh. vsi 7,'odji, krn sem pa vtaknfa denarnico... Je ni in je ni! A, zdaj se spomnim, na mizi pri grofi-(SatLtljevaitje n- 9. st uui/ IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Hiiltiimi cenfefi i* iVeabfaUic/t&itii Kmalu bodo izpolnili veliko vrzel v kulturnem življenju ameriške prestolnice. Konec leta 1966 bodo odprli na obali Potomaca ogromen Dom kulture in umetnosti. Bo pa tudi kraj za start ameriških umetnikov, ki bodo odšli s svojimi deli na razstava v tujino. Po sklepu ameriškega kongresa bo ta kulturni center edini spomenik predsedniku Johnu Kennedyju v Washingtonu in se bo imenoval po njem. Načrti za kulturni center v Washingtonu, prestolnici, ki so jo mnogi prebivavci in tuji diplomati imenovali »kulturno provinco«, so se pojavili že pod vlado predsednika Eisenhovverja. Vendar je šele Kennedy energično pospešil načrte, izsilil od kongresa stavbni prostor in začel z banketom, na katerem je stala udeležba 100 dolarjev, propagando za kritje stroškov, ki so jih preračunali na 30 milijonov dolarjev; računajo v glavnem na zasebne prispevke. Kennedy je v svojem članku za knjigo »Creative America« (Ustvarjalna Amerika), ki bo izšla ta mesec, napisal, da je doseglo zanimanje Američanov za umetnost nove vrhunce. Kulturni center ob Potomacu bo združil pod isto streho po načrtih arhitekta Edvvarda Durella Stonea dramfko gledališča, koncertno dvorano, Opero in kino. Pod stavbo, ki bo podolgovata, nameravajo dalje zgraditi dve nadstropji za garaže za 1.600 avtomobilov. V kongresu je prišlo v zvezi s tem do živahnih diskusij zaradi denarja in imena. K on p res je najprej sklenil dati na razpolago stavbišče. gradnjo naj bi pa financirali zasebni prispevki, ki so do sedaj dosegli 13 milijonov dolarjev, med katerimi je tdui italijanski marmor v vrednosti enega milijona dolarjev, katerega je podarila italijanska B. TRAVEN SLOVENEC, NEA1EC ALI CEH? Zdaj so se tudi Cehi znašli med tistimi narodi, ki si lastijo slavnega pisatelja B. Travena. Traven je, kot znano, skrivnostna osebnost, ker trdovratno skriva svojo pravo identiteto, tako da nihče ne ve, kje se je rodil in kakšne narodnosti je. Znano je le, da živi avtor znamenitega romana »Ladja mrtvih« in drugih bestsellerjev svetovne literature v Novi Mehiki. Zadnjič se je pojavil v javnosti lani. Z založniki se pogaja samo preko svojega pooblaščenca. Zaslužiti je moral že ogromne, vsote na avtorskih pravicah za svoje knjige in filme, ki so jih posneli po njih. Zdaj se je oglasila češkoslovaška agencija CE TEKA, ki pravi, da je ime Traven najbrž le narobe napisana oblika kratic »New Art. B«, ki pomenijo »Novi Arthur Breisky«. To je. bil češki pi-fate'j iz dekadentne periode, rojen leta 1885 v Pragi. Leta 1910 se je izselil v Združene države. 2e takrat je dobro psial angleščino in objavljal napol kriminalne zgodbe. Kot poroča CETEKA, je njegova fotografija iz leta 1908 precej podobna Travenovi fotografiji iz lanskega leta. Nedavno pa je slovenski tisk, kot znano, veliko pisal o tem, da je Traven najbrž Slovenec po rodu in da sc je rodil verjetno v nc.ki vasi pri Kamniku. V Sloveniji je družinsko ime Traven res zelo pogosto. Časnikarji, katere je poslal tja neki veliki ameriški tednik, so našli med spomini neke gospe, ki je baje Travenova sestra, fotografijo mladeniča iz leta 1910, ki je zelo podoben fotografiji skrivnostnega pisatelja. Tudi ta mladenič se je izselil v Ameriko leta 1910 in se od tedaj ni več javil. STARE UMETNINE ZA VALUTE Florentinski trgovec Gennaro de Cresccnzo je razstavljal nad 500 umetnin, ki so bile nekoč last premožnih meščanskih in plemiških družin na Poljskem, Madžarskem, Češkoslovaškem in v Romuniji. Te dni so jih prodajali na dražbi. Gre za dragocene slike, preproge, srebrnino, kristal in pohištvo. Vse to so baje prejšnji lastniki iz gospodarske stiske prodali državi, ali pa je bilo seveda zaplenjeno... Florentinski trgovec z umetninami je v tej zvezi dejal, da je sklep teh vlad o prodaji teh umetnin del njihove normalne izvozne dejavnosti. Opa-zovavci spravljajo prodajo v zvezo s pomanjkanjem deviz v komunističnih državah. De Cresccnzo je priredil dražbo po naročilu madžarske državne u-stanove. Računa na izkupiček več 100 milijnov lir. Dražba še traja in verjetno ne bo zadnja te vrste. vlada. Fordova ustanova je obljubila nadalnjih pel milijonov, čim bi prispevki dosegli 15 milijonov. Pod vtisom atentata na Ke.nnedyja je kongres izglasoval prispevek 15 in pol milijona dolarjev, hkrati pa sklenil, da se bo center imenoval po predsedniku in oa bo to edini spomenik Kenne-dyju v Washingtonu. Za gradnjo kulturnega centra se aktivno zanima tudi vdova predsednika, Jacqueline Kenacdy. NAGRAJENI FILMI NA FESTIVALU NARODOV Veliko nagrado petega »Festivala narodov« v Florenci so podelili ameriškemu filmu »Mrtve ptice«, ki ga je posnel Robert Gardncr. Nagrada je znašala milijon lir. Druge nagrade po 300.000 lir si delijo ameriški film »Peter in Johnny«, francoski film »Hitler... ga ne poznam«, italijanski film »Pozabljeni«, ki ga je posnel Vittorio de Sica, in sovjetski film »Mesto katrainiranih čolnov«. Nagrado italijanskega instituta za Afriko za najboljši film iz afriškega okolja je dobil film »Dobrodošli v Boum Kabiru«, ki ga je posnel Claude Pairault. Poleg tega je bilo pohvaljenih še pet filmov, med njimi dva italijanska. S podelitvijo nagrad se je zaključil peti »Festival narodov«, to je. festival etnografskih in socioloških filmov, ki je trajal od 20. do 28. januarja. Zadnji dan festivala je vzbudil posebno pozornost ameriški film »Mrtve ptice«, ki so ga posneli med neko odpravo na Novi Gvineji. Film prikazuie primitivna plemena, ki živijo še kot v kameni dobi in se neprestano bojujejo med seboj, ker smatrajo vojno za nekaj potrebnega. Ves ritem njihovega obstoja poteka v menjavanju zmag in porazov, r.tra-ženja, tveganja in maščevanja. Mrtve ljudi, ki so jih sovražniki pobili, imenujejo »mrtve ptice«. RIJAVČEVO PREDAVANJE V tore.k zvečer je predaval v Slovenskem klubu v Trstu profesor Mirko Rijavec iz Gorice. Za snov predavanja je izbral geografske in etnografske značilnosti na ozemlju južnoameriških Indijancev. Predavatelj je preživel dolgo let kot salezijanski misijonar v Ekvadoru in je poleg andskih držav prepotoval tudi dobršen del Brazilije in Argentine. Prišel je tudi v neposredne stike z rodom Iliva-rov, ki žive v še napol divjem stanju prvotnih prebivavcev. Predavanje, zajeto iz osebnih skušenj in doživljajev, je bilo živo in toplo podano. Številni poslušavci so ob koncu navdušeno ploskali. Pripominjamo, da je g. Rijavec izdal pred nekaj leti zanimivo in na podlagi lastnih izkustev spisano knjigo o Južni Ameriki, kjer je toliko let misijonaril in jo proučeval. »GALEB« JE SPET VZLETEL Izšla je. čtrta številka mladinskega lista »Galeba. V uvodnem članku »Umrl je pisatelj« se spo- minja uredništvo pokojnega pisatelja Franca Ksa-verja Meška in omenja, da je Meško pred devetimi leti napisal za »Galeba« črtico »Moj prvi pisateljski zaslužek«. V Meškov spomin je objavljena v tej številki črtica »Sveča«, v kateri pripoveduje Meško ganljiv in prisrčen dogodek iz svojih otroških let. Objavljena je tudi Meškova pesem »V jesenski noči«. Ostala vsebina je. naslednja: Pavle Martinc: »Kraške pripovedke: Zgodba o mostu«; Neža Mavrer: »Tri luže« (pesem); »O mestih v srednjem veku«; iz zgodovine čolna (oba ta članka je napisal Bojan Arhar); Marička Žnideršič: »Pesem o zimi«; Rado Kragelj nadaljuje, povestno slikanico »Na valovih pragozdne reke«; Bojan Ar-hard: »Lastovičino pismo« (pesem); Fran Roš: »Stari pes in lažnjiva lisica«; pesem: »Jaz sem pa hudobna punčka«; Fran Roš. »Novoletna pravljica«; Pravljica »Neumni zajec«; Danilo Gorinšek: »Vrtiljak« (pesem). Sledita rubriki: »Naši mladi dopisniki« in »Za bistre glave«. PREPIRI ZARADI REVIJ V Moskvi so zaprli te dni ameriško razstavo »Moderne grafike«, ki si jo je ogledalo skoraj pol milijona obiskovavcev. Razstava je dosegla pred tem velik uspeh v glavnem mestu Ka/akstana. \ zvezi s to razstavo je prišlo med Sovjeti in Američani do prerekanja,' ko so hoteli Američani na svoji razstavi grafike v Moskvi deliti med obisko-vavce brezplačno svojo mesečno revijo v ruskem jeziku »Amerika«. Proti temu so protestirali Sovjeti, češ da dovoljuje sovjetsko-ameriška kulturna pogodba le prodajo revije, ne pa tudi njeno brezplačno razdeljevanje. Z ozirom na to so tudi Američani prepovedali razdeljevanje ruske revije »Sovjetska zveza« v angleškem jeziku na sovjetski razstavi grafike v Filadelfiji. V okviru ameriško-sovjetske pogodbe o kulturni izmenjavi sta obe strani poslali na gostovanje vrhunske umetnike. Moskva je poslala Boljšoj balet, violinska virtuoza Davida in Igorja Oistracha, čelista Matislava Rostropoviča, moskovsko lutkovno gledališče Obrazcova in sovjetski državni cirkus. Američani so pa poslali v Sovjetsko zvezo Mewyorški City-balet, Bennyja Goodmana z njegovim jazz-orkestrom, pevski zbor Roberta Shavva, cirkuške, artiste, violinskega umetnika Yehudija Menuhina, pesnika Roberta Frosta in pevca Jamesa Hinessa. No. dokler bodo vod i 1 i medsebojno vojno z revijami in z glasbo, ne bo hudega. OBNOVLJENA CERKVENA SLIKA NA TRSATU Na Trsatu pri Reki so spet namestili na oltar sv. Ane v tamkajšnji cerkvi sliko, katero je naslika! Tintorettov učenec .Ferdinando de Pomis po naročilu kapitana Stefana della Rovere. Slika je izdelana v slogu ranega baroka in na njenem ozadju je razločiti tudi obraze družinskih članov Stefana della Rovere. Sliko so našli med restavriranjem oltarja in Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu jo je dala tcmel:ito restavrirati, preden so jo ponovno namestili na oltar. Pogled na Skuto Iz Kamniške Bistrice GOSPODARSTVO Čemu služi kalij? PREVEC KROMPIRJA Ker je bila zadnja letina krompirja zelo obilna, je danes še zelo mnogo krompirja neprodanega in mnogi kmetovavci so v skrbeh, kam z njim. Kmečka zveza v Tren-] tu je na sestanku 20. januarja obravnavala i to vprašanje in odposlala delegacijo h kme Kalij je eden izmed elementov — prvin, da ugotovi, v kakšnem odnosu so do hor-' tijskemu ministru s prošnjo, naj vlada kaj ki je nujno potreben, da se rastline lahko monov, vitaminov, encimov itd. Nedavno ukrene, da se reši ta krompirjeva kriza, razvijajo, rastejo in obrodijo. Samo še tri tega so ugotovili, da vpliva kalij na tvorbo ' Kmetijski minister Ferrari Aggradi je pro-druge snovi so v enaki meri nujno potreb- vitamina tiamin in askorbična kislina ter sil nekaj dni odloga, da bo vlada proučila he, in sicer dušik, fosfor ter apno. da je odlično zastopan v premnogih poja- Kmetijska kemija je razrešila že mnogo ’vih presnavljanja, to je spremembi ene Vprašanj in zadevo kalija preiskuje že več snovi v drugo. kot 50 let, a kljub temu še ni pojasnila,] Kot že zgoraj omenjeno, še ni pojasnje-kako kalij deluje v ustroju rasti.' Vemo . na prava naloga kalija v rasti, a mnogo je to vprašanje. Delegacija iz Trenta je predlagala: 1. Radio, televizija in tisk naj delajo propagando za večjo potrošnjo krompirja, posebno v zimskih in pomladnih mesecih. 2. Ker s>cer, da se rastlina, ki raste v zemlji z-že odkritega, predvsem to, da je kalij za spada Italija k državam, ki podpirajo ne- 1 rast nujno potreben in da moramo zato z razvite države, naj se da tem vsaj del pod-njim računati ter se brigati, kakšno je v ] pore v obliki krompirja. Pa tudi drugače zemlji gospodarstvo s kalijem. Znano je,1 naj se gleda, če bi bilo mogoče izvoziti kaj da je kalija v zemlji vedno manj, ker ga ] krompirja. — Tema dvema predlogoma, ki odnašamo s pridelki, pa naj bo s sadjem sta resna in izvedljiva, bi lahko postavili še ali listjem, senom ali lesom, z žitom ali gomolji, s krompirjem ali sladkorno peso. Vemo, da ga vse rastline ne rabijo v enaki meri, nekatere več, druge manj. Skoraj največ ga rabi krompir. tretjega, naj vojaška uprava uporabi več krompirja za prehrano vojske. Nekaj krompirja bi lahko uporabili za proizvodnjo škroba. Delegacija je ministru izjavila, da bo pač Nadalje moramo ugotoviti, ali je naše' potrebna s strani vlade določena žrtev, ki zemljišče bogato na kaliju ali ne, ter ali j pa je opravičena, saj bi bila v korist stanu, ki je keiši. danes v državi gospodarsko najšib- radostno količino kalija, lepo razvija, da lrna močno steblo ali deblo in je celotni ajen zunanji videz zdrav. Zunanjemu zdravemu videzu odgovarja tudi notranjost rastlinskih delov, odgovarjajo rastlinski šoto Taka rastlina razvija lepo razvite plotove, ki so bolj živo barvani in tudi okus-tojši, Celotna rastlina je zdrava, zato pa n.ieni posamezni deli lažje prenašajo mraz ln sušo ter so bolj odporni proti rastlinam boleznim in škodljivcem; v vrtnarju je zelenjad zdrava: ne gnijejo korenik, kumarica im paradižnik ter druga poštnina. Kjer pa manjka kalij v zemlji in v rastlinah, slednje nimajo prave barve, 'tokrat je razširjena bledica, listi so pre-ščkral zviti in nepravilni, plodov je malo 11 so mnogo manj sladki, manj okusni in šornatični, pač pa nagnjeni k hitremu gnit-u. Moderna biokemija, to je kemija življenjskih pojavov, preiskuje vse žive snovi, ^trošnja vina v italiji in drugod ,2e več kot 50 let se vrti letna potrošnja j]lria okoli 1 hi na vsakega italijanskega dr-;avljana. V ugodnih letih, ko človek čuti ne-toliko blagostanja, se potrošnja nekoliko •jvigne za kakih 10 litrov na leto, v gospo-Ursko slabih letih pa pade za približno šako količino. Tako računajo, da znaša tofaba v zadnjih letih nekaj nad 110 litrov. Veliko zbirko škropiv proti mrčesu deli- le) in škropijo. Za napravo 100 litrov učin- too in na glavo. |mo najprej v dve skupini: V prvo spadajo kujočega škropiva sta potrebna 2 kg kva- 2 letno potrošnjo 110 litrov vina na gl a- ^škropiva, ki učinkujejo le proti mrčesu, ki sijevih trščic oziroma izvleček iz njih in IU 0 zavzema Italija po količini 2. najvišje ima hladno kri; sem spadajo predvsem kg mazavega mila, ki za mnogo poveča tosto. Na prvem je Francija z letno po- ^kn r°šnjo 130 — 135 litrov ‘ 'tonih držav na svetu ne dosega nobena ]dajo škropiva, ki zastrupijo tudi bitja s 'toje 100 litrov. Tretje mesto zavzema nam- ] toplo krvjo, med temi tudi človeka, to Portugalska s 70 — 80 litri. Na 4. me-1 y javnosti se vedno glasneje sliši oblož- u najdemo Španijo s 60 — 65 litri, tej pa ha, da je kalij za rastline lahko dosegljiv ali ne. Od tega spoznanja je odvisno gnojenje s kalijem: ali ga moramo dodati zemlji mno-co ali malo. Nedavno so ugotovili, v kakšni obliki naj gnojimo s kalijem. Na razpolago sta nam-] reč dve spojini, in sicer kalij s klorom in kalij z žveplom. Ugotovljeno je, da je priporočljiv predvsem kalij z žveplom, ker je : poleg kalija koristno tudi žveplo. To spada 1 namreč med snovi, ki so rasti tudi nujno! potrebne, v sicer zelo malih količinah, a na ^ razpolago morajo biti. — Pri drugem . u-metnem gnojilu, to je pri kaliju s klorom, je kalij pač koristen, vloga klora pa še ni pojasnjena in nekateri celo trdijo, da klor rasti škoduje. A Iskanje človeku neškodljivih škropil p to’j o: Čile 60 litrov, Argentina 50 —^ 60, ] zastrupljajo človeka in domače živali in •;r ji ja 50 — 55, Ogrska 50 litrov. Potrošnjo katerih strup se zadržuje na povrtnini, sad- Pa 'P n. Soslavije cenijo na 20 — 25 litrov, kar . ju in krmi, ki služi za prehrano ljudi in ne pomeni, da bi v Jugoslaviji (ljudje živali, tako da se zastrupljenje širi tudi s »go bolj ljubili treznost kot v prej na- hrano. Zato znanstveniki iščejo in preiz- 'toenih državah, ker popijejo Jugoslovani kušajo zelo mnogo škropiv, ki naj bi na- Pq totiha in iz kozaških oblasti. ...sopiva na podlagi DDT, večina gameza- učinkovitost škropiva. Pred zadnjo vojno Od ostalih vino- nov jn ge druga. V drugo skupino pa spa-1 smo uporabljali za uničevanje listnih uši na breskvah in drugod skoraj izključno le kvasijev izvleček. Znanstvenemu imenu »Chrisantemum ci-je potrebno odpraviti škropiva, ki j rierariae folium« odgovarja rastlina, kate- ri pravijo Dalmatinci »buhač.<. Tega je namreč v Dalmaciji zelo mnogo in ga nabirajo ter izvažajo. Kot že ime pove, so ga rabili zelo mnogo proti bolham, vse dokler ni DDT bolhe zatrl. Ustaljenega slovenskega im,ena nimamo za to rastlino, ki je zelo podobna našim marjeticam, deloma tudi krizantemam. Najbolje bi bilo, da bi rabili tudi mi besedo »bolhač«. Na slovenskih tleh pa je rastlina najbolj znana pod imenom »modrijanca«. Kot prah deluje proti mnogim žuželkam. V naravi je še vse polno drugih rastlin, ki vsebujejo kakšen strup, a razen navedenih in tobaka v najrazličnejših oblikah, ne uporabljajo nobene za zatiranje mrčesa. Na vsak način se tu odpira zelo široko polje za raziskovanje. R°h. .to' za ZDA, kjer pridejo na glavo letno jstveniki zaenkrat še zelo malo surovin azmerno mnogo žganih pijač. Isto velja domestila umetna kemična, žal im\jo znan- za tolaj 3 litri vina, in za Sov. zvezo, kjer j pripravo takih škropiv. Glavni surovini sta k? Potrošnja še zniža na 2,5 do 3 litre. V j trenutno samo dve, in sicer izvleček iz k,ra-h to navedenih — najmočnejših državah , sije in 'bolhačev prah. Kvasijevo drevo ra- ua s, - . _ i Rusiji se zelo hitro množijo s trtami j ki, vse do Amazonke. Drevo — legno quas- svetu — pa potrošnja vina raste. Poseb-lste ob Karibskem zalivu v Srednji Ameri- k atonc površine. Mnogo teh površin je sio — je podobno naši akaciji. V Evropo to^to vinorodnih, posebno za Kavkazom, [pripeljejo debelca, katera potem tu zrežejo tUd,C V Gruzi>‘ (Georgiji) in v Armeniji, pa in zdrobijo. Dobljene trščice kuhajo in do-^r;]^v Ukrajini, od koder so slavna vina s bijo izvleček. Tega razredčijo z vodo, dodajo nekoliko mazavega mila (sapone mol- VIRGILU SCEKU V SPOMIN Po govoru, ki ga je imel dr. Wilfan, je TRIJE DOKUMENTI povzel besedo Virgil Šček. | Toda ravno zato mi mora italijanska zbor- »S tem, da smo priznali izvršeno dejstvo,« nica dovoliti, da izrečem besedo, ki se naje začel, »ki se je dopolnilo z aneksijo Julij- naša na razmere v naši pokrajini. Pozivam ske krajine Italiji, smo priznali in priznava- se pri tem na tri dokumente, ki podkrep-mo vse naše obveznosti do države.« (Najži- Ijajo dejanski položaj. vahnejše odobravanje.) »Toda istočasno dvi-j »List L'Emancipazione, republikansko gla-gamc svoj glas in zahtevamo od vas, gospo- silo v Trstu, je pisalo o zelo žalostnem do- ___________________________________________________!godku, ki se je pripetil v zadnjem času in 97. Dr. E. BESEDNJAK j se nanaša na pretepanje jetnikov v Julijski . ; j krajini. Zahteval je preiskavo ter pridal ža- da od vlade, in od vas, ki ste zastopniki ita- ^ lostnemu dogodku sledeče besede: »Preiska-lijanskega naroda, da brez prestanka in z va 0 zlostavljanju jetnikov se nadaljuje. Ob-vso vnemo delate za blagodejno pomirjenje veščeni smo, da se je lotilo stvari orožniško in vzajemnost človeštva.« | poveljstvo. Pozivajo se v urad roditelji jetni- »V resnici bi ne bilo potrebno, da ponav- j kov, posebno matere, katere skušajo prepri-Ijam na tem mestu izraz tega svojega neo- čati, da podpišejo neke izjave.« In ta list, majnega čustva. Čital sem danes z izrednim j katerega italijanstvo je izven vsakega dvo-zadovoljstvom članek v listu II tempo, o ka- /na, opisuje pri tem nekatere dogodke, katerem mi pravijo, da predstavlja najbližje terih zaradi njihove grozovitosti, častiti to-mrienje gospoda Giolittija.« (Ministrski pred-, variši, jaz na tem mestu ne morem prečitati, sednik Giolitti se dela, kakor da o tem nič a jih hočem takoj izročiti ministrskemu pred-ne ve. Dolgotrajna veselost.) ! sedniku. Ti dogodki so taki, da so prisilili _ ... , T list k sledečim sklepnim besedam: »Bomo Predsednik parlamenta De N,cola : »To so vjde|. kako se bo styar konča|a Gotoyo stvari o katerih l,ud|e govorip.« (Veselost ) dg $e morg nekg ukreniti . tem Sček: List prav, s edeče. »Gospod .Giol.tt, dož kj $ ^ ravnanje^ b|atijo e opozarial, da z,vl|en|ske potrebe države , ko ^ nasprotstvu z ju s imi | Opomba: Po končanem govoru je pristo- ne bodo nikdar v nasprotstvu z ljudskimi | načeli, ki zahtevajo spoštovanje jezika, sporočil in prosvete ljudstev, ki so bila priklopljeni Italiji. Kajti Italija ni izvedla in noče vzdržati svojega zedinjenja kot osvojiteljica in gospodarica, temveč kot vekovita učiteljica zakonov bratstva in medsebojne vljudnosti.« »Častiti gospodje I Po neizmernem sovra- pil poslanec Sček k ministrski klopi ter izročil ministrskemu predsedniku izrezek lista, v katerem je pisano, kako je orožnik pljunil v usta jetniku in ga prisilil, da je pogoltnil pljunek; kako je orožnik zvezal nekemu jetniku spolovila itd. itd. Ministrski predsednik je s tovarišem ministrom, ki je sedel poleg njega, prečital stvar in se silno razsrdil . . . štvu, ki ga je zaplodila vojna, se pobratenje narodov gotovo ne bo moglo tako lahko in CIVILNI KOMISAR MARTINACCI IN ŠKOF tako hitro izvesti. In kakor pripominja g. 1 »V roki imam, gospodje, drug dokument. Giolitti, da mora vlada z vsemi sredstvi1 de- Vladno glasilo Julijske krajine Era Nuova je lati na tem, da se doseže to pobratenje, ta- objavilo dopis, podpisan od italijanskega ci-ko moram tudi jaz izjaviti, da se bo s stra- vilnega komisarja Martinaccija, ki je bil iz- ni našega ljudstva storilo vse, da se ta tež- bran na to mesto zaradi zaupanja, katerega nja čimprej uresniči.« (Odobravanje v vseh uživa pri vladi zaradi svojega vzornega ita- predelih zbornice.) lijanstva Sklicujem se na objavo v Eri Nuo- vi z dne 15. maja. Obžalujoč nekatere žalostne dogodke, pri katerih je bilo nekaj| j slovenskih žrtev, a niti eden drug državljan, komisar Martinacci izjavlja sledeče: »Pridružujem se splošni žalosti, nastali za j radi bridkega dogodka, ki ga ni izzvalo tu-| j kajšnje prebivavstvo, ki ga poznam že vei, ko dve leti. Ono je zmerno, rodoljubno, mir-l no in pokojno in se je ravno tako obnašalo tudi v nedeljo pri volitvah.« Moram li smatrati, častiti tovariši, ta dva dogodka kot znamenji sistema? Nočem v tem trenutku razburjati s takimi vprašanji razpoloženja zbornice. Toda zbornica mi bo morala k sklepu dovoliti še en dokaz v tej stvari. To je beseda italijanskega cerkvenega! dostojanstvenika, ki so ga zaradi njegove nezlomljive zvestobe do Italije med vojno povzdignili na visoko mesto vojaškega škofa. To je beseda monsignora Angela Barto-'; lomasija, katerega je vlada g. Giolittija po-j trdila kot upravitelja tržaške škofije. Monsignor Angel Bartolomasi je bil zaradi grdih dogodkov, ki žalostijo naše ljudstvo, prisiljen, da je v službenem škofijskem listu priobčil javen poziv na vernike. Šček je prebral nato glavne odlomke iz škofovega pisma in nadaljeval: »Nočem se ustavljati pri razmotrivanju drugih razmer. Nočem govoriti o naših šolah, ki so zaprte za naše otroke in dijake, kateri tavajo okoli brez pouka. Ne maram govoriti o naših kul turnih in gospodarskih organizacijah, ki s o ovirane pri svojem vzgojnem delu in pri ščitenju delovnih stanov.« »Jugoslovansko ljudstvo, ki je zadobilo italijansko državljanstvo, ima veliko zgodovinsko nalogo.« (Odobravanja.) »Nobeno, tudi najostrejše oko ne mo r« prodreti v najbolj oddaljena obzorja bodoč.-nosti. Vendar je obema državama, Italiji inl Jugoslaviji, potrebno vzajemno življenje. Mazzini, Cavour in drugi italijanski veleumi sO sanjali, da morata ta dva naroda biti brata in ne sovražnika v Evropi, ki naj jo obnovi svobodna volja narodov. Jugoslovani, ki so postali italijanski državljani, morajo in hočejo biti most za popolno pomirjenje med Jugoslavijo in Italijo.« (Odobravanje na vseh klopeh. Govorniku čestitajo.) (Dalje) Ta teden bo minilo 400 let ,odkar se je rodil v Pisi veliki zvezdoslovec Galileo Ga-lilci, ki je v življenju dosegel največje časti, a je od ljudi prejel tudi najhujše bridkosti. Prav točni datum rojstva ni znan: ali 5. ali 15. ali 18. februarja. Njegov oče je hotel izštudirati nadarjenega sina. Po končanih humanističnih šolah v Florenci ga je kljub slabim premoženjskim razmeram poslal v Piso, da bi postal zdravnik. Fanta je pa bolj vlekla matematika. Bral je sicer tudi klasike, še raje se je pa učil iz odprte knjige narave. Po cele noči, tudi pozimi, je opazoval na prostem zvezde in nebo. Takrat si je nakopal tudi revmatizem, ki ga je na stara leta popoloma zgrbil. Leta 1585 je pustil medicino in filozofijo brez akademskih naslovov. Javnost je pa že presenetil z učenimi spisi »Juvemilia«. Gibanje svetilke v pisan-ski stolnici mu je pomagalo odkriti zakone o nihanju, o specifični teži teles, o središču težnosti. S petindvajsetimi leti so g> poklicali za predavatelja višje matematike v Piso, kjer je bil še pred nekaj leti reven Prvi je svetove videl študent. Stari, zakrknjeni profesorji so metali mlademu kolegu polena pod noge, ker jih je zatemnjeval s svojim znanjem. j Tri leta je vzdržal ob skromni plači šestdesetih škudov na leto. Svojih znanstvenih J opazovanj pa ni opustil niti, ko je po oče-, tovi smrti padlo vse breme za preskrbo številne družine na njegova ramena. Na poševnem stolpu v Pisi je študiral zakone j o prostem padu. Nove teorije o sončnem j sestavu so mu pa nakopale sovražnike. Zato je leta 1592 prav z veseljem sprejel ponudbo beneškega doža, naj pride za profesorja matematike na padovansko univerzo. Osemnajst plodnih in srečnih let je Galilej tukaj preživel. Slušatelji so od daleč hodi'i k njegovim predavanjem. Ko je iznašel daljnogled, je prvi ugledal nove svetove, kate ih pred njim še ni opazovalo človeško oko. Beneški senat mu je podelil častne nas'ove in trikrat povišal plačo. Svoja odkritja je opisal v latinskem »Nun-tius sidereus« (Zvezdn; poročevalec), ka- terega je posvetil toskanskemu velikemu vojvodi Cozimu II., ki ga je poklical M Florenco za »prvega dvornega matematika« z letno plačo 1000 zlatnikov. Galilei se je rešil dolgov in stisk, ko je moral vzdrževa-j ti družino z zasebnim poučevanjem in s I sprejemanjem dijakov na hrano in stano-| vanje. Postal je svoboden učenjak, materialno. | Začeli so pa nastopati proti njemu »knjiŽ-, I ni učenjaki«, posebno odkar je znanstveno utemeljeval, da prejemajo vsi planeti svetlobo od sonca in da se okrog njega gibljejo. Ko je Galilej odkril še 4 Jupitrove planete, so knjižni molji, med temi astronom Francesco Lizzi zanikali njih obstoj, češ čfi ne more biti v,eč planetov kot sedem, kei je imel tudi 'svečnik v. Salomonovem templju le 7 rok in ker ima tudi teden le ^ dni..'. To so bili »učeni« protidokazi. Bolj nevarni udarci so prileteli od strani d & minikanca Tomaža Caccinija, ki je s prii' nice ožigosal nekatera Galilejeva dokazov*' (Nadaljevanje na 9. strani) za ca in, ISt Š I* O R X IV I PREGLED Pbetfleti dejauiiobt! /. 1110'št ■ -<\i f% m j|j v- ;'|J .. . ■>$$ » S to številko zaključujemo pregled Umskega st1ortnega delovanja. V prejšnjih štirih številkah s'"° si ogledali dejavnost 27 športnih panog, v tej W%;V: liomo na kratko obravnavali potek preostalih 8 disciplin Plavanje. Ponovno so prednjačili predstavniki ZDA Suari . zlasti Sehollander (1,58” 4 na 200 ni) tor Evn n (17,5”5 na 1500 m) v prostem slogu. Tudi Ne, ‘opejci so se lani tu pa tam izkazali, in sicer 'Hec Hetz, Anglež Me Gregor ter Nizozemka Ada °k. Odlikovali so se nadalje Nemec Klein, Frankinja Caron ter švedinja Hagberg. ^ prvi polovici leta 1963 je v Avstraliji padlo ’iccej svetovnih viškov (Benry. Windle ter Japon-’ Tanaka in Takahashi). Piavavci Italije, Nizo-^‘niske in Jugoslavije so se spoprijeli v Samemu ntr*sga'' S0 domačini), v Blackpoolu je bil »Turna iesllh. držav«, v Neaplju pa »Sredozemske igre«, Mia aler'*1 s<) tekmovale najboljše evropske oziro-a Nl ^Ozeniske reprezentance. Več viškov je padlo \ IHista meseca v Tokiu v predolimpijskih igrah, "'aterpolu so se odlikovali Jugoslovani, ki so • llla89li v »Jadranskem turnirju« pred Madžarsko ‘talijo, ki pa je bila prva v »Sredozemskih in uh«L p ^ •VTopejci so najboljši tekmovavci v veslanju. ^ uspehov so dosegli Nemci, zlasti na evrop- o.sv'^' Prvenstvu. Tržačana Petri in Mosetti pa sta ja prvenstvo ali kak pokal. Najpomemb- nejši .rezultat so dosegli Italijani z nepričakovan« zmago \ disciplini »star«, in sicer v tekmi za c.v ropsko prvenstvo. V vodnem smučivju je svetovno prvenstvo osvo jil Američan Spencer Billv. V Evropi so se odlikovali Francozi (Maxime Vazeille in Logul Piv lippe), Italijani (Zaccardi) in Avstrijci (Rainer). V namiznem tenisu sta kot vedno prednjačil Kitajska in Japonska, ki sta si med seboj razdelili svetovne viške. V jaahnju je treba omeniti zmago konja Ragus«. v mestu St. Leger ter v Ascotu. V kasaškem teku se. je pojavil ameriški konj Speedv Seot, najhi trejši konj vseh časov, saj je pretekel razdalj« onega km v času l,12”5. V Neaplju »V. N. Agna-no« je zmagal Bi-have. V jahalnem športu je \ Rimu zirfagala Velika Britanija, ki je zmago potrdila tako v Kjcbenhavnu kot v Rotterdamu (evropsko prvenstvo). V lahki atletiki sta pomembna samo viška Bra-mela (S7.) v skoku v višino (2,28) in Pcnnela (ZDA^ v skoku s palico (5.70 m). V vsakoletnem srečanju med ZDA in SZ je ponovno zmagala Amerika toda z. malenkostno razliko. Pri ženskah so prednjačile Rusinje. V polovici leta se je odlikoval Hayes (svetovna viška na 220 y in na 200 m). Tudi Carr, Oerter Sternberg in Yang so potolkli svetovne rekorde. V tej tekmi so sp izkazali tudi Penncl, Pressrva Plummer, Jazy, O/.olinova, Baille, Roelenta, Sim Kin Damova ter Clarke. V Ensehledu, v tekmovanju šestih držav, so zmagali Nemci. Omenili je tudi univerzitetne iere. ki so bile lani v mestu Porto Alegre v Braziliji, ter Aziiskr igre, ki so bile v Džakarti. (Konec) Prvi je svetove videl (Nadaljevanje z 8. strani) nja o gibanju planetov, češ tla so v nasprotju z nekaterimi stavki svetega pisma. Poklicali so ga v Rim pred sveti oficij, kjer so ga pozvali, naj opusti Kopernikovo in svojo tezo, da je sonce središče vesolja i;t ne Zemlja. Galilej se je podvrgel zahtevi. Takratno javno mnenje in ludi znanstveni svet še ni dozorel, da bi sledil učenjaku v < motične višine novega znanstvenega gledanja. Galilei je nadaljeval svoje delo. Papež Urban Vlil., kateremu je posvetil svoj »11 Saggiatore«, ga je celo 6-kral sprejel v avdijenci; postal je celo član najvišje znanstvene akademije »dei Lincei«. Vse to ga pa ni obvarovalo pred majhnimi nasprotniki, ki so se spravili nad novo znanstveno delo »Dialogo dei massimi sistemi.«. Zopet je bil poklican leta 1633 pred cerkveno sodišče. Pripovedka o »Eppur si muove* spada v legendo. Resnica pa je, da se je moral kljub svojemu prepričanju ponižno podvreči Obsodbi in je poslednja leta živel v nekakem pregnanstvu v svoji vili v Ar-cetri pri Florenci. Napol slep je še vedno v krasnem slogu pisal in opazoval sukajoče se svetove. Jasno zavest pa je imel, da ne more obstajati nasprotje med znanostjo in Bogom, kljub nekaterim lažiznanstvenikom v Rimu. V enem svojih zadnjih del je napisal : »Kadar premišljujem, koliko in kako čudovite stvari je raziskoval človeški duh. jasno spoznavam, da je naš razum delo Boga, in najbolj odlično.« Sprehodi po Gorici - za pust, malo za res (Nadaljevanje s 5. strani) ci v šenausu sem jo zabila, ko sem jajca, ne, lire štela. Kar nazaj moram 1 Profesor Goričar: Dobro jutro, gospod Sandro — gospa Marjuta! Se tudi vi zanimate za starine? Marjuta: O, vsi zlodji, gospod profesor, oni so, Bog da daj 1 Tu-le se nekaj meniva z gospodom Sandrom o starih goriških trgih. Pa je kar naneslo tako. Jajca sem nesla tja v palačo, pa denar na mizi pozabila. Moram pohiteti 1 Profesor: Saj imam z gospodom Šandrom isto pot. Gremo skupaj, ker si morava ogledati v tisti Lanthierijevi palači, ki obdaja, poglejte, s kako lepimi kolona-dami, ves južni in zahodni del Starega tr- ZENA M BOM KOPANJE k' l°hla služi čiščenju in negi kože. Kopanje škn | . tuc*‘ užitek, samo pazili moramo, da ne i.( ujemo koži: če se koža posuši ali poslane uve- • nismo dosegle svojega namena. Da bi lo pre-(|,,i moramo dobro vedeti, kaj naši koži ško-l'iše 111 ka> i’ koristi. Zato ne bo odveč, če. na-ki" Vno nt-'kaj navodil za kepanje. l/berite si tist i, za vašo kožo najprimernejšo. iti ^e^lsta koža. Ta je najbolj vidna na obrazu čam a hrbtu. Ce vodo, v kateri se kopamo, zmeli-bo mehka voda delovala na kožo antisep- <1 vaj.0 111 uničila na koži mozolje in izpuščanje. Umi-^1'htu SC dvakrat tedensko s terovim milom po ll;i ,Ui Preden peno obrišete, jo pustite nekaj časa (,Zi, Dobro je, če si |hj kopanju umijete obraz / vodo ,ki ji dodate, nekaj limoninega soka, ker ta zožuje kožne pore. Mastna kežt. Vzemite zelo peneče se milo in se namilite po vsem telesu, potem pa si s krtaCo masirajte vse telo, od nog navzgor, vedno pr ti srcu. Nazadnje se stuširajte. Uvela koža. Uvela koža poliebuje vsakodnevni nego. Dodajte kopeli nekoliko morske seli. S I namreč oživlja I in krepi mišičevje. Splaknite se s hladno ali kvečjemu z mlačno vod:’. Normalna koža. Zadovoljni ste lalvko, če imate normalno kožo, to je kožo, ki ni ne mastna re suha. Dovolj je masaža s platneno rokavico. Suha koža. Suhe kože ne smemo pogosto militi. Najbolje je, če uporabljamo glicerinsko milo. Tudi suho kožo moramo krtačiti, ker s tem odstra-1 nimo odmrle celice, ki se nabirajo na koži kot , drobne luske. ga, ali trga sv. Antona. V ljudskih ustili se palača kliče šenaus, iz Schonhaus, ali 'e-pa hiša, Tam okrog leta 1540 so jo zgradili grofje Lanthieriji. V njej so pozneje uredili krasne dvorane v rokokojskem slogu, ki so se še danes ohranile. Marjuta: Ja, moj vi, če so v kokodaj-skem slogu a’i niso, lega ne vem. Znam pa, da so lepe; še prej sem bila notri. Pri listih, ki pravijo, da so družina starih Lan-tjerov; pa vem, da niso, ali sem pa ludi jaz kitajska cesarica. Ma, to ne vem, čemu se pa potem trg'kliče po svetem Antonu? Sandro: Dovolite profesor, tule vam pokažem še staro razglednico, kot jih je prodajal rajni knjigovez Pertot. Kaže cerkev kar tule sredi trga, kjer so lani začeli izkopavati arheološke ostanke, že v 13. stoletju se je Gorica razširila z Gradu na Stolni in Stari trg. Tu je sam sveti Anton Pa-dovanski ustanovil z bratom Lukom leta 1225 samostan s cerkvico. Pozneje so cerkev na čast svetemu Antonu zgradili sredi Irga. Ohranil se je do francoske zasedbe. Takrat je pa maršal Marmont ukazal narediti iz cerkve skladišče za konjsko krmo. Marjuta: Ja, vsi zlodji, prav taki so bili tisti Francozje! Vidite in po svetem Antonu ima trg ime; saj sem pravila, da smo v Gorici imenitni. Zdaj bom šla pa kar potrkat. Po starem je bilo gorši kot danes, ko je tako huda za liro. Profesor: šandto, na tem-le stopnišču Lanthierijeve palače bova prebrala napise na ploščah. Ste prepisali tega na črni marmorni plošči? (Dalje) Za nase naj mlajše Piše W ALI) E M AR B O N S E L S Čebelica Maja |I Riše MIKI MUSTER 4 u 0 i ## 217. »Kako?« sla sc začudili stražarki? »Naše geslo poznaš, a med ve tebe ne poznava. Razloži!« — »Ni časa!« je kriknila Maja. »Peljite me h kraljici! Velika nevarnost nam grozi.« Stražarki sta se. obotavljali, saj nista mogli razumeti strahu in naglice male Maje. »Kraljice ne smemo buditi pred sončnim vzhodom,« je dejala ona. 218. Maja pa je tako roteče zavpila, da stražarki takega glasu še nikoli nista slišali »Kaj pa, če se kraljica potem nikoli več ne bo zbudila? Smrt prihaja za menoj!« Potlej je gospodovalno zaukazala: »Peljite me pred kraljico!« Stražarki, prestrašeni od njenih besed, nista več ugovarjali in sla ji do volili vstop. 219. Vse lii čebelice so odhitele po ulicah in ni kih domačega panja. O, Maja je vsak kol dobro pomnila. Čeprav sla jo premagovala ral jenje in strah, ji je srce trepetalo ob srečani, starim, dobrim domom. »Doma sem!« si jc z dimi ustnicami šepetala. Na vratih kraljičine * jemnice pa se je. čebelica skoraj zrušila. 220. Bna od stražark jo je podprla, druga pa je /. nenavadnim spore čilem odhitela h kraljici, kar so jo noge nesle. Najbolj zgodnje čebele — graditeljice satovja, so že hitele na delo. Radovedno so opazovale Majo, prisluškovale in hitele sporočat novico, da sc je kmalu začela širiti po panju. Tedaj so sc odprla vrata. I 221. Dve čebeli — častnici sta povabili Majo v dvorano in se v dostojanstveni drži postavili vsaka na svojo stran prestola. Maji se je stisnilo srce od pričakovanja. Kraljica bo prišla! Res je kmalu vstopila kraljica, prišla je kar brez spremstva, le dve služabnici in pribočnici sta prišli z njo. Kraljica jc stopila k Maji. 222. Matica se je zazrla v Majin utrujen, ra* jeni obraz in jo mirno vprašala. »Z važnim ročilom si r išla? Kdo si?« Maja ni mogla M najti prav 'h besed. Končno je s težavo izdavila samo besedo: »Sršeni!« Kraljica jc prebledeli ostala je mirna. To jc tudi Majo opogumilo, & mogla čebelici-vodnici vse razložiti. f 223, »Visoka kraljica, oprosti mi, da se nisem vselej ravnala po tvojih navodilih in sem zanemarila svoje dolžnosti. Kasneje ti bom vse to povedala in žal mi je za vse. Nocoj sem ušla iz ujetništva sršenov; pri njih pa sem izvedela, da bodo danes zjutraj ob prvih sončnih žarkih napadli naše mesto in ga izropali.« 224. Oh Majinih besedah jc vse navzoče prešinila groza. Le kraljica ni izgubila poguma ob tej novici. Pomignila je častnicama in jima dala nekaj kratkih, odločnih navodil. »Ce moja povelja ne. bodo izpolnjena v eni minuti, vaju bo stalo glavo!« je dejala. A grožnja je bila nepotrebna. Častnici sta šinili iz dvorane, da ju je bilo veselje videli. 22.8. Tedaj jc prišel veliki trenutek, ko je Maja z zaupanjem pogledati svoji gospoda!* obraz. »O, kraljica!« je dahnila. Matica pa sklonila k njej in jo ljubeznivo pobožala. »*, ti,« je nagovorila Čebelico. »Vse si nas reši' tisočkrat poplačala vse, kar nisi prav n.a' Pojdi počival, močno si utrujena.«