28. november 2008 Medij Mestne občine Ptuj, leto XIV, številka 11, ISSN 1318-8550 cena 0,42 €, poštnina plačana pri pošti 2250 Ptuj zaživelo društvo generala Maistra j 1A e službe, državne pomoči in javno-zasebno partnerstvo »Sem Ptujčan od pete do glave« Pogovor z dr. Romanom Glaserjem »Turizem ne prenese soliranja na dolgi rok« Kramljanje s Petrom Vesenjakom Izberite si vadbo in začnite s 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 RETROSPEKTIVA PRIREDITVE Dobrodošli v mestu trte in vina! Martinovanje je čas, ko si Ptujčani privoščijo kozarec mladega vina in v dobri družbi prijateljev kramljajo o tem ali onem. Družbo jim delajo tudi dobrote, kot so medeno zapečena račka, ajdova kaša ter kostanjeva rezina. Martinovanje na Ptuju je tudi čas, ko vinarji potegnejo črto pod tekočo letino in tudi čas, ko Ptuj dobi novega princa karnevala. Staša Cafuta »Življenje je prekratko, da bi smeli izpustiti priložnost biti v družbi žlahtne kapljice, dobrih jedi, vesele pesmi in dobre volje,« so letos vabili organizatorji. Prvi so začeli študentje, festival Vino ni voda je potekal že sedmič. Letošnja novost so bili vinarji iz vseh treh vinorodnih dežel ter glasbena spremljava mladih umetnikov. Srečanja so potekala v hotelu Mitra in Park hotelu Ptuj. Začele so se tudi Primusove vinske zgodbe, ki bodo vse do aprila. Uradno je martinovanje potekalo med 5. in 11. novembrom, začenši z otvoritvijo filatelistične razstave v galeriji Magistrat na temo Od trte do vina. Ob tej priložnosti so bila predstavljena tudi nagrajena vina Ptujske kleti, katerih nagrad ni več mogoče prešteti na prste obeh rok! Dan pred Martinovim so na Ptujskem gradu otvori-li Grajsko vinsko klet, manjšo vinogradniško zbirko, ki predstavlja vinogradništvo od rimske Poetovione do danes. V torek, ko je praznik vina dosegel vrhunec, je župan dr. Štefan Čelan v Mestni hiši sprejel predstavnike združenja karnevalskih mest Foto: Staša Cafuta, Aleš Šprah FECC Slovenija, ki so se v čast martinovega jesenskega pusta udeležili predstavniki Turističnega društva Slovenske Konjice, družina Napast Slovenska Bistrica, Pust Mozirski, Pustno društvo Cerknica, Fašjenk Do-bova, Pust Šoštanjski, Šjme Vr-bovo, Liški Pustje, Pust Ribnica in Škoromati. Župan je gostil tudi predstavnike Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze Maribor in Univerze Ljubljana ter vse aktualne vinske kraljice ter kralja. Že 10. princ kurentovanja Ob 11. uri in 11 minut je Ptuj dobil novega princa karnevala, letos že 10. zapored. Letošnji princ Vegan Turniški, plemeniti Thurn Valsassina prihaja iz Turnišč. Stanko Vegan je član društva Koranti Turnišče - Draženci in aktiven član turističnega društva Klopotec Soviče - Dravci v občini Videm. Naj omenim še to, da je pred zaključkom mandata aktualnega princa Mirana Uriha, majerja Cirkovškega, njegov do-micilni župan občine Kidričevo Jože Murko organiziral sprejem za princa in njegovo spremstvo, Novi princ Vegan Turniški, plemeniti Thurn Valsassina, in stari princ Miran Urih, majer Cirkovški, ter župan, ki je letos javno pozval in prosil vinjene voznike, naj raje koristijo taksi. dosedanje prince karnevalov na Ptuju, župana MO Ptuj in predsednika FECC Slovenija Branka Brumna. Po inavgura-ciji novega princa kurentovanja 2009 so sledile vinogradniške igre ter živa glasba. Ptujčani in Ptujčanke pa smo se zadrževali ob Martinovih hramčkih, ki so bili postavljeni na trgu. Pohvala gre sedmim gostilnam, ki so v tednu Martinovih jedi pripravili slastne dobrote, značilne za ta čas. Naslednje leto bi si še želeli, da bi Ptuj v času martinovanja gostil (tuje) turiste, ki bi tako lahko doživeli naš priljubljen ljudski praznik. Iz otvoritve filatelistične razstave Od trte do vina v galeriji Magistrat, 5. novembra. Redko imamo priložnosti videti kralja in aktualne vinske kraljice iz cele Slovenije. Tokrat so prišli na povabilo slovenske vinske kraljice Svetlane Širec (predzadnja) in ptujske vinske kraljice Tatjane Caf (levo). 2 UVODNIK 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 In mošt se je spremenil v vino ... Enajstega novembra, na martinovo, se je mošt spremenil v vino, policisti pa poročajo o številnih pridržanih na policijskih postajah zaradi prekomerne vinjenosti. In vendar je alkohol, tako pri nas kot tudi marsikje drugje, najbolj družbeno sprejemljiva droga, čeprav zaradi njega samo na naših cestah letno umre okoli dvesto petdeset Slovenk in Slovencev. Moram reči, da nimam nič proti pitju, tudi če se spije kakšen kozarček preveč, vendar naj bo kultura pitja tista, ki določa merila in standarde pitja alkohola. Všeč mi je, kot pripadniku mlajše generacije, da se tudi mladi zavedamo omenjene problematike. Vzoren primer tega je na primer Klub ptujskih študentov, ki vsako leto organizira kulturno-izobraževalni festival Vino ni voda. Ni pa mi najbolj jasno, kako to, da smo prišli do te točke, da je alkohol, ki po eni strani povzroča toliko gorja, razbitih družin in smrtnih žrtev, družbeno tako sprejemljiv in legaliziran. Po drugi strani pa so t. i. mehke droge, npr. marihuana, zaradi katere po mojih podatkih v Sloveniji ni še nihče umrl, nelegalne. Podobna zgodba je tudi pri tobaku. Ni moj namen, da bi zagovarjal legalizacijo mehkih drog, je pa po mojem mnenju in po mnenju velike večine mladih, ki jih poznam, prišel čas, ko je treba reči bobu bob. Dejstvo je, da je potrebno skozi javne razprave določiti, kaj želimo. Vsaka stvar ima pluse in minuse. Če pa že primerjam, ima alkohol več minusov kakor mehke droge. Kot minus glede legalizacije bi lahko navedel to, da nima smisla uvajati novih drog, kot plus pa to, da marihuana ne povzroča fizične odvisnosti, se že uporablja v medicinske namene in tudi država bi imela nekaj od tega, saj bi lahko pobirala davke in omejila prekupčevalce z drogami. Sam nimam izoblikovanega mnenja in je glede tega popolnoma nevtralno, sem pa prepričan, da je čas za naslednji korak, da mora politika z vso resnostjo pristopiti k temu vprašanju in tudi k odgovorom. Upam, da bo nova, levosredinska koalicija naklonjena temu, da se bo sploh pristopilo k razpravi. Povedati moram, da sem pred nekaj leti sodeloval na državnem tekmovanju iz debate in ena izmed tem je bila legalizacija marihuane. Ekipa, v kateri sem sodeloval, je zmagala v vseh debatah, razen v omenjeni, saj je bilo težko zagovarjati nekaj, v kar ne verjameš. Vendar se vse spreminja, tudi moje mnenje se je, od odkritega minusa v nevtralnega. Enako kot pri alkoholu, se je država tudi tukaj, po mojem mnenju, narobe lotila problema. Odpravljati je potrebno vzrok in ne samih posledic. Vem, da so sedaj na vrsti druge teme in prioritete. Svet in tudi Slovenija je v finančni krizi, imamo probleme, ki jih povzroča revščina, mladi ne najdejo stanovanj in služb, tukaj je tudi problem prenizkih pokojnin, itn. Ker so bila pred kratkim martinovanja po mnogih slovenskih krajih in mestih, je potrebno spregovoriti tudi o tej temi, ki je bila do sedaj vsaj v »pravi« politiki relativni tabu. Pogledati je potrebno in se tudi vprašati, zakaj so takšne substance, kot sta alkohol in tobak, ki povzročajo toliko škode in tudi smrti, legalne, marihuana pa je, denimo, ilegalna. Kdo ve, zakaj, morda tudi zaradi močnih tobačnih in alkoholnih lobijev. Vasja Strelec 'V MISEL MESECA "Naredi vse, da se spoznaš, a ničesar, da te spoznajo drugi. Forel SPREHOD PO VSEBINI Ob dnevu, ki privablja spomine 4 Na Ptuju zaživelo Društvo generala Maistra 4 Težave z gradbenimi dovoljenji in služnostnimi pravicami 6 Javne službe, državne pomoči in javno-zasebno partnerstvo 7 S 23. redne seje mestnega sveta 7 Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov 8 Pogovor z dr. Romanom Glaserjem 12 Kramljanje s Petrom Vesenjakom 14 VinDel 08, 1. mednarodni salon vina in delikatesnih izdelkov 16 Življenje v cirkusu je povezano s trdim delom 16 Letošnji princ karnevala Vegan Turniški, plemeniti Thurn Valsassina 17 Ko razvijamo zdravo ekologijo, moramo poskrbeti najprej za notranjo neonesnaženost 18 Leto dni po sprejetju strožje protitobačne zakonodaje 18 Otroški zbor Musica vabi 19 15 let Plesnega centra Mambo - 2. del 20 Veseli december v mgP 20 Ko grizeš na vse strani neba 21 La vie d'un quatuor - 2. koncert Arsaninega koncertnega cikla 22 Svet v slikah Jana Amosa Komenskega v ptujski knjižnici 22 Umetniško-dokumentarni film o Stojanu Kerblerju 23 Lokalne zgodbe, zgodbe o lokalnem 24 Ptujčani so se pridružili vseslovenski humanitarni akciji 25 Izberite si vadbo in začnite 26 Namesto kluba veteranov letalstva ustanovljena sekcija veteranov letalstva 27 Prva zmaga plesnega para Brenholc - Pekič med profesionalci 27 Iz Atletske šole Mirka Vindiša 28 Adriana Korez 3. na svetovnem, Aleksander Kolednik 5. na evropskem prvenstvu 29 Prošnja za donatorstvo pri projektu Otroško igrišče 31 Naslovnica: Osrednja spominska svečanost ob 90. obletnici boja za severno mejo Foto: Črtomir Goznik Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o __ delu občinskih organov, občin-L/ fjff.fftr W-' skega urada in svetov četrtnih ■ ' skupnosti, o delovanju poli- tičnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov. Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Franc Kolarič - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Sodelavki: Staša Cafuta, Mateja Toma-šič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škr-janec, s. p., tel.: 041 684-910, e-pošta: vejica03@siol. net. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, elektr. pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 771 08 82, gsm: 040 218 895; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. y/faf/rt\ 'fyrysft 3 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 IZ MESTNE HIŠE Ob dnevu, ki privablja spomine Osrednjo slovesnost ob dnevu spomina na mrtve so v Spominskem parku na Ptuju (staro mestno pokopališče) pripravili 30. oktobra. Slavnostna govornica je bila ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Ob dnevu spomina na mrtve se vedno znova zavemo, da nam je bilo to življenje dano, da ga živimo in delimo z drugimi. To je le ena izmed misli, ki jih je nanizala slavnostna govornica. V kulturnem programu so nastopili pevci ptujskega Komornega moškega zbora, Pihalni orkester Ptuj in kot recitatorke učenke OŠ Ljudski vrt. Delegacije so ob zaključku slovesnosti položile vence k spomeniku Jožeta Lacka, grobu padlih v 1. svetovni vojni, spomenikom padlim borcem Slovenjegoriške čete, petim vojakom nekdanje jugoslovanske vojske in spomeniku 20 ustreljenih talcev ter centralnemu križu. Verski del slovesnosti je vodil pater Andrej Feguš. Pokopavanje na starem mestnem pokopališču na Ptuju je bilo ukinjeno pred tridesetimi leti. MO Ptuj se je že pred leti odločila, da ga uredi v spominski park, saj so tukaj pokopani številni znani Ptujčani. Leta 1993 je naročila izdelavo projekta Spominski park, ki zajema celotno površino pokopališča. Projekt je razdeljen na tri faze, I. faza - ureditev spominskega obeležja Jožetu Lacku, II. faza - ureditev spominskega parka za zaslužne Ptujčane in druge osebnosti, pomembne za Ptuj, in III. faza - splošna ureditev pokopališča. Do zdaj je bila Slavnostna govornica na spominski slovesnosti je bila Tatjana Vaupotič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt. izvedena parkovna osvetlitev ob poteh in vgradnja robnikov. Zaradi vandalizma in razbijanja svetilk, pa so le-te bile umaknjene in nadomeščene z zaščitnimi pokrovi. Večina vhodov je zavarovanih z ograjami. Do prvega novembra so po načrtih končali prvo fazo projekta. Vsa dela opravljajo v sodelovanju s sodelavci z Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na Ptuju zaživelo Društvo generala Maistra Družina Maister je živela v Nemčevi hiši nasproti ptujske tržnice Naše mesto se je z ustanovitvijo Društva generala Rudolfa Maistra, 23. oktobra, pridružilo dvanajstim slovenskim mestom z istoimenskim društvom. Maistra poznamo predvsem kot generala, ki je zavaroval severno mejo in osvobodil Maribor. Njegovi predniki so živeli na Ptuju, med borci za severno mejo pa jih je bilo okrog 120 s širšega ptujskega območja. Mateja Tomašič Foto: Rado Stropnik, Črtomir Goznik Člani društva, ki ga bo prva štiri leta vodil predsednik Stanislav Brodnjak, želijo s svojim delovanjem in programom širši javnosti posredovati izročilo generala Maistra, zlasti pomen njegovih dejanj za slovenski narod in za njegovo kulturo ter za ozemeljsko celovitost. Na ustanovni skupščini je dr. Ljubica Šuligoj predstavila referat o Ptuju v času boja za severno mejo, Marija Hernja Masten iz ptujskega Zgodovinskega arhiva pa je predstavila življenje družine Maister na Ptuju. Stanovali so v bivši Nemčevi hiši nasproti ptujske tržnice. Društvo si je v okvirnem programu dela že zastavilo, da bodo na tej hiši odkrili spominsko ploščo na Maistrov rojstni dan, 29. marca prihodnje leto, ko bodo tudi razvili društveni prapor. Milan Kneževič, predsednik iniciativnega odbora, je prepričan, da bo društvo razvijalo domoljubje ter med drugim sodelovalo s šolskimi ustanovami in številnimi drugimi društvi. Želijo si, da bi društvo širše zaživelo in da bi se ohranil spomin Tabora v Narodnem domu, ki ga je organiziralo ptujsko društvo, so se udeležili številni člani Zveze društev generala Maistra. na zgodovinsko delo generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev za severno mejo. Ptujsko društvo se je vključilo tudi v Zvezo društev generala Maistra (ZDGM), ki je bila ustanovljena leta 2003. Ustanovne skupščine tega društva pa se je ob števil- nih Ptujčanih udeležil tudi podpredsednik ZDGM dr. Ludvik Toplak. Člani društva bodo program dela in finančni načrt sprejeli na prvi redni skupščini, eden izmed načrtov pa je postavitev spominskega obeležja borcem za severno mejo s širšega ptujskega 4 IZ MESTNE HIŠE 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 'ft, I \ iT' V soboto, 22. novembra, je bila v športni dvorani Šolskega centra, osrednja državna proslava v spomin na generala Maistra in njegove borce. območja. Svojce teh borcev naprošajo, da jim posredujejo čim več podatkov o njih. Na Ptuju bi naj postavili tudi razstavo o delu in življenju tega znamenitega Slovenca. General Rudolf Maister Rudolf Maister se je rodil v Kamniku leta 1874. Kot poveljnik se je ob koncu 1. svetovne vojne povezal z Narodnim svetom za Štajersko in 1. novembra 1918 prevzel vojaško poveljstvo nad Mariborom in slovensko Štajersko. Ker je mestni svet razglasil priključitev Maribora k republiki Nemški Avstriji, je Maister na svojem območju nemudoma ustanovil slovensko vojsko z okoli 4000 vojaki in 200 častniki ter v noči na 23. november s svojo četo razorožil zeleno gardo in razpustil nemški mestni svet. Novembra in decembra je nato zasedel narodnostno mejno območje na Štajerskem. Po njegovem severnem robu v glavnem poteka še danes državna meja. Umrl je 1934. leta na Uncu pri Rakeku, pokopan pa je v Mariboru. Mestni svet je leta 1995 sprejel sklep, da je 23. november spominski dan Mestne občine Maribor. Deset let kasneje (leta 2005) je ta dan postal tudi državni praznik, ki obeležuje spomin na 23. november 1918, ko je general Rudolf Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru in s tem odprl možnosti za zavarovanje severne meje. Takratno slovensko ozemlje je tako pridobilo del Koroške in omogočilo pridružitev Prekmur-ja z matično domovino. Na Ptuju osrednja državna proslava Pred ptujskimi člani Društva generala Maistra je bila pred dnevi velika in pomembna naloga, saj je bila v soboto, 22. novembra, v športni dvorani Šolskega centra, osrednja državna proslava v spomin na generala Maistra in njegove borce. Že v popoldanskih urah so člani ptujskega društva v Narodnem domu pripravili tabor članov Zveze društev generala Maistra, ki se ga je udeležilo preko 150 članov. Po pozdravnih nagovorih je o sporočilnosti Maistrovega delovanja govoril Lojze Penič. Med drugim so predstavili knjigo Zgodovinske okoliščine delovanja generala Rudolfa Maistra na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju. Zveza društev generala Maistra pa je ob desetletnici delovanja predstavila tudi svoj zbornik. Rudolf Maister je bil tudi pesnik, njegove uglasbene pesmi pa so izdali na zgoščenki, ki so jo prav tako predstavili na taboru na Ptuju. Srečanje so s pesmijo popestrili pevci ptujskega Komornega moškega zbora, za pogostitev pa je poskrbelo Društvo kmečkih žena iz Ptuja. Osrednja državna proslava generala Maistra se je začela ob 20. uri, o njej pa bomo podrobneje poročali v naslednji številki Ptuj-čana. Obvestilo o prodaji odpisane računalniške opreme MO Ptuj Mestna občina Ptuj obvešča vse zainteresirane, da bo možno kupiti rabljeno računalniško opremo (osebni računalniki, laserski črno-beli tiskalniki, navadni in LCD monitorji). Ogled in nakup bo možen 3. decembra, v času uradnih ur od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure, v pomožnem prostoru zgradbe Občinske uprave Mestne občine Ptuj, ki ima vhod z ulice, desno od loterije in bo ustrezno označen. Mestna občina Ptuj Komisija za priznanja in odlikovanja Mestne občine Ptuj na podlagi Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/95, in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/03) objavlja RAZPIS za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj na področju kulturne dejavnosti 1. Mestni svet Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje velika oljenka: • za izjemne zasluge na področju kulturne dejavnosti, umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, ki predstavlja Mestno občino Ptuj v širšem kulturnem prostoru. Župan Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje oljenka: • za uspehe, dosežene na kulturnem področju. 2. Predlogi za priznanja morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, delovni skupini, podjetju, organu in društvu ter natančen opis posebnih in izrednih uspehov, doseženih na področju kulturne dejavnosti. 3. Predloge za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj lahko dajo zavodi, družbe, organizacije in skupnosti, organi, društva in posamezniki. Predloge za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za odlikovanja in priznanja oziroma županu Mestne občine Ptuj najkasneje do 30. decembra 2008. 4. Priznanja bodo podeljena na prireditvi ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika. Komisija za priznanja in odlikovanja Mestne občine Ptuj Vprm/t 5 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 IZ MESTNE HIŠE rp v 11 • • 1 1 • • • • IV j ' ' ' ' Težave z gradbenimi dovoljenji m služnostnimi pravicami Projekt Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - I. faza V projekt Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - I. faza so vključene občine Ptuj, Gorišnica, Hajdina, Kidričevo in Starše. Te so podpisale pogodbo o skupnem reševanju problema varovanja in smotrne rabe vodnih virov podtalnice Dravsko-Ptujskega polja. Projekt v skupni vrednosti 35,5 milijona evrov je delno denarno podprt s sredstvi kohezijskega sklada (55 %). Besedilo in foto: Mateja Tomašič Župani MO Ptuj, občin Hajdina in Starše ter mag. Jernej Šomen, koordinator projekta iz Komunalnega podjetja Ptuj, in Uroš Gramc iz podjetja Altius so 13. novembra na sestanku v prostorih občine Hajdina predstavili tekoče aktivnosti projekta in problematiko na tem območju. Naročnik projekta je MO celovito, tehnično-ekonomsko optimalno rešuje komunalno onesnaženje območij poselitve in optimirajo razmere v sistemu oskrbe z vodo ptujskega vodovoda z zamenjavo dotrajanih odsekov omrežja in dogradnjo avtomatizacije sistema. Projekt je razdeljen v dve fazi. Vrednost I. faze projekta je 35,5 Sedanje aktivnosti na projektu so predstavili (z leve): ptujski župan dr. Štefan Čelan, župan občine Hajdina Radoslav Simonič, mag. Jernej Šomen in Uroš Gramc. Ptuju, izvajalci del pa so Cestno podjetje iz Maribora skupaj s partnerji - SGP Pomgrad, d. d., Nivo, d. d., VGP Drava Ptuj, d. d., in Nizke gradnje Ptuj, d. d. Skladno z Nacionalnim programom varstva okolja in Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, ob upoštevanju smernic evropske zakonodaje na tem področju (vključno z Water Framework Directive), preneše-nih v slovenski pravni red, se na področju podtalnice Dravsko-Ptujskega polja s tem projektom milijonov evrov, zaključena bi naj bila v naslednjem letu. 65 % potrebnega denarja prispeva Evropska unija, 35 % država in desetino občine, vključene v projekt. Vrednost druge faze, ki bi naj bila zaključena do septembra leta 2010, je 17 milijonov evrov. Naročnik projekta je MO Ptuj Dr. Štefan Čelan je predstavil dogajanje v ptujski občini. Za centralno čistilno napravo, ki predstavlja dve tretjini ob- sega investicije, je bila podana vloga za gradbeno dovoljenje. Izpostavil je problematiko podaljšanja rokov izvedbe s strani izvajalca, ki pa se zaradi sredstev ne morejo podaljšati, saj se projekt sofinancira iz sredstev Evropske unije - Kohezijskega sklada, z zavezujočo pogodbo o terminskem načrtu. Trenutni projekt predstavlja I. fazo do-gradnje sistemov odvajanja in čiščenja komunalnih voda in sanacijo izgub vode v sistemu, določena dela pa naj bi se dopolnila z II. fazo, ki je v pripravi. Dokumentacija za II. fazo je bila že pred štirimi meseci oddana na Ministrstvo za okolje in prostor, a še vedno čaka na revizijo. Do konca leta pa bi naj izbrali tudi izvajalca. V prvi fazi projekta so se stroški izvedbe dvignili za 17 odstotkov od vrednosti, ki je bila izbrana na razpisu. Naročnik in Ministrstvo za okolje in prostor sta ugotovila, da je dvig stroškov upravičen. Razliko v ceni pokrivajo Ministrstvo za okolje in prostor v vrednosti 90 odstotkov, preostalih 10 odstotkov pa lokalne skupnosti. Na podlagi sklenjenega sporazuma o financiranju bi bilo potrebno skleniti aneks, ki pa s strani Ministrstva za okolje in prostor še ni pripravljen. Do zdaj je izvedenih 5 odstotkov projekta. Na MO Ptuj aktivno sodelujejo z nadzorniki, glavnim izvajalcem in podizvajalci ter s tem uspešno prispevajo k realizaciji projekta. Občini Hajdina in Starše Radoslav Simonič, župan občine Hajdina, je povedal, da se v občini izvaja primarna kanalizacija in zamenjava dovodnih cevi. Dnevno sledijo aktivnostim projekta in sproti rešujejo probleme, tako da dela tečejo po terminskem načrtu. »V občini Starše za kanalizacijo še ni gradbenih dovoljenj, ostajajo pa še nerešena vprašanja na služnostnih pravicah,« je med drugim povedal župan te občine Vili Ducman. Zavedajmo se odgovornosti do okolja Vodovodni sistem ptujskega vodovoda, ki ga upravlja Komunalno podjetje Ptuj, oskrbuje prebivalstvo s pitno vodo in ostale porabnike ravninskega področja Ptujskega in dela Dravskega polja ter gričevnatega področja Slovenskih goric in Haloz, skupaj kar 17 občin v celoti in še 5 občin delno. Trenutno se iz vodovodnega sistema Ptuj oskrbuje približno 75.000 ljudi. Mag. Jernej Šo-men iz Komunalnega podjetja je predstavil predvsem operativne aktivnosti pri projektu. Do sedaj so bila pridobljena vsa gradbena dovoljenja v občinah Hajdina in Kidričevo, v občini Gorišnica so bila pridobljena vsa gradbena dovoljenja, razen za čistilno napravo. Prav tako še je v teku pridobitev gradbenega dovoljenja za čistilno napravo Ptuj. Del projekta je tudi informiranje in osveščanje javnosti o pomenu čiste vode in vodnih virov, kar je predstavil Uroš Gramc. Gre za obveščanje o projektnih aktivnostih, za predstavitev transparentnosti delovanja, zelo pomemben pa je tudi segment izobraževanja v širšem pomenu, da se ljudje začnejo zavedati svojih dejanj in odgovornosti do okolja. Največji poudarek dajejo na izobraževanje mladine, kar je dolgoročno zastavljen cilj, pri tem med drugim preko zanimivih natečajev sodelujejo s številnimi osnovnimi šolami. Dr. Štefan Čelan je še poudaril, da so v prvi fazi projekta zelo kratki termini in bo potrebno vložiti ogromno truda za uspešno realizacijo, medtem ko je druga faza projekta zaradi zamud še velika neznanka. V drugi fazi se bosta v projekt vključili še občini Markovci in Videm. 6 IZ MESTNE HIŠE / MESTNI SVET 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 Javne službe, državne pomoči in javno-zasebno partnerstvo Prva knjiga s tovrstno tematiko v slovenščini Mag. Petra Ferk in Boštjan Ferk sta avtorja knjige Javne službe, državne pomoči in javno-zasebno partnerstvo, ki so jo novembra predstavili javnosti v poročni dvorani MO Ptuj. Knjiga je prvo tako obsežno in pomembno delo v slovenščini, ki obravnava to tematiko. Namenjena je tako pravnikom teoretikom in študentom prava kot tudi vsem, ki pripravljajo javno-za-sebna partnerstva. Mateja Tomašič Knjiga obravnava štiri povezane tematske sklope: javne službe, državne pomoči, kohezijo med tema dvema institutoma in javno-zasebno partnerstvo. Vsi sklopi so umeščeni v pravni sistem, glede na ureditev v slovenskem pravu in pravu Evropske unije, opredeljene so njihove medsebojne povezave in razmejitve. V knjigi so pomembne analize konkretnih primerov ter sodne in upravne prakse. Knjiga obsega 370 strani, v njej pa sta avtorja zajela kar 270 biografskih enot. Vzpodbuditi želita prizadevanja, da bi javne službe v Sloveniji postale pomemben element socialne države, ki bo temeljila na enakopravnem obravnavanju posameznikov, dostopnosti do storitev javnih služb, solidarnosti, kohezivnosti in zavarovanja javnega interesa. Za zagotovitev učinkovitega in gospodarskega Foto: Langerholc sistema javnih služb je treba vanj vključiti zasebni sektor, pri tem pa zagotoviti uravnoteženost razmerij in učinkovit nadzor nad kakovostjo izvajanja javnih služb. »Avtorja sta se med številnimi zahtevami prava Evropske skupnosti omejila na dve področji pravnega urejanja: državne pomoči in javne pogodbe,« je v uvodu zapisal prof. dr. Rajko Pirnat, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. »Javno-zasebno partnerstvo je v Sloveniji šele v razvoju. Z zakonom je dobro določeno, kako izpeljati investicije v javnem sektorju s pomočjo zasebnega sektorja, ter kako nekaj, kar se upravlja v javnem, uspešno prenesti na zasebno. Še neurejeno pa je, kako skupaj javni in zasebni sektor ustanavljata javne pravne osebe, kako skupaj delovati, se razvijati ... Zakon bi tu moral Na predstavitvi knjige so govorili (z leve): župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, Verica Trstenjak, generalna pravobranilka na sodišču ES, ter avtorja knjige mag. Petra Ferk in Boštjan Ferk. doživeti nadgradnjo, sploh v mali ekonomiji, kot je v Sloveniji,« je ptujski župan dejal na predstavitvi knjige. O knjigi in avtorjema je spregovorila prof. dr. Verica Trstenjak, generalna pravobranilka na sodišču ES. Mag. Petra Ferk je doktorska kandidatka na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Letos je uspešno zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Državne pomoči in izvajanje gospodarskih javnih služb. Zaposlena je kot svetovalka v pravni službi jav- nega podjetja Kontrola zračnega prometa v Sloveniji, d. o. o. Boštjan Ferk je podiplomski študent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Diplomiral je pred petimi leti. Zaposlen je kot pomočnik direktorja v družbi Praetor, d. o. o. Ukvarja se s pravnim svetovanjem v postopkih oblikovanja javno-zasebnih partnerstev in vodenjem postopkov javnih razpisov. Oba sta se izobraževala tudi v tujini in govorita več tujih jezikov. Občani lahko dajejo pripombe na Odlok o proračunu Na 23. redni seji v novembru so svetniki največ razprave namenili predlaganemu Odloku o proračunu za leto 2010. Prihodki so planirani v višini 44,7 milijonov, odhodki pa v višini 47,7 milijonov evrov in so za 3,4 % nižji kot v predhodnem letu. Milena Turk Pri pripravi proračuna za leto 2010 je bila upoštevana povprečna letna rast cen za 2,9 % v primerjavi z letom 2009. Prihodki so planirani na osnovi realizacije prihodkov v letu 2008, plana za leto 2009 in v skladu z usmeritvami Ministrstva za finance. Pri pripravi proračuna se upošteva še načrtovana politika MO Ptuj, ta je naslednja: sprejet razvojni program MO Ptuj s prioritetami, zagotavljanje načela uravnoteženega razvoja, prednost imajo projekti s čim višjim deležem pridobljenih državnih, evropskih in zasebnih sredstev ter načelo solidarnosti.Večji investicijski odhodki bodo na področju dela Skupne občinske uprave, in sicer odkup zemljišč za novo deponijo, izgradnja kompostarne in anaerobna digestija, kar je bilo planirano že za leto 2009. Novi investiciji bosta rekonstrukcija Ribiške poti in izgradnja šport- nega parka Budina. Nadaljevalo se bo z izgradnjo infrastrukture ob deponiji. Na področju gospodarske infrastrukture bodo nadaljevali s sanacijo plazov in deli na Zagrebški cesti, na Slovenjegoriški cesti in cesti v Podvince. Prav tako bodo nadaljevali s projektom zaščite podtalnice Ptujskega in Dravskega polja; ta je v prvem delu vredna 12,6 milijonov evrov, v drugem pa 7,6 milijonov evrov. Planirana so tudi sredstva za do- iifhp&M 7 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 MESTNI SVET kumentacijo za OŠ Breg, v teku bo obnova Hiše mladih (to je stavba, v kateri je mestni kino). Pričeli bodo z izgradnjo kulturne dvorane Rogoznica. Na področju družbenih dejavnosti bo nadalje tekel projekt Evropska prestolnica kulture, nadaljevalo se bo z obnovo javnih spomenikov in znamenj (Orfejev spomenik, dominikanski samostan). Obnovili bodo tla v Narodnem domu. Javna razprava o proračunu za leto 2010 bo tekla 21 dni, in sicer se bo pričela po objavi proračuna za leto 2009, o katerem bodo svetniki sklepali 15. decembra na 24. redni seji. V času javne razprave lahko vsak občan poda svoje pripombe in predloge. Predlog proračuna bo dostopen na spletni strani MO Ptuj (www. ptuj.si) in v sejni sobi v pritličju Mestne hiše v času uradnih ur MO Ptuj. Na spletni strani bodo objavljena tudi stališča delovnih teles do proračuna in pripombe iz razprave na novembrski seji. Na dnevni red so na seji uvrstili še sprejem stališča sveta do 22. člena Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za poselitveno območje dela Rabelčje vasi, za katerega je zaprosila Upravna enota Ptuj. To je tisti del Rabelčje vasi, kjer je Gradis - Gradbeno podjetje Ptuj zgradilo dva stanovanjska bloka. Gradnja je dokončana, vendar pa se kupci stanovanj ne morejo vseliti. Gradis je opravil tudi tehnični pregled, ne more pa pridobiti uporabnega dovoljenja, ker je v obravnavanem odloku zapisano, da mora biti za infrastrukturne objekte (kanalizacija), na katere se priključuje, izdano uporabno dovoljenje. Gre izključno za kanalizacijo, ki je bila zgrajena s sredstvi MO Ptuj leta 1998, investitor pa seveda nima vpliva na to, da občina tedaj ni pridobila uporabnega dovoljenja. Zato so svetniki sprejeli stališče, da se omenjene stanovanjske objekte lahko prične uporabljati, čeprav javna gospodarska infrastruktura nima predpisanega uporabnega dovoljenja. Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov Pobuda Marjana Kolariča: Na Ulici Jožefe Lacko, pri vrtcu Trobentica, se naj namestijo talne ovire za umirjanje cestnega prometa. Odgovor: Ker gre za upravičeno območje postavitve ukrepov za umirjanje prometa, bomo zadevo proučili in uredili ukrepe za umirjanje prometa. Andrej Trunk Pobuda Marjana Kolariča: V proračunu 2009 se naj zagotovijo sredstva za modernizacijo (asfaltiranje) ceste JP 828-800, C-3000 m, Rašl-Zorko-Podvin-ci, za javno razsvetljavo v Spodnjem Velovleku se naj planira 25 luči, v Kicarju se naj uredi igrišče s travo. Odgovor: Predlog proračuna za 2009 je po prvi obravnavi na mestnem svetu javno razgrnjen, kar omogoča, da se lahko predloge za dodatne proračunske postavke uvrsti v proračun MO Ptuj. Za igrišče Kicar je naročena projektna dokumentacija PGD, PZI za večnamensko igrišče. Četrtno skupnost Rogoz-nica smo pozvali, da se opredeli o namembnosti igrišča, kar je osnova za projektiranje. Pisnega odgovora še nismo prejeli. Marijana Nikšič Zorko Pobudi Albina Piška: 1. Za varno pot otrok v šolo in iz šole naj SPVCP preveri ne- varne odseke v MO Ptuj, predvsem cestišče, ki povezuje mesto z zaledjem mimo OŠ Ljudski vrt, in izdela študijo reševanja. Izdela se naj prioriteta ureditve nevarnih odsekov šolskih poti in se tako postopoma rešijo problemi. Odgovor: SPVCP je na svojih rednih sejah obravnaval nevarni odsek pri OŠ Ljudski vrt. Predlaga izgradnjo pločnika v Vodo-vi ulici in Novi vasi do odcepa za trgovino El Dar. 2. Na novem otroškem igrišču v mestnem parku, ki je urejeno ob zelo prometni cesti in železniški progi, ki ni zavarovana, se naj uredita protihrupna ograja in ozelenitev. Odgovor: V naslednjih letih bomo v okviru finančnih zmožnosti poskušali urediti protihrupno ograjo in ozelenitev na novem otroškem igrišču v mestnem parku. Zdenka Matjašič Pobuda Petra Pribožiča: MO Ptuj naj pristopi k zahtevi ureditve cestišča Ormoške ceste s strani Direkcije za ceste RS in ureditvi pločnika na levi in desni strani ter ureditve JR ob Ormoški cesti. V proračun MO Ptuj se naj za leto 2009 uvrsti ureditev razsvetljave in pločnika na Ormoški cesti. Odgovor: Mestna občina Ptuj je v letošnjem letu pristopila k pripravi projektne dokumentacije za izgradnjo pločnika s kolesarsko stezo od naselja Spuhlja do vulkanizerstva v Bu-dini. Projektna dokumentacija bo predvidoma dokončana do konca januarja 2009. Andrej Trunk Vprašanje Silve Fartek: Kako je z izgradnjo avtobusnega postajališča za šolski avtobus pri železniški postaji Hajdina? Odgovor: Od Slovenskih železnic, d. o. o., Področje za nepremičnine, Kolodvorska 11, Ljubljana, smo prejeli mnenje za ureditev šolskega avtobusnega postajališča na zemljišču 1145/1, k. o. Hajdina, v katerem nam sporočajo, da v ulici Ob železnici ni dovoljena izgradnja postajališča, ker je oddaljeno od osi železniške proge manj kot 6 m. V ulici Na postajo bi bilo postajališče oddaljeno 50 metrov, kar je dopustno. Slovenske železnice zahtevajo za avtobusno postajališče PZI projekt, ki bo izdelan v skladu z določili Zakona o varnosti v železniškem prometu in Pravilnikom o pogojih za graditev gradbenih del ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru. Projektna dokumentacija, ki je pogoj za pridobitev soglasja, mora vsebovati situacijski načrt in prečni prerez z vrisano železniško progo, prav tako se mora upoštevati Državni lokacijski načrt za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko-Hodoš. Zaradi vseh teh zahtev in zaradi dragih prevozov učencev s šolskim prevozom bi bilo bolj racionalno zgraditi pločnik po Poljski cesti in učence napotiti v šolo peš. Zdenka Matjašič Vprašanje Janeza Rožmarina: Ali so na telekomunikacijskem področju našega mesta z okolico predvidene kakšne izboljšave, da bi bilo možno izvesti novejše komunikacijske priključke? Odgovor: Na območju Mestne občine Ptuj so ponudniki telekomunikacijskih storitev relativno hitro pričeli z nudenjem novejših elektronskih komunikacijskih storitev. Občanom so širokopasovni internet in ostale storitve, ki so s tem povezane (telefon, televizija), dostopne že dalj časa, poleg tega pa so ponudniki teh storitev že pričeli tudi z izgradnjo oz. prenovitvijo telekomunikacijskega omrežja, ki bi omogočalo vse te storitve tudi preko optične povezave. Družba Telekom, d. d., v ožjem predelu Ptuja (trenutno Rabelčja vas), te storitve že nudi, postopoma pa pridobiva služnosti tudi na drugih predelih, iz česar izhaja, da namerava to omrežje širiti tudi v prihodnje. Mestna 8 'fffj-ff/t MESTNI SVET 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 občina Ptuj je v aprilu 2008 dovolila ustanovitev služnosti tudi v korist podjetja Gratel, d. o. o., kar družbi omogoča izgradnjo optičnega omrežja praktično na celotnem območju Mestne občine Ptuj, s čimer se poleg širitve dostopnosti do optičnega omrežja hkrati pojavlja tudi konkurenčnost med samimi ponudniki teh storitev. Alen Hodnik Vprašanje Helene Neudauer: Zakaj je cena vode za gospodinjstva po sklepu Vlade RS drugačna od cene vode, h kateri je mestni svet na 9. seji, 23. 7. 2007, dal soglasje? Katera cena bo s 1. 9. 2008 veljala? Ali cena 0,6213 EUR/m3, kot jo je priznala Vlade RS, ali 0,5880 EUR/m3, h kateri smo dali soglasje na 9. seji sveta. Odgovor: Vlada Republike Slovenije je na svoji 182. redni seji, 9. 10. 2008, dala predhodno soglasje k povišani povprečni ceni za storitev zbiranja, čiščenja in distribucije vode v Mestni občini Ptuj. Vlada RS je potrdila samo prvo predlagano povišanje cene s 1. 9. 2007 v višini 6,2 %, pri katerem znaša povprečna cena 0,6213 EUR/m3. Cene vode bodo tako znašale za: - gospodinjstva 0,5547 EUR/m3, - gospodarstvo 0,8229 EUR/m3, - negospodarst. 0,7804 EUR/m3. K tem cenam je bilo na 9. seji mestnega sveta, 23. 7. 2007, podano soglasje. Cene v soglasju so bile podane po vrstah uporabnikov, iz zahtevka Komunalnega podjetja Ptuj, d. d., pa je razvidna tudi povprečna cena, ki znaša 0,6213 EUR/m3. Mestni svet je takrat podal soglasje k povišanju cen še s 1. 9. 2008 (6 %) in 1. 9. 2009 (5,99 %), vendar Vlada RS ni podala predhodnega soglasja k povišanju, zato ostaja v veljavi samo prvo povišanje v višini 6,2 %. Minja Vučinič Vprašanje Marjana Kolari-ča: Kdaj bo občina pristopila k izvedbi podhoda na železniški postaji na Ptuju v dolžini okoli 100 metrov? Odgovor: Mestna občina Ptuj je podpisala pogodbo z izvajalcem. Izgradnja podaljšanja podhoda na železniški postaji na Ptuju je v teku. Andrej Trunk Vprašanje Miroslava Letonje: Ali obstajajo terminski plani za plinifikacijo Ptuja tam, kjer še plinifikacije ni? Odgovor: Sklepa se koncesijska pogodba z Adriaplinom. Sestavni del le-te je tudi razširitev plinovodnega omrežja z roki izvedbe in dolžine plinovodnega omrežja po posameznih naseljih. V prvi fazi gre za 10.545 metrov omrežja (Poljska pot, Puhova cesta, Zagrebška cesta in Spuh-lja). Druga faza obsega 31.482 metrov omrežja (Žabjak, Breg, od skupne dolžine je 17.000 metrov mišljeno za dodatne potrebe plinifikacije, kar se bo naknadno ugotovilo). Marijana Nikšič Zorko Vprašanje Miroslava Letonje: Ali je občina kdaj koli kateremu socialno ogroženemu občanu odpisala katero koli obveznost, kot npr. plačilo za uporabo stavbnega zemljišča? Odgovor: Plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ureja Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/00, 9/01, 12/02, 11/03, 6/04, 12/04, 13/05, 14/06 in 12/07). 8. člen citiranega odloka ureja možne oprostitve plačila nadomestila in določa, da so poleg primerov, navedenih v drugem odstavku 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih, oproščeni plačevanja nadomestila tudi občani, ki prejemajo stalno socialno pomoč, varstveni dodatek, nadomestilo za brezposelnost, in občani, katerih skupni mesečni prejemki ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka, kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost. O oprostitvi nadomestila po tem členu odloča Občinska uprava na zahtevo zavezanca, ki mora predlog za oprostitev vložiti najkasneje do konca tekočega leta za oprostitev v prihajajočem odmernem letu. V izjemnih primerih pa se lahko upoštevajo le tisti zahtevki zavezancev za oprostitev, pri katerih odmerni postopek še ni pravnomočno končan. Po pravnomočnem od-mernem postopku pa oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni možna. Branko Novak Pobuda Mirjane Nenad: Predstavnik Mestne občine Ptuj v Svetu zavoda Zdravstveni dom Ptuj naj pri odgovorni osebi zavoda preveri, katerega zobozdravnika za odrasle si še lahko izberemo za osebnega zobozdravnika na lokaciji ZD na Ptuju. Preveri naj tudi, ali so vsi programi za odrasle in otroke realizirani. Obrazložitev: JZ ZD Ptuj ima trenutno na področju zobozdravstva kadrovske težave. Kljub temu da so lansko leto pridobili tri nove programe za odraslo zobozdravstvo, si skoraj ne moreš izbrati zobozdravnika na Ptuju. En program je odšel na Hajdino, drugi je dobil koncesijo v Dornavi, občina Destrnik je dobila svoj program. Vendar je tamkajšnji zobozdravnik dal odpoved (konec leta odhaja), torej bo en iz Ptuja odšel v Destrnik, ker je tak dogovor med županom in direktorico zavoda. V samem zavodu bi naj bilo trenutno na lokaciji na Ptuju 5 programov za odrasle, vendar tam ni 5 zobozdravnikov, ki bi jih lahko izbrali; ena zobozdravnica je pred upokojitvijo in ne sprejema več pacientov, ena ima dovolj izbranih pacientov in ena, ki še pridobiva paciente. Kje sta torej še 2 zobozdravnika? A je sploh opravljenih toliko storitev, kot nam jih zavarovalnica na našem področju omogoča? Ali bo kljub dolgim čakalnim dobam denar ostal zavarovalnici, mi pa brez storitev, ki jih tako potrebujemo? Odgovor: Pobudo smo posredovali predstavniku Mestne občine Ptuj v svetu zavoda Miranu Kerinu. Vprašanje Janeza Rožmarina: Kdaj bo župan začel po- 9 deljevati koncesije v zdravstvu, saj je med zdravniki ZD Ptuj interes za koncesijo? Obrazložitev: Glede na to, da so nekateri župani izigrali dogovor Kolegija županov Sp. Podravja in v svojih občinah podeljevali koncesije v zdravstvu, na Ptuju pa ne prav veliko, bi zato želel pojasnilo župana tudi za širšo javnost. Pobudo je župan podprl in ocenil, da je o koncesijah vredno širše in poglobljeno razpravljati, in predlagal, da se v tej zvezi na naslednjo sejo mestnega sveta uvrsti točka dnevnega reda o koncesijah na splošno. Gre za zelo perečo problematiko in terja javno razpravo na mestnem svetu, da se bodo sprejele zelo pomembne politične odločitve. Odgovor: Razprava o koncesijah v zdravstvu bo uvrščena na sejo mestnega sveta po imenovanju ministra za zdravje, ko bo jasneje oblikovano stališče ministrstva v zvezi z navedeno problematiko. Maja Erjavec Pobuda Albina Piška: V mestnem parku ob Dravi se naj vsaj za tri ure dnevno, v času, ko gredo otroci iz šole, organizira obhod redarjev oz. varnostnikov. Odgovor: Za reševanje omenjene problematike v mestnem parku ob Dravi in podobnih mestih ima Mestna občina Ptuj sprejet Program varnosti Mestne občine Ptuj (OPV), ki opredeljuje konkretne naloge mestnih redarjev in jih tudi nalaga Zakon o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/2006, ZORed) v 3. členu. V skladu s 35. členom ZORed in sprejetim Občinskim programom varnosti pa bodo mestni redarji pričeli izvajati svoje naloge in pristojnosti, ki jim jih nalaga OPV s 1. 1. 2009, do takrat pa se je potrebno dogovarjati in sodelovati s Policijsko postajo Ptuj in določiti konkretne časovne termine in mikrolokacije. Branko Osterc 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 GOSPODARSTVO / TURIZEM STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO Skupaj nam je uspelo V stranki DeSUS nismo ideološko obremenjeni. Nas ne moti govorjenje o socialni državi. Imamo sedem poslancev v državnem zboru, in sicer Antona Urha, podžupana Bohinja, iz volilne enote Kranj, Joška Gobca, gradbenika iz volilne enote Ljubljana - Bežigrad, mag. Vasjo Klavora, dr. med., izvoljenega za podpredsednika DZ iz volilne enote Postojna, mag. Franca Žnidariča, dr. med., iz volilne enote Novo Mesto, Matjaža Zanoškarja, župana Slovenj Gradca, iz volilne enote Celje, Vilija Rezmana, župana Ruš, iz volilne enote Maribor, in Franca Juršo, župana Ljutomera, iz volilne enote Ptuj. Stranka DeSUS se strinja, da morajo starostne pokojnine s polno delovno dobo doseči nivo za možnost sprejema takih upokojencev v dom starostnikov, kjer so za to upravičeni razlogi. Kjer pokojnina ne zadošča, pa je treba obremeniti svojce in preveriti premoženjsko stanje. Prav tako predlagamo, da bi upokojenci pri čakalnih vrstah v zdravstvenih domovih imeli prednost, zlasti starejši in onemogli. V DeSUS-u smo ponosni na besede ekonomista, profesorja Janeza Mencingerja, ki je javno izrekel, da smo edina stranka, ki se med drugimi zavzema za mlade, delavce in upokojence. Albin Pišek, vodja svetniške skupine DeSUS Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve, in Aleš Zalar, minister za pravosodje Katarina Kresal, predsednica Liberalne demokracije Slovenije, in Aleš Zalar, predsednik ljubljanske LDS, pripadata kvoti ministrov iz vrst LDS v novi, deveti slovenski vladi. Po koalicijski pogodbi prevzema Katarina Kresal ministrstvo za notranje zadeve, Aleš Zalar pa ministrstvo za pravosodje. Verjamemo, da bosta oba zadostila pričakovanjem državljanov v obeh resorjih in omejila oz. zaustavila težave, ki ju pestijo. Iz policije zaradi neurejenih razmer uhajajo kadri, okrepiti je potrebno kriminalistično policijo, ki se bo še resneje in učinkovitejše lotila gospodarskega kriminala. Prioriteta je tudi urediti pravosodje, pravičneje je potrebno določiti status in plače sodnikov ter sanirati nov kazenski zakonik, ki prinaša neskladja in dosmrtno ječo, kar je precejšen korak nazaj v demokratični državi, kot je Slovenija. Mestni odbor LDS Ptuj SDS Posvet SDS in priprave na volilno konferenco Mestnega odbora SDS Ptuj V soboto, 8. novembra 2008, je bil v Mozirju celodnevni posvet SDS, ki je bil namenjen oceni volilne kampanje in rezultatom volitev v Državni zbor RS, aktualni politični situaciji v Sloveniji ter strategiji SDS za obdobje 2008-2012. Predsednik Janez Janša je na posvetu poudaril, da je sedanja vlada že predlagala nekaj ukrepov za reševanje najbolj aktualnih vprašanj gospodarske krize in na tem področju prihodnji vladi pustila dobro dediščino. Janez Janša je tudi dodal, da je trenutno ključnega pomena razbremenitev gospodarstva, ki mora ohraniti delovna mesta, zmanjševanje pritiska na naraščanje števila brezposelnih in s tem povečanje socialnih transferjev. Udeleženci posveta so se posvetili tudi vprašanju, katere ukrepe predlagati, da bodo posledice gospodarske krize čim milejše za prebivalce Slovenije. Več o posvetu lahko preberete na spletni strani www.sds.si. V Mestnem odboru SDS Ptuj pa smo pričeli z aktivnostmi za izvedbo volilne konference, saj se izteče mandat organom mestnega odbora v novembru 2008. Volilna konferenca bo konec meseca novembra in pričakujemo, da se je boste člani SDS v čim večjem številu udeležili. Mestni odbor SDS Ptuj Mladi forum SD za otroke SOCIALNI LM V soboto, 15. novembra, so člani Mladega foruma SD Ptuj izvedli projekt izdelovanja punčk za otroke. Projekt je nastal v sodelovanju med Mladim forumom SD in UNICEF-om. Vsak izmed udeležencev je izdelal eno lutko, ki jih bodo 1. decembra prodajali na dražbi v Cankarjevem domu. Izkupiček od prodanih punčk bodo 13. decembra predstavniki Mladega foruma predali UNICEF-u. 28. novembra pa bo na konferenci Mladega foruma SD Ptuj izvoljeno novo vodstvo. Kandidatka za predsednico je dijakinja Ana Marija Meznarič. Na konferenci bodo izvolili tudi podpredsednico (kandidatka je Eva Žunkovič), sekretarko (kandidatka je Kaja Jakolič) in ostale člane predsedstva. Njihov prvi projekt bo tradicionalno deljenje kondomov in osveščanje javnosti o AIDS-u na dan boja proti AIDS-u, 1. decembra. Projekt se bo odvijal v središču mesta Ptuj. Vljudno vabljeni! Mladi forum SD Ptuj 10 STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO / POLITIKA 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 GOSPODARSTVO / TURIZEM Aktualno iz poslanskih klopi N Si Nova Slo venifa Krtfvn vlrcr tfiHfFdrrr sfmvftir Naprej. Odločno. Enotno. Na letošnjih parlamentarnih volitvah so volivci Novi Sloveniji, ki je bila trden člen desnosredinske koalicije, kljub nesporno dobremu in odgovornemu delu njenih ministrov v vladi in poslancev v državnem zboru, izrekli premajhno zaupanje. V novem mandatu v državnem zboru ni stranke krščanske demokracije. Iz teh razlogov in stanja v stranki je prišlo na hitro do izrednega kongresa stranke, ki nam je prinesel prenovo v zasedbi organov stranke in novo, zelo obetavno predsednico - evropsko poslanko Ljudmilo Novak. Ob tem smo izpisali tudi temeljno programsko listino - resolucijo za dopolnilo k programu. V Sloveniji je v politiki preveč osladnih besed in premalo poštenih dejanj, zato potrebujemo stranko, ki bo odločno zagovarjala poštenost in solidarnost med državljani. Slovenija namreč potrebuje za zdrav gospodarski in politični razvoj stranko, ki je pristna zastopnica načel in vrednot krščanske demokracije. Novi slogan in vaše iskreno sodelovanje nas morata obdržati v političnem prostoru. Janez Rožmarin in Ljudmila Novak. Janez Rožmarin, predsednik MO N.Si - Ptuj Poslanci SLS v novem Državnem zboru RS so podprli predlaganega mandatarja za predsednika vlade RS, saj je njegova stranka dobila relativno večino poslancev in pritegnila zadostno število poslancev in strank za sestavo vlade. Predvsem pa zato, da se v čim krajšem možnem času formira nova vlada, ker prihajajoča recesija in zaostrene finančne razmere v domačem in širšem okolju terjajo hitro in učinkovito reagiranje države. SLS bo tudi v opoziciji dokazala, da je državotvorna politična stranka, ki lahko svoje strateške programske usmeritve in projekte nacionalnega pomena s konstruktivno politiko uveljavlja in/ali podpira v korist državljank in državljanov Slovenije. Mestni odbor SLS Ptuj Dejan Levanič, poslanec DZ RS Državni zbor Republike Slovenije je po konstituiranju pričel s svojim delom. V tem času smo intenzivno, vsaj tisti, ki smo novi, spoznavali delovanje hrama demokracije, predvsem pa se seznanjali s postopki delovanja. Oblikovali so se tudi odbori in komisije, kjer bomo poslanke in poslanci delovali v prihodnjem mandatu. Novost na tem področju je razširitev odbora za šolstvo, kulturo in šport v odbor za šolstvo, kulturo, šport in mladino, kar je Državni zbor soglasno podprl. Dodano je bilo torej pomembno področje mladine, saj se mladi v današnjem času soočajo z velikimi izzivi. Prioritetno bo potrebno s skupnimi močmi delati na Zakonu o mladinskem delu in mladinski politiki, ki bo podlaga za nacionalni program za delo z mladimi. Odbor za finance in monetarno politiko je v okviru 1. nujne seje dne 10. 11. 2008 obravnaval Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o bančništvu, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Osnovni cilj predloga zakona je, da kljub zaostrenim globalnim finančnim razmeram zagotovimo varovanje varčevalcev, ob sočasni zagotovitvi primernih konkurenčnih pogojev za poslovanje bank s sedežem v Republiki Sloveniji in s tem krepitev zaupanja varčevalcev v slovenski bančni sistem. Odboru je bilo posredovano mnenje zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki je predloženo besedilo preučila in izpostavila nejasnost oziroma vsebinsko nedoločenost uvedenih in predlaganih rešitev. Na tej podlagi je odbor na pobudo koalicijskih poslanskih skupin SD, Zares, LDS in DeSUS v dodatnem delovnem gradivu obravnaval predloge za amandmaje in jih tudi sprejel. Izmed kvalificiranih predlagateljev je poslanska skupina SDS vložila amandma k 2. členu zakonskega predloga in odbor je amandma sprejel. S skupnimi močmi smo naredili veliko. Predlog zakona je bil usklajen z odhajajočo vlado in novo vlado, strokovnjaki na tem področju in Banko Slovenije. Gre za začasni sistemski odgovor na izzive in probleme, s katerimi se v tem času soočajo slovenske banke. Odgovor, ki slovenskim varčevalcem, slovenskim državljankam in državljanom sporoča, da so njihove vloge varne in da za njih v neomejenem obsegu jamči država. Slovenija se s tem pridružuje večini članic Evropske unije, ki so se nemudoma in ustrezno odzvale na globalno krizo finančnega sistema. Do prihodnjič vas lepo pozdravljam in vam sporočam, da bo poslanska pisarna v Mestni občini Ptuj odprta vsak prvi in drugi ponedeljek v mesecu, in sicer dopoldan med 10.00 in 12.00 ter popoldan med 15.00 in 17.00. Vljudno vabljeni. dejan.levanic@dz-rs.si 11 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 GOSPODARSTVO / TURIZEM »Sem Ptujčan od glave do pet« Pogovor z dr. Romanom Glaserjem, predsednikom uprave in generalnim direktorjem Perutnine Ptuj Skoraj v vsaki številki Ptujčana objavimo kakšno novost, ki jo je uvedlo ali pa doseglo največje ptujsko podjetje Perutnina Ptuj. Tokrat smo povabili k pogovoru predsednika uprave dr. Romana Glaserja, ki priznava, da ga vedno bolj zanima prihodnost kot preteklost in da je Perutnina Ptuj njegovo najpomembnejše življenjsko delo. Mladim pa polaga na srce, da se naj veliko učijo in nabirajo izkušnje. Pogovarjala se je: Staša Cafuta Na Ptuju živite in delate tako rekoč že vse svoje življenje. Verjetno vas veže na to mesto mnogo spominov, dogodkov in se z njim zlahka identificirate. Kako gledate na to posebno mesto z dolgo, bogato in burno zgodovino? Seveda sem Ptujčan od glave do pet. Spomini so prijetni in pestri, saj so takšna tudi doživetja, ki me vežejo na Ptuj. Sem pa hkrati tudi Ptujčan, ki me vedno bolj zanima prihodnost kot preteklost. Sem Ptujčan, ki ga vznemirja vse tisto, kar bi lahko bilo urejeno in postorjeno, pa ni, predvsem pa sem prebivalec tega mesta, ki vidi nove priložnosti v prihodnosti. Zgodovina je lahko posamezni detajl, ki predstavlja neko razlikovalno prednost pred drugimi. Toda ta detajl je treba negovati, oživljati, o njem pripovedovati vedno nove zgodbe in ga predstavljati tako sebi kot vsem, za katere želimo, da bi ga slišali in se z njim spoznali. Zgodovina je lahko nekaj, česar drugi nimajo in zaradi česar bi Ptuj lahko bil drugačen, privlačnejši ali pa bolj zanimiv. Vendar pa zgodovina ni lovorika, na kateri bi spali in se zanašali, da smo tako ali tako že boljši samo zato, ker imamo, kot rečete, bogato in burno zgo- Foto: Staša Cafuta dovino. V Perutnini Ptuj ste se zaposlili leta 1988. Leta 1989 ste postali podpredsednik za proizvodnjo in 1992. leta predsednik družbenega podjetja. Od leta 1997 ste predsednik uprave in generalni direktor. Je službovanje in vodenje te družbe za vas vaše najpomembnejše življenjsko delo? Delovanje v podjetju, kakršno je Perutnina Ptuj, za marsikoga od mojih sodelavcev ni samo služba, ampak je način življenja. Zame pa je še veliko več! Stere- otipne izjave, ki jih srečujemo na vsakem koraku, da je nekomu delovno okolje profesionalni in življenjski izziv, mi niso blizu. Saj če mu niti tega ne predstavlja, potem v taki sredini nima niti kaj delati, niti iskati kaj drugega. Do Perutnine Ptuj imam odgovorni odnos in vsakokrat, ko izrečem kombinacijo teh dveh besed, imam v mislih njeno poslovno vlogo, pa hkrati vsakega od naših sodelavcev ter njegovih družinskih članov. Perutnina Ptuj (PP ponekod v nadaljevanju) je poslovni sistem ljudi, ki delamo za ljudi. Naša vsakdanja odgovornost ni le odgovornost do tega, kar pripravljamo, ampak je odgovornost do hrane, ki jo vsak dan zaužije na sto tisoče potrošnikov. In če vemo, kako je vsak od njih občutljiv na to, kar poje, potem se moramo zavedati, kako pomembna je naša družbena vloga. S tega vidika zame ni življenjsko delo le PP, kot poslovni sistem, ampak tudi nenehno vplivanje na življenjske in prehranjevalne navade naših potrošnikov. Živila iz perutninskega mesa smo postavili v središče vsakdanjih nakupnih odločitev potrošnikov v dveh desetinah držav. Hkrati smo ta živila naredili popularna, okusna, zdrava, varna in kakovostna. Vse to je moje življenjsko delo, ki pa ga, roko na srce, brez Perutnine Ptuj, tudi nikoli ne bi bilo. Drug drugemu, organizacija ljudem in ljudje organizaciji, dajemo neprecenljive vrednosti. Moja vloga pri tem pa je, da to delamo na ekonomičen način, konkurenčno in da se pri tem razvijamo na način, da mi določamo prehrambene trende in da mi odločamo o najpomembnejših ekonomskih parametrih ter predvsem, da ohranjamo pravo ravnotežje med sedanjostjo in prihodnostjo, pri čemer mislim predvsem na rast in razvoj. Pred časom ste izjavili, da je slovenska hrana strateškega pomena, tako kot pitna voda in energijski viri. Kako Perutnina Ptuj kot pomemben del slovenske prehrambene industrije prispeva s svojo dejavnostjo k tako pomembnemu dejstvu? In tako tudi mislim v najglobljem delu svojega odnosa do ljudi in do prihodnosti. V preteklih letih smo, tudi s PP v središču, preživeli celo serijo dogodkov, ki so nam dokazljivo dali vlogo stratega pri odločanju o tem, kakšna naj bo hrana za sedanje in prihodnje generacije. Vse več ljudi se vse bolj zavestno opredeljuje do prehrambenih navad. Odločajo o tem, kaj, kako, kdaj in od kod bodo sestavljali svoje jedilnike. Hrana je del življenjske strategije in vizije v pretežnem delu sveta. Zdaj se ne bom ukvarjal z njeno neenakomerno razporeditvijo, saj PP in Slovenija ne moreta imeti pomembnejše vloge pri tem. Se pa vsekakor dnevno opredeljujem do tega, da zagotavljamo takšen prehranski spekter, ki je blizu prehranjevalnim predstavam in navadam ljudi v državah, kjer smo prisotni s svojo ponudbo na policah, v državah, kjer imamo svoje odvisne družbe, in v državah, kamor želimo razširiti svoj gospodarski prostor. V teh okoljih povsem stojim za svojim prepričanjem, da je hrana Dr. Roman Glaser: »Če bomo deležni pobud, da naredimo še kaj, bomo dali na razpolago naše resurse in znanje, da ptujski prostor naredimo še bolj privlačen in da vanj privabimo še več turistov, poslovnežev in ljudi, ki tukaj prepoznajo motive za svoje trajnejše delovanje ali celo bivanje.« Moj odnos do zgodovine je sicer izjemno spoštljiv in včasih tudi respektabilen, toda naše življenje je odvisno od sedanjosti in prihodnosti. Zato se kot Ptujčan in kot gospodarstvenik raje ukvarjam s tem. Hkrati seveda ne želim zanikati, da me Ptuj in njegove kulise niso velikokrat navdahnile z energijo in idejami, ki mi jih neki drugi prostor zagotovo ne bi mogel, ali pa če rečem drugače, ni mogel dati. 12 PTUJČANI 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 eden od strateških dejavnikov, ki bistveno opredeljuje odnos ljudi do celotnega življenjskega spektra. Ogromno posameznikov opozarja na velika družbena nesorazmerja in posledično na ekološke obremenitve Zemlje. Vsi tudi vemo (bolj teoretično kot praktično), da bo potrebno korenito spremeniti življenjske potrebe in navade. Priča smo vedno večjim podnebnim spremembam. Pred kratkim smo Ptujčani naravno katastrofo doživeli tudi na lastnem pragu in nad lastnimi glavami. Kako vi gledate na ta čas, ki prihaja? Nastopilo je obdobje, ko bomo morali spremeniti tudi naše najbolj ustaljene vzorce vedenja in življenjskega ter poslovnega udejstvovanja. Teh objektivnih dejstev ne bomo mogli spreminjati, lahko pa nanje v določeni meri seveda vplivamo, predvsem pa lahko spremenimo naše delovanje v prostoru. Z ustreznejšimi arhitekturnimi rešitvami in drugimi prilagoditvami. Gre za novo razmerje med človekom in njegovim okoljem. Zelo mi je težko, ko gledam, v kako drastični obliki smo to doživeli v našem okolju pred nedavnim. V podjetju smo se na to odzvali najprej s solidarnostno pomočjo tistim, ki so bili najbolj prizadeti. Na daljši rok pa nas čakajo strateške opredelitve in delovanje v smeri, ki lahko pripomore k obvladovanju teh sprememb. Naj se sliši še tako paradoksalno, ampak k tem procesom smo pristopili že pred leti. Spreminjamo nekatere delovne procese, z izgradnjo ko-generacije vplivamo na optimi-ranje energetskih resursov v tem okolju. Vsi procesi imajo v sebi že vkalkuliran odgovornostni dejavnik za okolje v prihodnosti. Pred leti ste bili povabljeni na Svetovni gospodarski kongres v švicarskem letovišču Davos. Vsako leto se tam zberejo pomembni gostje iz več kot sto držav, med njimi tudi preko 1300 gospodarstvenikov. Zaradi drugih obveznosti ste udeležbo tedaj odpovedali. Takšnih in podobnih kongresov oziroma srečanj se verjetno udeležujete, saj se PP prišteva med svetovno gospodarsko elito? V poslovnem okolju ni postavljenih nobenih meja. Postavljamo si jih samo sami, se z njimi sprijaznimo ali pa jih spreminjamo. Moja vloga seveda je, da PP nenehno zagotavljam globalni pretok znanja, izkušenj, tehnologije in seveda poslovnih povezav ter rešitev, ki so s tem povezani. PP je poslovni sistem, ki sicer deluje v tem okolju, ampak je hkrati svetovno podjetje z vidika znanja, tehnologije, pogledov na svet. V tem je osnova našega nenehnega globalnega delovanja, tako na ravni najvišjega vodstva kot na ravni tehnoloških znanj, ki jih potrebujemo za naše delovanje in razvoj. Res je, da veliko te ponudbe prihaja kar k nam na dvorišče, hkrati pa se moramo velikokrat potruditi, da svoje potrebe zadovoljimo tako, da se podamo v svet. Stiki z ljudmi, ki so odločilni v svojih dejavnostih na svetovnem nivoju, pač spadajo zraven oziroma so nujni. Zato se v okviru razpoložljivega časa angažiram za vrednosti, ki nam lahko pomagajo k dobrim odločitvam za prihodnost. V državah bivše Jugoslavije se nam pogosto dogaja, ko povemo, da prihajamo iz Ptuja, da se najprej spomnijo na Perutnino Ptuj in poli klobaso. To, da je Ptuj eno najstarejših slovenskih mest, pa se jim še sanja ne. Kaj porečete na to? Perutnina Ptuj ima že v svojem imenu Ptuj in zaradi tega smo generatorji prepoznavnosti ter ugleda mesta, v katerem imamo svoj sedež. To velikokrat poudarjam tako doma kot v svetu, s čimer dajem svojevrsten prispevek Ptuju. Sem tudi zagovornik strategije, po kateri se tudi naša podjetja v tujini imenujejo vsaj v prvem delu enako kot matično podjetje; se pravi Perutnina Ptuj in v nadaljevanju npr. Beograd. S tem generiramo prepoznavnost Ptuja bistveno bolj kot kateri koli drugi poslovni sistem kjer koli na svetu. Seveda ni naša naloga, da bi širili vrednote zgodovine tega mesta. Lahko samo rečem, da smo Ptuju dali več, kot je Ptuj dal nam. Čeprav nikoli ne bom pristal na razprave o tem, kdo je v tem prostoru za prepoznavnost tega »V poslovnem okolju ni postavljenih nobenih meja. Postavljamo si jih samo mi sami, se z njimi sprijaznimo ali pa jih spreminjamo.« okolja pomembnejši. Vzajemno smo dosegli veliko in če bomo deležni pobud, da naredimo še kaj, se seveda ne bomo potegnili vase, ampak bomo dali na razpolago naše resurse in znanje, da ptujski prostor naredimo še bolj privlačen in da vanj privabimo še več turistov, poslovnežev in ljudi, ki tukaj prepoznajo motive za svoje trajnejše delovanje ali celo bivanje. Človek, kot ste vi, ima ogromno obveznosti, skrbi v glavi in teže na plečih vseskozi že leta in leta. Kako se pravzaprav najbolje sprostite, če se sploh lahko? Kaj vam je največja nagrada oziroma stimulacija, da živite takšno, prav gotovo naporno, da ne rečem garaško življenje? Obremenitve so seveda vsakdanja sestavina izbranega načina življenja. Seveda pa se ne ukvarjam z njimi na način, ki bi mi predstavljalo dodatno breme. Poskušam biti odgovoren do podjetja in sodelavcev ter do okolja, v katerem delujemo. Sproščajo me že doseženi rezultati sami po sebi, doseganje ciljev, poslovni in drugi uspehi. Znam stopiti tudi na rekreacijske steze, pa v kakšen hram kulture, na razstavo ali kaj podobnega. Sem tako ljubitelj morja kot kulture in umetnosti, predvsem pa me sproščajo tudi izzivi prihodnosti. Tako na podjetniški kot osebni ravni. Kaj pa družina, žena in otro- ci? Verjetno ste veliko časa odsotni od njih. Če pa ste prisotni, ste morda velikokrat z mislimi v Perutnini Ptuj? Kako potekajo vaš vsakdan, mesec, leto? Seveda je tudi v poslovnem življenju tako, da je rezultat vedno v neposredni odvisnosti od vloženega časa. Glede na razprostranjenost Skupine Perutnina Ptuj in še večjo disperzijo poslovnih partnerjev ter strateških sodelavcev, je veliko časa namenjenega tudi premagovanju geografskih razdalj. Vse to oža prostor za vse tisto, kar ni PP. Na srečo živim v tako razumevajočem okolju, da se lahko posvečam vsemu tistemu, kar prinaša rezultat za podjetje. To mi jemlje vsaj šest dni v tednu, pa dobrih enajst mesecev v letu. Preostanek zgleda tako, da sem z mislimi in v duhu še vedno v firmi, fizično pa pač kje drugje. Ste vzornik marsikateremu mlademu menedžerju oziroma podjetniku. Kaj želite sporočiti mladim Ptujčanom in Ptujčan-kam, ki so pričeli s svojo (prvo) službo? Pri tovrstnih nasvetih sem bolj konzervativne sorte. Zagovarjam namreč stari, vendar preverjeni model, po katerem mladim svetujem, da se naj najprej veliko naučijo, si poiščejo svoje interesno področje, v njem veliko delajo in si nabirajo izkušenj, potem pa lahko postanejo dobri. To je temelj za uspeh! Vprm/t 13 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 GOSPODARSTVO / TURIZEM Turizem ne prenese soliranja na dolgi rok Kramljanje s Petrom Vesenjakom, lastnikom prenovljenega hotela Mitra, in človekom, ki v turizmu dela že 22 let Peter Vesenjak dela na področju turizma že 22 let. Je izredno zanimiv sogovornik z bogatimi izkušnjami in idejami, ki vrejo. Med drugim je tudi lastnik prenovljenega hotela Mitra, ki je pred dnevi ponovno odprl svoja vrata. Z Vesenjakom sem se pogovarjala o slovenskem in ptujskem turizmu, kaj nas čaka v prihodnje in kakšno funkcijo bi morala prevzeti Mestna občina Ptuj. Pogovarjala se je: Staša Cafuta V devetdesetih letih ste najprej službovali v tedanji Občini Ptuj, kasneje pa so vas povabili na mesto državnega sekretarja. Na funkcijo državnega sekretarja za turizem sem prišel iz funkcije člana izvršnega sveta za gostinstvo, turizem in trgovino, takrat še velike občine Ptuj. V tistem času smo zagnali kar nekaj velikih projektov, med drugim tudi prvo celostno podobo Foto: Staša Cafuta funkcijo državnega sekretarja za turizem. To funkcijo ste opravljali kar tri leta, med leti 1995-97. Kako se spominjate teh časov, začetkov slovenskega turizma? Tudi tam smo naredili kar precej pionirskega dela v relativno novi državi Sloveniji. Organizirali smo celotno novo trženje Slovenije kot turistične destina- Peter Vesenjak, večinski lastnik in direktor družbe Hosting, d. o. o., ki je lastnik hotela Mitra: »Turizem zahteva veliko pretočnost kapitala, idej in misli. Brez vsega tega ga je zelo težko razvijati.« Ptuja in okolice, postavili prve turistične označbe, organizirali prvo gospodarsko in interesno združenje za turizem Poetovio Vivat, ki je žal kasneje ugasnilo, a menim, da je začelo dobro delati. Iz enodnevnega kuren-tovanja smo dogodek raztegnili na deset dni. Postavili smo tudi Turistično-informacijski center. Menim, da so me zaradi uspeha teh projektov in takratnega hitrega vzpona prepoznavnosti Ptuja kot hitro prebujajoče se turistične destinacije povabili na ministrstvo za gospodarstvo, na cije, organizirali in postavili na noge Slovensko turistično organizacijo, Center za promocijo turizma Slovenije, jo kadrovsko ustrezno ekipirali, začeli z aktivno promocijo Slovenije na mednarodnem turističnem trgu. Sprejeli smo zakonodajo na področju gostinstva; novo kategorizacijo iz prejšnje A, B, C, D kategorije v kategorije z zvezdicami, ki veljajo še danes. Napisali smo vse pravilnike o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje gostinske dejavnosti in sprejeli zakon o pospeševanju turizma. Opravljenega je bilo ogromno dela, tako da gledam na to obdobje kot zelo aktivno in uspešno. Kje pa se slovenski turizem nahaja danes? Slovenski turizem posluje v mednarodnem okolju, ki je ožje gledano veliko stabilnejše kot v 90. letih. Preteklih nekaj let je bilo izredno ugodnih za razvoj turizma. Gospodarska rast, ki je v svetu trajala kar dolgo obdobje, je omogočala tudi stabilno rast turističnega povpraševanja. Slovenija je to izkoristila, predvsem zaradi tega, ker je uspela vstopiti v EU, tako kot polnopravna članica in v evropsko monetarno unijo. Vse to je prineslo ekonomske prednosti, ki so prav tako pomembne za turizem, ki zahteva veliko pre-točnost kapitala, idej in misli. Brez vsega tega je zelo težko razvijati turizem. Slovenski turizem je v predpristopnem času do polnopravnega članstva v EU bil deležen kar nekaj zajetnih sredstev iz EU strukturnih skladov, predpristopnih skladov, podjetniških skladov, tako da je na ta račun teklo veliko število investicij po vsej Sloveniji, kot so nove turistične kapacitete, posodobitve in razširitve kapacitet. Kaj pa zloglasna recesija, ki nam grozi, kako se bo poznala v turizmu? Bojim se, da bo situacija v prihodnjih letih povzročila zastoj povpraševanja, prav tako pa Slovenija ne bo več deležna evropskih subvencij, vsaj ne v tako veliki meri kot v preteklih letih. Napovedujem, da bodo določene turistične družbe tudi menjavale lastnike, prihajalo bo do stečajev, prisilnih poravnav. Prihaja čas, ko se bo videlo, kdo zna profesionalno delati, pritegniti in zadovoljiti goste, obvladovati stroške, povečevati prihodke in kdo se je spustil v turistično dejavnost iz svojega prepričanja, da je turizem atraktivna, privlačna in romantična dejavnost, ki je relativno lahka, kar je seveda še daleč od resnice. Najbolj sposobni in vztrajni bodo ostali. Na trg pa bodo vstopili tudi novi ponudniki. Žal pa slovenski turizem, kljub preteklim ugodnim letom na mednarodnem finančnem in kapitalskem trgu, še vedno ni bil deležen opaznega priliva tujih investicij ali celo tujih neposrednih investicij, kar bi v še veliko večji meri okrepilo razvoj, notranjo konkurenčnost, pestrost in s tem mednarodno konkurenčnost celotne Slovenije kot turistične destinacije. V prihodnjih letih, ki dišijo po recesiji, bo verjetno še manj za računati na priliv tovrstnih investicij. Kakšni turisti prihajajo na Ptuj? Struktura turistov se menjuje tudi s tem, ko se razvijajo nove kapacitete. Pred nekaj leti je bil Ptuj predvsem ali zgolj izletniška turistična destinacija, ki so ga obiskovali zgolj enodnevni gostje. Izletniški turizem je zelo pomemben za zagon razvoja turizma v turistični destinaciji, vendar se pozitivni učinki, ki jih ima izletniški turizem za neko destinacijo, ne morejo primerjati s tistimi učinki, ki ga daje stacionarni turizem. Na Ptuju se je v zadnjih letih zgodilo kar nekaj naložbenih projektov, začenši s hotelom Primus in hotelom Park in ne nazadnje obnovo in razširitvijo našega hotela Mitra. Gostje prihajajo na oddih z namenom sprostitve, koriščenja wellness storitev, potem so tu konferenčni gostje, tranzitni (med junijem in septembrom), poslovni gostje, golfisti, specializirane skupine, npr. pohodniki in kolesarji (Skandinavci, Američani, Francozi ...). To so glavne skupine gostov, s katerimi imamo izkušnje v hotelu Mitra. Kakšen odnos ima po vašem mnenju Mestna občina Ptuj do najhitreje rastoče industrije na svetu? Ptuj postaja resna stacionarna turistična destinacija. Dokler ni bilo opaznega obsega turističnih kapacitet, je bil turizem nekaj, 14 PTUJCANI / OGLASI 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 Hotel Mitra ima 29 tematsko urejenih sob in suit, vinsko klet in vinoteko Osterberger, kavarno Kipertz z lastno blagovno znamko kave, Wellness salon, seminarsko-banketne prostore s salonom Alojzije Strauss, salonom Herberstein in Poetoviona kapacitete do 120 udeležencev. Zunanji Mitrov vrt se nahaja v atrijskem prostoru hotela. Celotna investicija v prenovo in razširitev kapacitet hotela je znesla 2,5 milijona evrov. Wellness salon Venera s ponudbo turške in finske savne, »whirlpoobm«, počivališči in prostorom za masaže in lepotne terapije. kar je služilo promociji, ni pa dajalo znatnejših neposrednih gospodarskih učinkov, niti delovnih mest. Zdaj to postaja gospodarska dejavnost Ptuja z okolico, ki po mojem mnenju v največji meri valorizira prav tiste danosti, ki jih naše mesto premore največ. To so bogata zgodovina in tradicije, premična in nepremična kulturnozgodovinska dediščina, enološka in kulinarična dediščina in bogato naravno zaledje. Vse to je tisto, v čemer je Ptuj boljši in prepoznavnejši od drugih mest. Turizem kot gospodarska dejavnost lahko to v največji meri valorizira in zdaj, ko imamo toliko stacionarnih objektov, v katere je bilo vloženih med 25 in 30 milijonov evrov, je to že prava priložnost. Takšen turizem zahteva jasno definirano podporo in razumevanje lokalne skupnosti, tako v smislu infra-strukturne podpore, organizacije in moderiranja skupne promocije ter trženja destinacije kot celote kot tudi odločnega promoviranja in konkretnih korakov ter politik nadaljnjega razvoja turistične dejavnosti. Kaj predlagate? MO Ptuj mora biti neke vrste moderator, ki zna za isto mizo posesti vse ključne dejavnike, ki nastopamo na tej ponudbeni strani, in uskladiti odnose in poskušati začeti promovirati destinacijo v sodelovanju vseh dejavnikov, tako javnih kot zasebnih, z jasnimi razmejitvami zasebnih injavnih funkcij, interesov in koristi, ki pa naj vsi delujejo v približno isto smer zaradi večje učinkovitosti. Turizem je dejavnost, ki ne prenese preveč soliranja na dolgi rok. Zavedati se je potrebno, da tisti, ki vlaga v stacionarno turistično dejavnost, ni deležen vseh gospodarskih učinkov sam, ampak velik delež pogače, najmanj še enkrat toliko učinka, ki ga povzroči s tako investicijo, dobi okolje (zaposleni, lokalni dobavitelji, servisi, lokalna skupnost, partnerji ...). Turizem ima enega izmed največjih ekonomsko-socialnih multiplikatorjev v okolju. Kako to, da ste se odločili kupiti hotel Mitra? Hotel smo v okviru družbe Hosting, d. o. o., kupili konec leta 2005 iz več razlogov. Danes je Mitra obnovljen in je tako postal vzorčni objekt nove verige hotelov pod našo lastno blagovno znamko Story Hotels. Osnovna dejavnost Hostinga je svetovanje in inženiring na področju turistične gostinske dejavnosti. Če svetujemo drugim naročnikom in investitorjem, kaj naj počnejo, da bodo uspešni, potem moramo tudi sami pokazati z lastnimi sredstvi na lastnem projektu, kako se stvarem streže. Moram priznati, da je bil nakup tudi moja osebna želja. Prihajam iz teh krajev, tukaj sem začel svojo poklicno pot in vedno sem želel, LJUDSKA UNIVERZA PTUJ Mestni trg 2 S 02 749 21 50 S luptuJ@slol.net da še kaj naredim v tem okolju. Kakšen je vaš hotel? V Mitri združujemo domačnost, prijetnost, gostoljubnost, ki je značilna za družinske hotele na eni ter profesionalnost in udobje velikih hotelskih verig na drugi strani. Kateri hotel oz. veriga hotelov so vaši priljubljeni hoteli? Hoteli pod znamkami Le Meridien, Regent in Westin. Koliko let ste že povezani s turizmom? V turizmu sem prisoten že 22 let. Dal sem skozi vse nivoje, od operativnega dela v turizmu (dela z gosti, ki sem ga pričel že leta 1986) do podjetnika. Delal sem na občinskem nivoju, kot državni sekretar na najvišji funkciji v državi. Priznam, obseden sem s turizmom. Turizem je sestavljen iz 1000 drobnih stvari, ki ustvarjajo dobro počutje in celovito doživetje gostov oz. posameznika. Naložba v vašo prihodnost Center vseživlieniskeaa učenia Podravie ^F T" Menjaj znanje, ne sanje! £^ Ptuj -sr L iZNMn brtgip(Lačin@ svetovanj© in samostojni® yoerrj© Center VŽU Podravje je brezplačno namenjen vsem, ki želite slediti trendu vseživijenjskosti učenja in stalnega osebnostnega spopolnjevanja. Ponujamo vam najrazličnejše aktivnosti v okviru svetovanja in samostojnega učenja, motivacijske delavnice, računalniška usposabljanja na daljavo, samostojno učenje tuj i h jezikov ter še marsikaj zanimivega. fpEE UČENJE-, C0°Un "^At/f Obiščite naš spletni portal {www.cvzu-podravje.si) ali pokličite na 02 749 21 53. www.lu-ptuj.si -/^irn 15 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 GOSPODARSTVO / TURIZEM VinDel 08, 1. mednarodni salon vina in delikatesnih izdelkov Maribor je bil 29. oktobra za en dan evropska prestolnica dobrot. Na VinDel-u, mednarodnem salonu vina in delikates, se je predstavljalo 135 razstavljavcev, med njimi tudi Ptujska klet. Preko 1000 obiskovalcev je spoznavalo vina in delikatese najvišjega kakovostnega razreda iz desetih držav sveta. Besedilo in foto: Staša Cafuta Kongresni center hotela Habakuk se je tako spremenil v mali raj za gurmane. Zavodu SloVino je uspelo na prireditev privabiti več kot tisoč ljudi, predvsem iz vrst strokovne javnosti, številne gostince in hotelirje, sommelier-je, kuharsko reprezentanco Slovenije, predstavnike kmetijskega ministrstva z ministrom Iztokom Jarcem na čelu, poslovneže in vse, ki cenijo kvalitetno jedačo in pijačo. Obiskovalce je ob bogato obloženih mizah pritegnil tudi pester spremljevalni program. Vsako uro so potekala strokovno vodene predstavitve, degustacije ali predavanja. Z VinDel-om je Maribor, po dolgih letih brez vinskega sejma, ponovno dobil kakovostno mednarodno vinsko prireditev. Ptujčani, ki smo se salona udeležili (ni nas bilo malo), smo si zaželeli takšne oz. podobne vinsko-kulinarične prireditve tudi na Ptuju. »Izredna organizacija dneva VinDel 08. Bilo je izredno, predvsem pa bravo za Štajersko in Maribor,« je prireditev komentiral Andrej Sajko, direktor Ptujske kleti. 1. mednarodni salon vina in delikatesnih izdelkov VinDel 08 je dosegel rekordni obisk. Predstavljali so se eminentni pridelovalci iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Francije, Španije, Švedske in vseh treh vinorodnih dežel Slovenije. Življenje v cirkusu je povezano s trdim delom Velik šotor, pisane obleke, glasna glasba, pisani plakati in zanimive živali so tisto, kar pritegne predvsem otroke, ko je v mestu cirkus. V novembru se je na Ptuju ustavil največji švicarski cirkus Louis Knie mlajši, ki je številnim obiskovalcem predstavil zanimive cirkuške točke. Živali pa ste si lahko ogledali tudi v njihovem živalskem vrtu. Mateja Tomašič Vendar življenje v cirkusu ni tako spektakularno kot predstave v areni. Povezano je s turnejami, življenjem v prikolicah in napornim delom. »Z delom, torej vajami in treningi, začnemo zjutraj ob 8.30. Pogosto gostujemo v istih mestih, zato vsako leto program predstave popolnoma spremenimo,« pravi direktor cirkusa Louis Knie, ki je prvič nastopil v cirkuški areni, ko je bil star šele šest let. Od takrat naprej vsako leto pripravi novo točko, najraje pa dela s konji. Na dan imajo ponavadi kar dve predstavi, nanjo pa se pripravljajo tudi do dve uri. Morajo se obleči, si nanesti ličila ter pripraviti živali in vse potrebne pripomočke. Medtem ko gledalci uživate v predstavi, vlada v zakulisju, vsaj na pogled, pravi kaos. Svoje točke nastopajoči vadijo skoraj vsak dan, kar velja tudi za delo z živalmi, za katere lepo skrbijo. Poudarjajo, da z biči, ki jih imajo v rokah med predstavo, živali ne tepejo. Služijo jim le kot podaljšek roke, saj morajo v areni velikokrat nadzorovati več živali naenkrat. Cirkus Luis Knie združuje mednarodno zasedbo artistov in drugih nastopajočih iz Češke, Kijeva, Kavkaza, Romunije, Bolgarije, Mehike in Švice. Vsi, okrog 70 jih je, ki spremljajo cirkuško karavano, so na turneji skoraj deset mesecev. Seveda to pomeni, da so ves ta čas ločeni od svojega doma, vendar jih svojci pogosto obiskujejo. Ker se cirkusu vsako leto pridružujejo novi ljudje, se med njimi nemalokrat vnamejo tudi iskrice ljubezni. Cirkuški karavani se kot nastopajoči lahko priključite že kot otrok, seveda, če se s tem delom ukvarjajo tudi vaši starši. V cirkusu Louie Knie je najmlajši nastopajoči star 19 let (žongler), največ, to je 44 let, pa jih šteje vrvohodec. V času turneje živijo v bolj in manj razkošnih bivalnih prikolicah. »To je kot naša mala hišica med turnejami po Sloveniji, Avstriji in Švici. V zimskem času se zadržujemo blizu Dunaja. Tam imamo svoj prostor, kjer se spočijemo. Tam je tudi naša pisarna, kjer pripravimo nov program za naslednjo sezono. V cirkusu veliko delamo, bolj malo je počitnic,« pravi direktor Knie, ki se vsako leto udeleži nekaj cirkuških festivalov, tudi v Monte Carlu in Parizu. Življenje v cirkusu je precej naporno, a vsi, ki so se odločili za to življenje, v njem zagotovo uživajo. Najboljši pokazatelj, ali je njihova predstava dobra, je njihovo občinstvo. Največja nagrada in vzpodbuda, ki jim jo lahko daste, je, da uživate v sami predstavi in nastopajoče nagradite z velikim aplavzom. 16 TURIZEM 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 Letošnji princ pustnega karnevala Vegan Turniški, plemeniti Thum Valsassina Letošnji princ pustnega karnevala prihaja iz Turnišč. Turniška gospoščina je naslednica zelo starega gradu Pogrenje, h kateremu so sodile vasi na ravnini od Hajdine, Njiverc, Lovrenca in Trnovca, Pobrežja do Dra-vinje, kjer je gospostvo mejilo na Borlsko posest, mnogo pa je bilo vinogradniške posesti na haloškem območju od Leskovca, Strmca, Varej, Majskega Vrha, Popovske-ga Vrha, Dravinjskega Vrha, Pavlovskega Vrha, Prekoš, Janškega Vrha in še kje. Graščini je pripadala ribolovna pravica v rekah Polskavi in Dravinji. Največ dohodka pa je gospostvu prinašala mitnica v Tržcu. Marija Hernja Masten Stanko Vegan deluje v društvu Korantov Turnišče - Draženci v občini Hajdina, hkrati pa je tudi aktivni član turističnega društva Klopotec Soviče - Dravci v občini Videm. Skorajda ne bi našli trideset let nazaj pustne povorke na Ptuju, v kateri vsa družina Vegan ne bi sodelovala. Stanko Vegan pa je tudi 9. častni kletar v župniji sv. Martina na Hajdini. Poiskali smo mu zgodovinsko osebnost, ki jo bo predstavljal, in najprimernejši je bil Johan Maximilian Thurn Valsassina, lastnik gospostva Turnišče, ki je dal zgraditi grad in je imel posesti tako na Dravskem polju, kakor v Halozah, torej povsod tam, kjer deluje tudi Stanko Vegan. Plemiška rodbina Thurn Valsassina je imela Turnišče v lasti od 1676 do 1729. Letošnji princ je oblečen po modi s konca 17. in začetka 18. stoletja. Nosi modre tričetrtinske hlače, ima belo srajco s šalom, ki se spredaj zavezuje, da se vidi njegov čipkast zaključek. Njegov telovnik je enake barve, preko pa nosi plašč. Na glavi ima široko-krajni klobuk s peresom. Obut je v čevlje z nekoliko dvignjeno peto in lepo sponko. Grb Vegana Turniškega, pl. Thurna Valsassine, smo priredili. V ščitu, ki je razdeljen na 4 polja, ima v 1. in 4. polju, ki sta na srebrni podlagi, stolp, ki ponazarja Turnišče. Na 2. in 3. polju pa sta njegovi inicialki imena. V spremstvu princa karnevala je njegova »mati« Suzana Elizabeta Thurn, rojena grofica Saurau, ki je posest kupila in jo povečevala Foto: Staša Cafuta ter jo prepustila sinu, ki je nato zgradil lepo stolpasto graščino. Letošnjega princa spremlja garda vojakov. Zastavonoša je sin Boris, člani garde pa so vojaki, ki so skrbeli za red na mitnici v Tržcu in da se ni nihče izmuznil plačilu cestnine na frekventni poti preko Haloz na Hrvaško. Že ob prvi pisni omembi se Turnišče, kakor pravi njegovo ime, omenja kot stolp »turn«, in sicer 1441 »Tuernes«. Posest je bila do leta 1438 last gospodov Ptujskih. Po smrti Friderika IX., zadnjega gospoda Ptujskega, jo je podedovala njegova sestra Ana, gorfica Schaunberška. V letih madžarske okupacije (1479-1490) in nekaj let kasneje so ozemlje od Brega do Vidma dobili v last ormoški graščaki madžarskega rodu - Szekelyji. Ko je njihova družina začela doživljati gospodarski zaton, so začeli postopoma svoje posesti razprodajati in Turnišče so prodali Davidu pl. Idunspeugu. V 17. stoletju je kupil posest Johan Vajkard Vetter, grof von der Lilie, in jo prepustil hčeri Katarini Suzani, poročeni grofici Breuner. 12. februarja leta 1676 je grofica prodala posest, hišo na Ptuju, mlin in vse, kar je podedovala po očetu, grofici Suzani Elizabeti Thurn, rojeni Saurau, za 33.000 goldinarjev. Thurn - Valsassi-na so bili razvejana plemiška rodbina, poleg tega da so bili na avstrijskem dedni grofi Lienza, so imeli palačo v Gradcu, na slovenskih tleh pa številne posesti in gradove, med njimi Plankenstein, Šoštanj, Radovljico, Trg Lemberg in za kratek čas Borl in Turnišče. V času od 1676 do 1729 so Thurni z nakupi raznih zemljišč zaokrožili posest gospostva, da je bilo po mejah skoraj enako nekdanjemu Pogrenju. Kupno pismo za Turnišče so pe-čatili grof Wolf Schrottenbach, Felix grof Thurn in priča Francesco Hay. Posesti na Zgornji in Spodnji Hajdini je Suzana pl. Thurn 1676 kupila od ptujskega graščaka Leslijeja, ki pa si je zadržal deželsko sodišče za obe vasi in pravdništvo za cerkev sv. Martina na Hajdini. Leta 1677 je Suzana Elizabeta sinu Johanu Maksimilianu Thur-nu Valsassina posest že predala, saj je bil tega leta v sporu z gorniki iz Haloz, ki so se upirali gospoščini dajati določeno gornino. Spor je v prid grofa Thurna razsodil Gotfrid Veckh, dvorni ograjni sodnik Štajerske, in gorniki so morali voziti gor-nino tja, kamor je zahteval grof - v razdalji, ki jo je podložnik lahko prevozil s konjem v enem dnevu. Okoli leta 1680 je Johan Mak-similian Thurn Valsassina dal zgraditi grad Turnišče. Umetnostni zgodovinar dr. Nace Šumi je menil, da so si Thurni kupili posest, ker je ponazarjala njihovo ime in bi naj torej koncept stolpastega gradu ponazarjal priimek grofa Thurna. Grof Thurn je stari štok spremenil in zgradil stavbo s kupolasto streho in dodanimi paviljonskimi prizidki. Nad vsakim paviljonom so bili po trije vitki okrogli stolpiči, največji pa je bil na vrhu kupolaste strehe. Grof Johan Thurn Valsassina je bil podjeten in je staro mlinsko pravico iz Turnišč prenesel v celjski okraj, kjer si je dal narediti žebljarno in kovačnico za izdelavo orodja, ki je morala predelati najmanj 300 centov železa, kar mu je leta 1682 potrdil cesar Leopold I. Tudi s ptujskimi meščani je imel Johan Maximilian Thurn Valsassina kar nekaj sporov. Meja mestnega pomirja, torej ptujske mestne sodne pristojnosti, je potekala preko posesti Turnišče, kar je grofa zelo jezilo. Ob vsakokratni pojezdi in obnovi pomirnih kamnov se je glasna procesija piskačev, bobnarjev in meščanov sprehodila po njegovi grajski posesti. Leta 1708 so se meščani uprli zaradi oddaje gornine, ki je niso želeli voziti na Bezjakov dvor pri Mariboru, saj bi vožnja trajala dlje kakor od sončnega vzhoda do zahoda. Meščani in grof so dosegli dogovor in so naturalno dajatev spremenili v denarno. 'fyrysft 17 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 OKOLJE IN PROSTOR Ko razvijamo zdravo ekologijo, moramo poskrbeti najprej za notranjo neonesnaženost Ko grem mimo zbiralnice ločenih frakcij, ko v naravi zagledam divje odlagališče, odprem oči in ušesa. V svojem življenju sem se očistila smeti, zdaj moram skrbeti za mnoge druge občane, ki še vedno ne vedo, kako se ločujejo odpadki in kako jih je potrebno pravilno odložiti. Zbiralnice so nasmetene z odsluženimi predmeti: s starimi gumami in napravami, pohištvom, zarjavelim železom, papirjem, biološkimi odpadki, različnimi gnilimi stvarmi, lesom, tekstilom, plevelom. Ko se soočim s takim prizorom, pomislim, da je rešitev v globi: kaznovati reveža in bogatega. Kaj ti ljudje ne čutijo z naravo? Kaj je v njih, kar dopušča malomarno odlaganje smeti? So to stiske, ki kažejo toliko znamenj, ne da bi se jim odzvali s skrbjo? Kaj razmišljajo, ko tako neodgovorno ravnajo, pa četudi gre za smeti? Tak brezdušni način ravnanja s stvarmi morda kaže na jezo in bes. Ljudje, ki tako onesnažujejo, so morda jezni na družbo. Morda so besni na stvari, ki so jim nehale služiti. Krutost v ljudeh se pokaže ob pogledu na nepravilno odložene stvari, ki najprej nečemu služijo in si brez njih sploh ne predstavljajo življenja, potem pa, ko jim ne služijo več, jih grdo zavržejo. Nekateri tako počnejo tudi s svojim življenjem in v odnosu do drugih ljudi. To kaže na nezrelost in me spominja na dejanja in igre puele in puere (punčk in fantkov), ki se jih nekateri gredo v odnosih do ljudi, narave in živali. Zakaj? Ker so redki pripravljeni vračati. Najlažje je vzeti, vreči proč in oditi. Če želimo razumeti povezanost s stvarmi sveta, moram prepoznati to jezo. Kajti ljudje, ki onesnažujejo naš planet, na neki ravni to počnejo namesto nas. Vpleteni smo v njihove izbruhe. Zakaj se zdi, da je naša kultura tako jezna na stvari? Zakaj bruhamo svoje frustracije prav na tiste stvari, ki bi lahko spremenile naše mesto in zbiralnice ločenih frakcij v prijetno in udobno domovanje? Stare zgradbe nas spominjajo na pretekla življenja, ki jih nismo živeli. S smetmi pa ni tako. S tem ko smeti zavržemo, zanemarimo in pozabimo železni predmet v naravi, gozdu, travniku, dvorišču. Te smeti - te priče preteklosti - dobesedno izžarevajo nas same, izžarevajo dušo človeka. S tem ko odvržemo smeti, mislimo, da smo odrešeni in za nas je dokončno opravljeno. Pa ni tako, drugače povedano, ne umirajo naše smeti, umiramo tudi mi, naši otroci, naši potomci. Odpadki, ki smetijo našo mesto in podeželje, ne morejo prelisičiti naše smrti. Po eni strani hočemo lepo mesto in podeželje, nočemo, da bi stvari umirale, in potem smo jezni nanje, če umrejo - če ne delujejo več. Ker smo jezni, jim po drugi strani ne privoščimo spodobnega pogreba. Pa vendar nas njihova navzočnost dejansko in neizbežno opominja tudi na našo razpadanje. Smo zato do smeti tako brezbrižni? Naše smeti so spomenik z domišljijo, ki jo zanemarjamo. Pogled na razmetano zbiralnico ločenih frakcij v meni zbudi potrebo ne samo po skrbi za zbiralnice, temveč tudi po negi duše tistih ljudi, ki nepravilno odlagajo. Njihova bolezen je videti človeška, kajti njihovo trpljenje mnogi, ki ljubimo življenje, vzamemo nase. Naši odpadki postajajo tako tesnobni, da jih ne moremo več niti zakopati, ali pa se nam zdi, kot da vsak teden vstajajo od mrtvih. Čedalje bolj zastrupljajo nas, naše mesto in svet. Radi smo povezani z lepoto, obliko in s spominom na urejeno zbiralnico ločenih frakcij. Naše zbiralnice naj bi bile urejene. Neurejene zbiralnice in divja odlagališča kažejo na notranjo onesnaženost duše packastih ljudi, urejene pa so odraz ljudi, ki smeti odlagajo s srcem, in takšni ljudje zagotovo negujejo prostor in imajo občutek do zavrženih stvari in sočloveka, ki kaže na neskončno globino človeka in družbe ter obliko identitete posameznika do ekologije. Majda Murko Leto dni po sprejetju strožje protitobačne zakonodaje Besedilo in foto: Staša Cafuta Zdravstveni inšpektorji in inšpektorji za delo Zdravstveni inšpektorat RS je glede kršitev Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI) prejel kar nekaj prijav s strani občanov celotne Slo- venije kot tudi s strani nosilcev gostinske dejavnosti. Večina prijav je bila dana po telefonu in so prijavitelji želeli ostati anonimni, le manjše število teh prijav je bilo pisnih, pa tudi te so bile večinoma anonimne. Zdravstve- ni inšpektorji so vse prijave o kršitvah ZOUTI obravnavali in glede na ugotovitve nadzora tudi ustrezno ukrepali, pravijo na inšpektoratu. Dobro je tudi vedeti, kateri inšpektorji so pristojni za posamezne kršitve. Tako so na primer za kršitve v gostinskih lokalih ali kršitvah denimo na vlaku pristojni zdravstveni inšpektorji. Za kršitve, ki pa se pojavijo na delovnem mestu (zaprti delovni prostori), pa je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Za nadzor nad izvajanjem ZOUTI Zdravstveni inšpektorat RS nima posebej določenih inšpek- Avgusta je minilo leto dni od novele Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki je prinesla popolno prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih, omejitev kajenja v njihovi bližini ter prepoved prodaje tobačnih izdelkov mladoletnim. Na začetku je bilo dvignjenega veliko prahu na eni strani in veliko odobravanje na drugi. Kakor koli že, gostinci še zmeraj živijo (tudi na Ptuju), gostje pa so spremembo tudi sprejeli. V nadaljevanju pišemo o kršitvah, ki jih je zabeležil Zdravstveni inšpektorat RS, in na koga se lahko obrnete v primeru kršitve. V času od 5. 8. 2007 do 30. 9. 2008 so zdravstveni inšpektorji v Območni enoti Maribor (kamor sodi tudi Ptuj) v zvezi z nadzorom ZOUTI: - opravili 1797 inšpekcijskih pregledov glede izvajanja oziroma spoštovanja zakona, - ugotovili 156 kršitev zakona, - izdali 43 opozoril po Zakonu o prekrških, - izdali 111 plačilnih nalogov, - izdali 4 odločbe o prekršku, - glede mladoletnih kršiteljev zakona podali pristojnim sodiščem 4 obdolžilne predloge. 18 ¿ty™ OKOLJE IN PROSTOR / KULTURA 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 OKOLJE IN PROSTOR Zakaj Tehnologija hd:' :iil j iriii^j.-^tllt ||.;v.i'",i , ,■ i nijmi V zadnjem letu se je povečalo število ponudnikov programov odvajanja od kajenja in farmacevtskih preparatov s tega področja. Svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja 080 27 77, vsak delovnik od 17. do 20. ure, razen ob praznikih (www.cindi-slovenija.net). Prijave kršitev protikadilskega zakona lahko podate na: • e-pošta: gp.zirs@gov.si, • tel.: 01/280 38 02 ali • pismeno: Zdravstveni inšpektorat RS, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Info: http://www.zi.gov.si/ Zakon o prekrških. »V času od uveljavitve novele ZOUTI, med 5. 8. 2007 in 30. 9. 2008, smo zdravstveni inšpektorji opravili 16.391 inšpekcijskih pregledov in pri tem ugotovili 686 kršitev zakona. Za ugotovljene kršitve smo izdali kršiteljem 162 opozoril, 488 plačilnih nalogov in 54 odločb o prekršku,« pravi zdravstveni inšpektor Anton Perčič. globe plačati tudi povprečnino kot stroške postopka. Večina kršiteljev ZOUTI so bili samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo gostinsko dejavnost in fizične osebe (gostje), ki so kadili v zaprtih javnih prostorih, namenjenih dejavnosti gostinstva, nekaj kršiteljic pa je bilo tudi drugih pravnih oseb (razne vrste družb) in njihove odgovorne osebe. torjev, ki bi opravljali nadzor samo nad tem zakonom, zato nadzor opravljajo vsi razpoložljivi inšpektorji, ki sicer opravljajo nadzor v teh prostorih (večinoma so vse vrste gostinskih lokalov) nad drugimi področji iz sicer zelo obsežnega delokroga inšpektorata. Nadzor nad izvajanjem ZOUTI v javnih prostorih poteka tako, da se preverja spoštovanje prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih in se ugotavlja morebitne kršitve. Če se pri tem nadzoru ugotovi kršitve ZOUTI, se zoper kršitelje ukrepa z izrekom sankcij, kot jih za storjene prekrške predvideva sam ZOUTI oziroma V skladu z določbami ZOUTI in Zakona o prekrških se posameznim vrstam kršiteljev za storjene prekrške izrekajo naslednje globe: - 2000 EUR pravni osebi, - 400 EUR odgovorni osebi pravne osebe, - 800 EUR samostojnemu podjetniku posamezniku in - 125 EUR posamezniku (fizični osebi). Globe se izrekajo s plačilnim nalogom ali odločbo o prekršku, s tem da je v obeh primerih znesek izrečene globe enak. V primeru, da je bilo potrebno kršitelju izreči globo z odločbo o prekršku, mora kršitelj poleg Podatki o kvaliteti pitne vode za odjemno HIT bar - Ul. 5. prekomorske brigade, Ptuj. Odvzem vzorcev 8. oktober 2008 Parameter Dovoljeno Izmerjeno PH 6,5-9,5 7,4 Elektroprevodnost 2500 ^S/cm 507 ^S/cm Oksidativnost 5 mg/l O2 <0,5 mg/l Kloridi 250 mg/l 13,0 mg/l Amonij 0,5 mg/l <0,02 mg/l Nitriti 0,5 mg/l <0,007 mg/l Nitrati 50 mg/l 20,9 mg/l Atrazin 0,1 ^g/l 0,08 ^g/l Desetil atrazin 0,1 ^g/l 0,09 ^g/l Parametri so skladni s pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/2004). Otroški zbor Musica vabi VKulturno-umetniškem društvu Musica, ki na Ptuju deluje tretje leto, je v letošnjem oktobru začel prepevati novoustanovljeni otroški pevski zbor. Petra Vujnovič Med otroki so danes v večini znani le šolski otroški in mladinski zbori, v Musici pa želijo zborovsko petje otrokom ponuditi tudi v času, ki ga ne preživijo v šoli, ter ga tako prikazati kot dober način preživljanja prostega časa, ki lahko kasneje preraste v način življenja. V društvu, v katerem deluje Komorni zbor Musica, že od vsega začetka namenjajo poseben pomen razvijanju estetskega doživljanja glasbe ter privzgaja-jo zavedanje o zborovskem petju kot pomembnem delu glasbene umetnosti. Tako kot pri odraslih pevcih želijo že pri otrocih razviti estetski odnos do zborovske glasbe, kjer je lep, zdrav in oblikovan glas najpomembnejši instrument. Vzgajanje otrok za poznejšo kakovost zborovskih pevcev ponekod po Sloveniji že pojmujejo kot nekaj zelo običajnega. Zgodnje učenje pravilnega petja namreč postopoma oblikuje dobrega pevca ne le glasovno, temveč gradi tudi na otrokovi samozavesti, izražanju čustev ter bogati otrokov notranji svet. V otroškem pevskem zboru Musica bodo ob začetnem učenju preprostejše otroške zborovske literature namenjali poseben poudarek predvsem vokalni tehniki, kjer se bo vsak otrok seznanil s pravilnim pevskim dihanjem ter z nastavkom za petje, pri čemer se mu bodo sočasno razvijale sposobnosti vokalne interpretacije glasbe in večglasnega petja. V pevske vrste ste vabljeni otroci, stari od šest do deset let, ki se radi potepate po svetu glasbe, pojete in si želite spoznati nove pevske prijatelje. Skozi igro in gibanje se boste spoznavali z ritmi in melodijami otroških zborovskih pesmi, sobotne do-poldneve pa tako preživeli v ustvarjalnem vzdušju in dobri družbi. Pevske vaje otroškega zbora Musica potekajo vsako soboto od 9.30 do 11.15 v prostorih Narodnega doma na Ptuju. Če potrebujete še kakšno dodatno informacijo, vam je na voljo spletna stran www.musicaptuj. si s prijavnico ali dosegljiva telefonska številka 040 536 098 (Natalija). tffyw 19 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 GOSPODARSTVO / TURIZEM 15 let Plesnega centra Mambo - 2. del Božena Krivec Naj pričnem tole nadaljevanje z razmišljanjem Draga Šuleka in Verene Šulek, ki sta tekmovalno plesno pot kot srednješolca pričela na Ptuju: »Ne zmaga, ne naslov svetovnih prvakov, svoboda gibanja je največ, kar lahko človek v plesu doseže. Svoboda plesnega gibanja je nekaterim položena v zibelko, nekateri pa prehodijo zelo dolgo pot, da jo najdejo, ali pa tudi ne. In to ne velja samo za športne plesalce. Prav zato nekateri upravičeno vedno znova odpirajo vprašanje, ali je ples sploh lahko šport, ali je mogoče odločiti, kdo se giblje svobodneje, bolj estetsko, ali bolj športno ...« Športni ples je tekmovalna dejavnost, ki na nek način predstavlja most med umetnostjo in športom. Nastal je iz družabnega plesa. Prvo uradno svetovno prvenstvo v športnem plesu je bilo davnega leta 1922 v Londonu. Plesalci so tekmovali samo v standardnih plesih, po letu 1950 pa so se jim pridružili tudi latin-sko-ameriški plesi. Športni ples na Ptuju, ob ustanovitvi Plesnega centra Mambo, ni bil novost. V tistem času je športni ples dosegel vrhunec popularnosti v Sloveniji. Na nek način je plesni center samo nadaljeval in nadgradil uspešno tek- Fotoarhiv PC Mambo movalno pot nekaterih ptujskih plesnih parov. Za klubske športne plesalce je, kot klubski trener standardnih in latinsko-ameriških plesov, skrbel Borut Žuran. Plesni klub Mam-bo je sodeloval tudi s priznanim plesnim trenerjem in sodnikom Franjem Kozarjem iz Maribora. Naveza Žuran - Kozar je začela z osvajanjem pomembnih plesnih tekmovanj. Zvrstili so se izredni in talentirani posamezniki in veliko število dobrih plesalcev in plesalk, ki zaradi objektivnih razlogov niso uspeli v doseganju vrhunskih rezultatov. V plesnem klubu Mambo so se veselili in uživali ob uspehih plesnih parov, ob neuspehih pa razmišljali o nadaljnjem delu. Najuspešnejše plesno obdobje je trajalo od leta 1997 do 2005. Izredni dosežki posameznikov oz. plesnih parov, tudi v mednarodnem merilu, so bili nagrada za preteklo delo. V plesnem klubu je v tem obdobju treniralo in tekmovalo mnogo plesnih parov v vseh tekmovalnih kategorijah, naj omenimo le nekatere najbolj izstopajoče in nekatere njihove tekmovalne dosežke: • Jernej Slejko - Maja Petek, 3. mesto v ST plesih na Austria open 1997, • Miljan Nojic - Mateja Krajnc, Po napornih in stresnih plesnih tekmovanjih smo se sprostili in predvsem zabavali. 3. mesto v ST plesih na Odprtem prvenstvu Italije 1997, Miljan Nojic - Mateja Krajnc, 2. mesto v LA plesih na Državnem prvenstvu 1997, Miljan Nojic - Mateja Krajnc, 1. mesto v kombinaciji ST in LA plesih na Državnem prvenstvu 1997, Miljan Nojic - Maja Kaisers-berger, 2. mesto v LA plesih na Državnem prvenstvu 1998, Miljan Nojic - Maja Kaisers-berger, 2. mesto v ST plesih na Državnem prvenstvu 1998, Miljan Nojic - Maja Kaisers-berger, 2. mesto v LA plesih na Državnem prvenstvu 1999, Miljan Nojic - Maja Kaisers-berger, 4. mesto v ST plesih na Državnem prvenstvu 1999, Miljan Nojic - Maja Kaisers- berger, 4. mesto v LA plesih na Državnem prvenstvu 2000, • Miljan Nojic - Maja Kaisers-berger, 2. mesto v kombinaciji ST in LA plesih na Državnem prvenstvu 2000, • Miljan Nojic - Maja Kaisers-berger, 11. mesto na Svetovnem mladinskem prvenstvu 2000, • Tibor Pernačič - Nina Erjavec, 5. mesto v LA plesih na Državnem prvenstvu 2003, • Tibor Pernačič - Nina Erjavec, 4. mesto v ST plesih na Državnem prvenstvu 2005, • Tibor Pernačič - Nina Erjavec, 3. mesto v LA plesih na Državnem prvenstvu 2005. Naslednjič: Začetek in razvoj nove plesne zvrsti na Ptuju, imenovane hip hop. Veseli december v mgP Ana Strelec Bombek, v. d. direktorja mgP Foto: Črtomir Goznik Ustvarjalci predstave Raztrgan-ci/Učenci in učitelji v produkciji Mestnega gledališča Ptuj, E. P. I. centra Ljubljana in CD Ljubljana, smo na 43. Borštnikovem srečanju v Mariboru, prejeli nagrado za druge dosežke za idejni in receptivni premik. Strokovna žirija je v obrazložitvi med dru- gim zapisala, da je ustvarjalcem predstave Raztrganci/Učenci in učitelji, kot jo je po drami Mateja Bora zrežiral Sebastijan Horvat, na svojevrsten in skrajno inteligenten način uspelo, da iz v osnovi silno preprostih elementov oblikujejo večplastno, angažirano, sodobno in katarzično uprizoritev, ki znova vzpostavlja gledališče kot prostor močnega čustvenega odzivanja. Po predstavi so ustvarjalci (sodeluje preko 50 ljudi) doživeli stoječe ovacije. Pravkar smo premierno uprizorili predstavo Smeti na luni. Avtor Rok Vilčnik (rokgre) je v letu 2008 prejel, že drugič, Grumovo nagrado za novo, najbolj izvirno slovensko dramsko besedilo. Predstava je pretres- ljiva in vznemirljiva umetniška stvaritev, saj se pedofilije loteva na svojevrsten in izviren način. Je predstava, ki jo preprosto morate videti! Tako kot vsako leto, bo tudi letošnji december poln »gledaliških« presenečenj. Že 3. decembra, ob rojstnem dnevu Franceta Prešerna, bomo organizirali Dan odprtih vrat in otrokom podarili otroško predstavo Travnik čarobne lepote. 20 KULTURA 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 OKOLJE IN PROSTOR Iz predstave Smeti na luni. Dan kasneje se bo pričel 7. festival Monodrama Ptuj 2008, ki bo strnjen na tri večere. V strokovni žiriji bodo Nenad Tokalic, Maja Štromar in Tone Partljič. Selektor Simon Šerbinek je izbral 5 odličnih monodram, v katerih se bodo izbrani igralci: Boris Kobal (Kdo vam je pa to delu), Primož Ekart (Poročena s seboj), Andrej Rozman Roza (Skopuh), Valter Dragan (Za znoret) in Tadej Toš (Hamlet) na specifično igralski način po- igravali in spogledovali z gledališčem, gledalci in aktualno politiko. Zaključek festivala bo popestrila skupina Kvinton. Veseli december, prihod dedka Mraza, različne predstave v času od 19. do 21. decembra, obdarovanje otrok in čarobnost ob pogledu na polno dvorano zvedavih otrok, je največji čar v gledališču v prednovoletnih dnevih. Vstopnice za predstave bodo na voljo v mgP že od 10. decembra dalje. V soboto, 13. decembra, bo dan »za abonmaja«, otroškega in odraslega. Tretja predstava v letošnjem otroškem abonmaju bo predstava Lutkovnega gledališča Maribor Čebelica Maja, za abonma odrasli pa gostovanje Drame Ljubljana s predstavo Bog Masakra. Poleg vseh, že navedenih predstav, bomo v decembru odigrali na domačen odru še druge uspešnice te sezone Gronholmo-va metoda, Smeti na luni, Hamlet; predstave Raztrganci/Učenci in učitelji, Micko, Hamleta in Pavleka pa odigrali v Gorici (Italija), Domžalah in Mariboru. Izteka se letošnje stresno, vendar uspešno leto. Prvo, po temeljiti prenovi, letu uspešnih produkcij in postprodukcij (v letošnjem letu bo odigranih preko 200 predstav), menjavi vodstva, odpravljanju napak po prenovi in načrtov za prihodnje leto. Če želite ujeti trenutke gledaliških užitkov in čarobnosti prenovljenega gledališča, vas vljudno vabimo v naš Talijin hram. Ko grizeš na vse strani neba Mednarodna pesniška nagrada za Sonjo Votolen Pesnico Sonjo Votolen odlikuje prepoznavna pesniška govorica, ki smo ji lahko priča v številnih slovenskih literarnih revijah in samostojnih objavah pesniških zbirk. Pesničina pisava pa zadnja leta močno odmeva tudi v tujini, zlasti Italiji, kjer je pred kratkim prejela drugo nagrado na natečaju Tra le parole e l'infinito (Med besedami in neskončnostjo). David Bedrač Sonja Votolen se je rodila 21. februarja 1956 v Mariboru. Po poklicu je slavistka in anglistka, ob tem pa je zvesta pisanju pesmi, dramskih besedil in portretnih intervjujev. Doslej je izdala več pesniških zbirk, in sicer: V meni je dež (1990), Malin (1993), Piš-čal (1996) in Songarei (2001). Napisala je tudi daljšo prozno besedilo z naslovom Pravica do sebe, ki je izšlo leta 1996. Ob velikem številu nagrad na natečajih v slovenskem prostoru je uspešna tudi izven naših meja. Med pomembnejše nagrade v tujini sodijo: prva mednarodna nagrada Frontiera onlusza (Rim, 2001), diploma za poezijo (Verona, 2004), posebna nagrada za poezijo (Salo, 2007), letos pa je prejela drugo nagrado v Neaplju na že omenjenem natečaju. Pesnica nam je zaupala, da jo je k mednarodnim sodelovanjem pritegnila predvsem njena dobra prijateljica, sicer pa zelo ugledna in priznana literarna poznavalka in prevajalka Jolka Milič, ki ji pesmi v italijanščino tudi prevaja. Prav ta spoj med odličnimi pesmimi in kvalitetnimi prevodi je vodil k nagradam. A pri Sonji-nem ustvarjanju je jasno, da ne piše za nagrade, ampak najprej zase in za lastno zadovoljstvo. Njeni nemirni ustvarjalni prsti pa ji ne dajo, da bi mirovala. Tako že pridno snuje novo pesniško zbirko skupaj s pesniško prijateljico Ano Porenta, ki bo zasnovana kot pesmi dveh. Njune pesmi bodo tako zanimiv preplet dveh različnih poetičnih svetov, ki se bosta spletla v nekakšno celovito pesniško kito. Pesnica Sonja Votolen. To pa ni edino, kar pesnico ta hip vznemirja. Ob obilici sprotnega pesniškega ustvarjanja so tu še članki, intervjuji, recenzije, ki jih piše, pripravlja pa (z Jolko Milič) tudi izbor erotičnih pesmi, ki bodo, tako je obljubljeno, vsak čas izšle v dvojezični zbirki v Ljubljani. Za natečaj v Ronkah pa pripravlja še eno dvojezično zbirko. Pesnica, ki ji za nagrado čestitamo in ki nemirno melje v svojih pesniških mlinih še naprej, je o sebi dejala tudi: »Pri pisanju se sprehajam po raznovrstnih in potešljivih poljanah literature; tedaj izginja nemir samotnega volka, ki je še tik pred tem krempljal in grizel na vse strani neba, a se je ob rojevanju črk odmaknjeno sprijaznil s svetom in seboj. Pisanje je torej pri-bliževaje in odtujevanje mojega lastnega jaza, ko me lastne večplastnosti presenečajo in strašijo ter hkrati potešljivo odstrinjajo nova vedenja o meni sami.« y/faf/rt\ 'fyrysft 21 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 GOSPODARSTVO / TURIZEM La vie d'un quatuor - 2. koncert Arsanmega koncertnega cikla Mateja Lapuh I T^ ^ BT 13. novembra se je v organizaciji Društva za glasbeno umetnost Arsana v slavnostni dvorani ptujskega gradu zgodil že drugi koncert koncertnega cikla za sezono 2008/09. Predstavili so se nam štirje mladi akademski glasbeniki, ki delujejo pod imenom La vie d'un quatuor, kar v francoščini pomeni življenje kvarteta. Glasbeniki sami pravijo, da njihovo ime predstavlja energijo življenja in ljubezen do glasbe, ki jih povezuje. Med koncertom so mladi umetniki povedali, da skozi glasbo, ki jo igrajo, na svojstven način predstavljajo tudi svoje življenje. Kvartet sestavljajo violinistki Danijela Djordjevic in Doris Šegula, Urška Doler na violi ter Samo Dervišic na violončelu. Želja po skupnem muziciranju Foto: Andrej Lamut se je porodila že leta 2000, na začetku akademske poti Djord-jeviceve, Dolerjeve in Dervišica, dokončno pa se je uresničila leta 2007, ko se jim je pridružila še Doris Šegula. Koncert, ki so ga glasbeniki sami poimenovali Svet, ki pride k vam, nas je popeljal na glasbeno potovanje od Francije in Španije preko Brazilije, ZDA in Argentine do Anglije in Avstrije. Slišali smo znane melodije, kot so La vie en rose, The Girl from Ipanema, Sir Duke, Tango iz filma Vonj po ženski, Over the Rainbow in druge, poseben bučen aplavz pa je kvartet požel z izvrstno izvedbo Straussove Unter Donner und Blitz. Raznolike glasbene zvrsti, ki smo jih slišali - od tanga in bossa nove do šansona in klasike - so nosile skupno sporočilo: Mi smo ta svet. Koncert, ki sta ga na zabaven način povezovala mo-deratorja Alen Kranjc in Staš Sukič, je kvartet zaključil prav z udarno avtorsko skladbo Doris Šegula, naslovljeno Mi smo ta svet, pri kateri sta se jim kot gosta pridružila pianist Tomaž Zamuda in vokalistka Teja Le-tonja. Koncert, ki je bil skorajda prava glasbena predstava, je z vizualno komponento dopolnila projekcija tematskih foto in video posnetkov. Naslednji koncert v Arsani-nem ciklu bomo lahko slišali 4. decembra, ko bo na Ptuju ponovno gostoval klavirski virtuoz Konstantin Bogino, ki bo skupaj s pianisti Ano Josimovsko, Lo-vorko Nemeš Dular, Antoniem Cagnazzom in Mladenom Deli-nom pripravil večer klavirskih dialogov. Svet v slikah Jana Amosa Komenskega v ptujski knjižnici Letos mineva 350 let od prve izdaje znamenite otroške enciklopedije, prve otrokom namenjene slikanice Orbis pictus (Svet v slikah), ki je vse do 19. stoletja veljala za najbolj razširjen in priljubljen jezikovni učbenik. Domoznanski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj hrani dunajsko izdajo tega dela iz leta 1788, z vzporednim nemškim in latinskim jezikom in Potočnikov prevod z nemško-slovenskim besedilom iz leta 1849. Melita Zmazek Avtor slovitega učbenika je Jan Amos Komensky (1592-1670), češki teolog, filozof, pedagog, književnik, borec za mir in enakopravne odnose med narodi ter nasprotnik vsakega zatiranja. Komensky je prvi znanstveno proučeval pouk in šolstvo ter s svojimi idejami prehitel svoj čas. Z vrednotami, kot so enakopravnost, toleranca in spoštovanje različnosti, se je približal vred- Fotoarhiv KIP Ptuj notam današnje družbe, s svojimi pedagoškimi spisi (Didactica Magna - Velika didaktika (1657), Orbis sensualium pictus - Svet v slikah (1658), Janua Linguarum Reserata - Odprta jezikovna vrata (1631) in Labirint sveta in raj srca (1631) ...) pa vplival na pedagoške nazore sodobnikov in kasnejših rodov, modernizacijo pouka, še zlasti na prenovo pouka jezikov. Zahteval je splošno šolsko obveznost za deklice in dečke, ne glede na njihovo stanovsko pripadnost, nazoren pouk v materinščini in enakomerno zastopanost naravoslovnih in humanističnih ved v izobraževanju ter podpiral učenje jezikov, še posebej latinščine. Razen ustanavljanja osnovnih šol je hotel izboljšati tudi poučevanje. Kritiziral je surovost fevdalne šole in nasproti načelom fevdalne pedagogike, da je človek po naravi nagnjen k slabemu in ga je zato treba vzgajati z nadziranjem, prepovedmi in kaznimi, postavil trditev, da je človek po naravi dober, nagnjen k izobraženosti, nravnosti in pobožnosti ter pokazal human odnos do otrok. Izrekel se je proti strogosti in telesni kazni ter menil, da je pri poučevanju potrebno upoštevati učenčevo dojemljivost, starost in nadarjenost ter poučevati od znanega k neznanemu, od lažjega k težjemu. Zahteval je, naj si učenci ne nabirajo modrosti le iz knjig, ampak naj bodo čim bolj aktivni in sami raziskujejo in spoznavajo stvari ter mislijo z lastno glavo. Da bi svoja načela uveljavil v šolski praksi, je Komensky napisal več učbenikov za osnovno in srednjo (latinsko) šolo. Najznamenitejša med njimi, jezikovna učbenika Odprta jezikovna vrata (1631) in Svet v slikah (1658), sta bila skoraj 200 let podlaga za nastajanje abecednikov pri številnih evropskih narodih. Na njuni podlagi so nastali tudi slovenski abecedniki 18. in 19. stoletja. Učbenik Odprta jezikovna vrata je kmalu po izidu naglo zaslovel. Prevedli so ga v številne jezike 22 KULTURA 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 OKOLJE IN PROSTOR Jan Amos Komensky in je bil nekaj časa poleg Biblije najbolj razširjena knjiga. V njem je Komensky izrazil načelo, da so besede brez poznavanja stvari le prazne lupine in zahteval učenje besed na podlagi spoznavanja stvari (različne latinske učbenike je zato potrebno ilustrirati s slikami dogodkov in stvari) ter učenje tujih jezikov na podlagi znanja maternega jezika. Ker je sloviti učbenik izšel brez slik, ga je bilo potrebno ilustrirati. Tako je nastal Orbis pictus (Svet v slikah), ki je bil prvotno name- njen za šolo v Blatnem potoku (Saros Patak) na Madžarskem, kamor je Komensky prišel leta 1650 na povabilo madžarskega kneza Sigismunda Rakoczija, da bi organiziral tamkajšnjo šolo v skladu s svojimi nauki. Za prve tri razrede, kolikor jih je mogel ustanoviti, je napisal tri učbenike, najznamenitejši med njimi je Orbis pictus, prva slikanica za otroke, namenjena pouku latinščine in materinščine ter začetnemu pouku branja. V uvodu je knjigi dodal figuralno abecedo - znake črk s slikami živali, katerih glas ponazarja določeno črko. V skladu z načelom, da ni ničesar v razumu, kar ni najprej v čutih, imajo v knjigi glavno besedo slike. Risanja predlog zanje se je lotil kar sam, ker pa na Moravskem ni mogel najti izkušenega lesorezca, je delo prvič izšlo šele 1658 v Nurnbergu, pri knjigotržcu Mihaelu Endtnerju, in sicer v latinskem izvirniku z nemškim prevodom. 150 poglavij, v katerih je obdelan ves svet (Bog, neživa narava, rastlinstvo, živalstvo, človek in njegov izvor, njegovo telo in duša ter različne oblike človeške dejavnosti), je ponazorjenih z lesorezi, ki jih Umetniško-dokumentarni film o Stojanu Kerblerju Staša CafUta 19. novembra je bila v ptujskem mestnem kinu premiera filma o fotografu Stojanu Kerblerju z naslovom Svet ni vedel, da je (fotograf Stojan Kerbler, op. ur.) pristal v pesmi. Dva dni kasneje pa je bila še ponovitev v sklopu Slovenskega vinskega festivala v Ljubljani. Dokumentarec o ustvarjanju in življenju najbolj nagrajevanega slovenskega fotografa je režirala mlada režiserka Jasna Hribernik, scenarij in besedilo je napisal Tomaž Letnar, direktor fotografije in snemalec je Rado Likon, za glasbo je poskrbel Milko Lazar, vodja projekta in producentka pa je Ptujčanka Alenka Slavinec. »Kerbler je izjemen fotograf in izjemna osebnost, ki jo film lovi natančno takšno, kot je tukaj in zdaj. S svojim izjemnim opusom je inspiracija za novo, presežno obliko dokumentarnega filma, ki temelji na razmisleku, da je smisel dokumentarnega filma v času vsesplošne dosegljivosti podatkov le v samosvojem, neposrednem prikazu enkratnosti trenutka življenja. Je iskrena pripoved o fotografu in razmislek o času, večnosti, smislu, skratka življenju, ki ga je tako odlično dokumentiral,« tako o filmu Hribernikova in Letnar. 26. novembra je bil v Ljubljani dobrodelni ogled filma z namenom zbiranja sredstev za prevod filma v jezik gluhih. V naslednji številki Ptujčana se bomo podrobneje razpisali o filmu. besedilo razlaga in pojasnjuje. Slike so opisane v kratkih, enostavnih stavkih, v vzporednem latinskem in nemškem jeziku, pri čemer je upoštevano načelo postopnega napredka od lažjega k težjemu. Knjiga je kmalu postala znana po vsem svetu in bila že dve leti po izidu prevedena v več evropskih in azijskih jezikov. Izhajala je celih 200 let, vse do leta 1848. Imela je daljnosežen vpliv na poučevanje otrok: odslej otroci v šoli niso le poslušali, ampak tudi gledali. V tem smislu je Orbis pictus predhodnik slikanic in najrazličnejših vrst ilustrirane mladinske poljudnoznanstvene literature, Komensky pa utemeljitelj modernega nazornega pouka, ki se je polagoma uveljavil v stoletjih po njegovi smrti. Avtor prvega slovenskega prevoda Orbisa pictusa je kapucin, filolog in nabožni pisatelj Hipo-lit. Prevod je nastal okrog leta 1715 (ostal je v rokopisu, objavljen je bil šele v letih 1915-1919, v pedagoški reviji Popotnik), ko je Hipolit pripravil trijezični la-tinsko-nemški-slovenski slovar, ki mu je bil na koncu dodan Orbis pictus, vendar brez slik. Hipolitov prevod je popravljal Valentin Vodnik, Jernej Kopitar pa je nekaj odstavkov Vodniko- Komensky, Jan Amos: Orbis pictus, Wien, str. 104 (poglavje 51: Trgatev). 1788, vega in Hipolitovega prevoda objavil v svoji slovnici slovenskega jezika. Leta 1849 je 95 poglavij Orbisa pictusa z nem-ško-slovenskim besedilom, brez slik, objavil časnikar in narodni buditelj Blaž Potočnik v svoji Gramatiki (delo hrani domoznanski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj). Zadnji, ki je pri nas pripravil prevod Orbisa pictusa, je bil Božidar Raič v drugi polovici 19. stoletja, za Mohorjevo družbo v Celovcu. Prevod pa žal ni bil izdan, saj zaradi domnevne verske nedoslednosti (Komensky ni bil katolik, ampak protestant) ni dobil dovoljenja za tisk. Koncertni cikel Arsane 2008/2009 3. - 4. december 2008 Klavirski dialogi z maestrom Konstantinom Boginom 13. februar 2009 Terrafolk - koncert ob 10. obletnici 6. marec 2009 V objemu pomladi in plesa - Mladen Delin (klavir) in Doris Šegula (violina) 27. marec 2009 Vokalna ekstravaganca: Perpetuum Jazzile 17. april 2009 ArsTango: Večer tanga z Arsano in gosti 15. maj 2009 Sopranistka Teja Letonja z gosti y/faf/rt5 'fyrysft 23 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 GOSPODARSTVO / TURIZEM Lokalne zgodbe, zgodbe o lokalnem Srečanje predstavnikov lokalnih tiskanih medijev Slovenije v Slovenski Bistrici Enajsto srečanje lokalnih časopisov se je letos zgodilo oktobra v Slovenski Bistrici. Udeležilo se ga je blizu 70 urednikov, novinarjev in drugih ustvarjalcev iz 28 uredništev slovenskih lokalnih časopisov, ki jih je v Sloveniji registriranih kar okrog 300. Osredotočili so se predvsem na vlogo lokalnega časopisa v medijskem prostoru in spregovorili o profesionalnosti in organizaciji novinarskega dela v lokalnem časopisu. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Letos so na srečanje v Slovensko Bistrico vabili sodelavci tednika Panorama. Zbrane sta prva pozdravila Bojan Sinič, glavni in odgovorni urednik tednika Panorama, in županja občine Slovenska Bistrica Irena Majcen. Uvodno razpravo je pripravila doc. dr. Sonja Merljak Zdovc, dopisnica sobotne priloge Dela. Predavanje, ki ga je začela s pripovedovanjem zgodbe, je naslovila Lokalne zgodbe, zgodbe o lokalnem. Spregovorila je o literarnem, objektivnem ali sen-zacionalističnem novinarstvu: »Zgodbe so pripovedi o posameznikih. Njihovi junaki so ljudje iz lokalnega okolja, na katere pa lahko vplivajo svetovni dogodki, denimo gospodarska kriza. Junaki so umeščeni v prostor in čas; stvari, ki se jim dogajajo, so zato osmišljene in postavljene v nek kontekst.« O aktualnem dogajanju na področju izdajanja medijev je govoril Uroš Urbas, namestnik urednika dnevnika Finance: »V času, ko klasični časopisi doživljajo občuten upad naklade in branosti, ko nove bralce pridobivajo predvsem brezplačniki, je na trgu še večja priložnost za lokalne medije.« Avtonomnost uredništev lokalnih časopisov je v največji meri odvisna od izdajateljev. Nevenka Dobljekar, dolgoletna novinarka Radia Slovenija, pa je poudarila pozitivno naravnanost lokalnih medijev in pomen sodelovanja novinarjev na lokalni ravni: »Rada bi opozorila na pomen lokalnega medija in vse večji vpliv lokalne informacije. Komunikologi že od nekdaj opozarjajo na to, da ljudi vse bolj zanimajo »male teme«, kot pa svetovna politika. Za lokalne medije je značilna pozitivna naravnanost, večji mediji pa bolj težijo k negativni. To je največja prednost in adut v rokah lokalnih tiskanih in elektronskih medijev.« V Sloveniji od skoraj 300 registriranih časopisov, glasil in revij redno izhaja vsaj polovica. Med njimi večino predstavljajo brezplačni občinski mediji, vse več pa je neodvisnih časnikov in revij, ki jih izdajatelji prodajajo na trgu in se preživljajo z naročninami in prodajo oglasnega prostora. Srečanja lokalnih tiskanih medijev Slovenije so potrebna, dobrodošla in koristna. So priložnost tudi za izmenjavo izkušenj, na njih pa iščejo rešitve za težave, ki so skupne lokalnim medijem. Mnogi so izrazili tudi željo po izobraževalnem srečanju. Udeležence je nagovoril tudi predsednik RS dr. Danilo Türk Predsednik je poudaril, da smo v času globalizacije vedno bolj izpostavljeni informacijam iz celega sveta, vendar smo čedalje bolj občutljivi in zainteresirani tudi za informacije iz našega lastnega okolja. Spregovoril je tudi o svobodi izražanja, ki je temeljna človekova pravica in temeljna družbena vrednota. Opozoril je na to, da je imela svoboda izražanja vselej, odkar obstajajo pluralistične družbe, odločilen pomen za pluralizem, njegovo preživetje in kakovost vsakršnega pluralizma. S pomočjo svobode izražanja lahko razvijamo demokracijo na ustrezen, Pri pogovoru o vlogi lokalnega časopisa v medijskem prostoru so sodelovali (z leve): Nevenka Dobljekar, Helena Kolar, Bojan Sinič in Uroš Urbas. pluralističen način, zato se je zanjo treba vseskozi zavzemati, je opozoril. Konflikt med svobodo izražanja in interesom po uveljavitvi odgovornega izražanja odpira tudi vprašanje, kje je meja med primerno samoregulacijo avtorjev in kje se začne že nedopustna in nezaželena avtocenzura, je poudaril predsednik republike. To mejo je težko določiti, zlasti pri kompleksnih in občutljivih temah. Določanje te meje ostaja v prvi vrsti naloga vsakega pišočega človeka. Pri določanju te meje je po predsednikovem mnenju prvo izhodišče svoboda izražanja. Kot je dejal, vse drugo sledi in o vsem drugem je možno razpravljati, vendar na način, ki te svobode ne omejuje. Predsednik je v zaključku svojega nagovora izrazil željo, da bi kultura tiskane in druge javne besede pri nas napredovala. Kot je zaključil, bo do tega prišlo, če bomo imeli v svoji zavesti pomen in vrednost svobode izražanja. V Sloveniji časopisov, redno. je registriranih skoraj 300 lokalnih glasil in revij. Seveda vsi ne izhajajo vitvijo, da imajo tiskani mediji še veliko neizkoriščenih potencialov, ključnega pomena za kredibilnost tovrstnih medijev pa je uredniška, finančna in politična avtonomnost. Prihodnje leto se bodo na 12. srečanju zbrali v občini Žužemberk. Srečanje so zaključili z ugoto- 24 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 Ptujčani so se pridružili vseslovenski humanitarni akciji Med jesenskimi počitnicami so osnovnošolci v Centru interesnih dejavnosti (CID) na Ptuju kot vsako leto ustvarjali v zanimivih delavnicah. Izdelovali so predvsem izdelke, značilne za jesenski čas. Pridružili so se tudi vseslovenski dobrodelni akciji Nove kreditne banke Maribor (NKBM) in Zveze prijateljev mladine Slovenije z naslovom Dober dan za dobro delo. Besedilo in foto: Mateja Tomašič K humanitarnemu projektu so v CID-u pristopili v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine. Pred nočjo čarovnic so tako v ustvarjalnih delavnicah na Ptuju, v Mariboru, Novi Gorici in Ljubljani izrezovali buče. Otroške umetnine, pri izdelovanju so jim pomagali tudi starši, je odkupila NKBM skupaj s poslovnimi partnerji za skoraj šest tisoč evrov. Denarna sredstva bodo podarili ZPM Slovenije za letovanje otrok iz socialno šibkih družin v naslednjem letu. V ustvarjalnih počitniških delavnicah so izdelovali tudi majhne strahce in pajke iz volne. Ob tem so del programa izvedli animatorji žonglerji. Starejši mladostniki so se lahko v popoldanskem času pomerili v igranju namiznega tenisa in družabnih igrah. Osrednji počitniški dogodek v CID-u je bil koncert treh belgijskih in dveh ptujskih glasbenih skupin. Šlo je za zanimivo mednarodno sodelovanje. V CID-u je bila ves november na ogled razstava Punk in novi val v Jugoslaviji. Razstavo o pojavu punka in novega vala v tedanji domovini sta postavila Matjaž Zorko in Martin Rozman. Zvrstili sta se potopisni predavanji o Nikaragvi in Gvatemali ter Filipinih. Zgodila sta se tudi dva zanimiva koncerta. Na prvem se je z avtorsko glasbo predstavila primorska zasedba Sin Kulturna prireditev ob dnevu reformacije Na OŠ Mladika smo imeli 24. 10. 2008 kulturno prireditev, posvečeno dnevu reformacije. V uvodu nas je nagovorila gospa ravnateljica Sonja Purgaj in poudarila pomen praznika za Slovence. Prav tako smo tudi učenci predstavili reformacijo in recitacijo Aškerčeve balade Kronanje v Zagrebu. Nato je sledila podelitev literarnih nagrad učencem, ki so se izkazali v spretnosti pisanja zgodb in pesmi. V šolski avli je bila na ogled razstava besed iz Trubarjevega Katekizma. Napisali so jih učenci, tako da so posnemali pisavo iz Trubarjevih časov. Aljaž Ramot, 9. b OŠ Mladika Nova igrala v mestnem parku Pred kratkim so v parku blizu OŠ Mladika postavili nova igrala. So lepša, novejša in kvalitetnejša kot prejšnja, zato jih učenci z veseljem obiskujemo in se na njih igramo. Ker je igral veliko več, kot jih je bilo prej, imamo tudi več možnosti, da vsak najde nekaj zase. Naša šola je vesela nove pridobitve, zato si želimo, da bi se igrala dolgo obdržala. Hvala vsem, ki so se za to odločili, nam postavili nov zanimiv park in nam popestrili šolske dni. Žan Malek Petrovič, 6. b OŠ Mladika Otroci so pred nočjo čarovnic umetniško izrezovali buče. story, imeli pa so tudi večer, posvečen metalu, ko so nastopile slovenski zasedbi Kreation Kodex in Woli Wo ter zasedba Czaar, ki prihaja iz Hrvaške. »Osrednji klubski dogodek je bil 8. novembra, ko smo izvedli usposabljanje za prostovoljce. To so mladi, ki bi se želeli vključiti v prostovoljno delo ali pa že delujejo kot prostovoljci na šolah ali drugih organizacijah. Na uvodnem predavanju jih trenerji slovenske filantropije seznanijo s tem, kaj pomeni bit prostovoljec, z etiko prostovoljnega dela ter z možnostmi dela v Sloveniji in tujini. Ob predavanjih izvajajo tudi delavnice. V CID je prišla tudi prva prostovoljka, in sicer iz Francije, ki bo pri nas predvidoma ostala enajst mesecev. Pomagala bo pri izvajanju različnih programov za mlade ter pri razvijanju novih pobud pri pripravljanju mednarodnih izmenjav,« je o dejavnostih v ptujskem CID-u povedala strokovna sodelavka Nevenka Gerl. Soroptimist klub Ptuj razpisuje NAGRADNO ŠTIPENDIJO ZA LETO 2009, SOROPTIMIST KLUBA PTUJ za mlade, nadpovprečno uspešne in nadarjene dijake in študente ptujske občine. Nagradna štipendija, ki znaša 1000 evrov za leto 2009, je namenjena spodbujanju študija in kakovosti dela mladih. Cilj nagrade je razvijanje kulturnih in ustvarjalnih odnosov v slovenskem in mednarodnem prostoru. Soroptimist klub Ptuj bo podprl dijake in študente pri njihovem študiju v Sloveniji ali na priznani visokošolski ustanovi v tujini. Informacije, razpisna dokumentacija in obrazec za prijavo so na voljo pri Lidiji Majnik, telefon 041 604 010, od 1. decembra 2008 dalje. Zadnji rok za oddajo prošnje je 10. januar 2009. Prošnje s prilogami pošljite na naslov: Soroptimist klub Ptuj, Komisija za podelitev nagradne štipendije, Lidija Majnik, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Prešernova 33-35, 2250 Ptuj. 'fyrysft 25 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 GOSPODARSTVO / TURIZEM Izberite si vadbo in začnite Na Ptuju lahko izbirate med številnimi vrstami vadb. Redna telesna aktivnost je pomembna v vseh življenjskih obdobjih. V zimskem času se redkeje odločamo za rekreacijo na prostem, zato pa se v tem času poveča obisk fitnes centrov, skupinskih vadb in drugih oblik rekreacije, ki potekajo v zaprtih prostorih. Glede na cilje, ki jih želite z vadbo doseči, strokovnjaki svetujejo, da se odločite za obliko vadbe, ki bo ustrezala vašim željam in zmogljivostim. Na Ptuju lahko izbirate med številnimi oblikami vadbe. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Največ prilagajanja, če ste velikokrat v časovni stiski, vam omogoča fitnes. Ponavadi se lahko sami odločite, katere dni in ob kateri uri boste vadili na napravah za cardio, izotonično in rehabilitacijsko vadbo. Glede na vaše želje in telesne sposobnosti vam bodo izdelali osebni program vadbe, po katerem boste sledili želenim ciljem. Na fitnes se med drugim lahko odpravite v Center Zdravo, Fitnes center Fit 2000 in FC Popaj na Turnišče. Skupinske vadbe (aerobika) Za vse, ki niste dovolj motivirani za vadbo, pa je primernejša skupinska vadba, s katero boste dosegli želene rezultate, pa naj bo to tonizacijo, razvoj mišic ali izboljšanje zmogljivosti srč-no-žilnega sistema. Vrsto vadbe si izberite glede na želje in zmogljivosti. Najbolj znana je aerobika, ki združuje veliko vrst vadbe. Step predstavlja kardio-vaskularni trening, ki uporablja step (stopničko). Z energičnim kardio treningom ob glasbi se step predstavlja kot intenzivna vadba, ki kombinira energične intervale s krepilnimi vajami. Vse to z namenom oblikovati in tonizirati celoten spodnji predel telesa ter pokuriti čim več maščobe. Ob preprostih gibih in navdušujoči glasbi step vsakemu posamezniku omogoča trening njemu primerne intenzivnosti, brez kakršnih koli miselnih naporov. Vadba poteka na visokem motivacijskem nivoju in je primerna tako za moške kot ženske. Na step aerobiko se lahko odpravite v Fit 2000, v OŠ Olga Me-glič ali v ritmično dvorano nad tribuno na Mestnem stadionu, kjer poteka v organizaciji Centra aerobike. Izvajajo pa jo tudi v Centru Zdravo in v Plesnem centru Mambo, kjer jo kombinirajo še z vajami za trebuh, noge, zadnjico (TNZ), latino aerobiko in pilatesom. Pilates Pilates je tako imenovana tehnika 'Body and Mind', ki hkrati V centru Zdravo vadba Body &Weights poteka pod vodstvom inštruktorice Tee Stefanovič. Bosu je sistem vadbe na polkrožni žogi. sprošča in ohranja vaše telo gibčno in močno. Bistvo je krepitev mišic - s preprostimi vajami krepimo mišice celotnega telesa. Je vadba, ki povezuje vaje za krepitev in gibljivost, ter vaje, kjer se kot obremenitev uporabljata lastna teža in upor. Metoda pilatesa se ukvarja predvsem z manjšimi mišičnimi skupinami, ki so pri klasičnem treningu premalo obremenjene. Poseben sistem dihanja poudarja napetost v globokih trebušnih mišicah, ki okrepljene razbremenijo spodnje hrbtne mišice. Glede na trenutno pripravljenost lahko izbiramo različne načine izvajanja posameznih vaj. Udeležite se ga lahko še v Grand hotelu Primus, FC Fit 2000, OŠ Olga Meglič in Centru Zdravo. Bosu V slednjem se lahko udeležite tudi sistema vadbe na polkrožni žogi mehkega anatomsko vzmetenega materiala. Vadba bosu je namenjena vsem starostnim skupinam in različnim športnim disciplinam, saj se zaradi vsestranske uporabe vadba lahko prilagodi zahtevam vadečih. Predstavlja intenzivno vadbo, ki kombinira energične intervale s krepitveno vadbo. Zaradi mehke podlage - polkrožne žoge - dodatno ne obremenjujemo sklepov, zato je primerna za vsakogar. Ob preprostih gibih in navdihujoči glasbi bosu omogoča vsakemu posamezniku trening njemu primerne intenzivnosti. Body & Weights Svoje telo pa v Centru Zdravo lahko oblikujete tudi z vadbo Body Weights. To je 50 minut trajajoča vadba z drogom in prilagodljivimi utežmi. Narava vadbe povzroči znatno kurjenje maščob ter izboljšanje toniza-cije, moči in vzdržljivosti celotnega mišičnega sistema. Vadba poteka po ritmu glasbe in pod vodstvom inštruktorja. Gibi so počasni do srednje hitri, poudarek pa se posebej daje na pravilnosti izvajanja posameznih vaj, zato je vadba primerna za moške in ženske. V naslednji številki vam bomo med drugim predstavili skupinski vadbi cycling in aero boks in vas informirali o plesni rekreaciji. 26 ŠPORT / OBVESTILA 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 Namesto kluba veteranov letalstva ustanovljena sekcija veteranov letalstva Sredi novembra so se na letališču v Moškanjcih spet zbrali letalski veterani. Najprej je potekal sestanek upravnega odbora, na katerem so se odločili, da se dosedanji klub Veterani letalstva Slovenije Ptuj ukine in ustanovi sekcija Veterani letalstva Slovenije Ptuj pod okriljem Aero-kluba Ptuj. Nato so razrešili dosedanjega predsednika Matevža Cestnika, ki je sam podal željo, da ne bi več vodil kluba. Sekcijo bo sedaj vodil dolgoletni veteran Janez Meznarič iz Ptuja. Srečanje pa se je začelo s pozdravnim govorom predsednika Zveze veteranov letalstva Slove- £ ™r Športne prireditve - DECEMBER ŠPORTNA DVORANA CENTER Sobota, 13. 12. 19.00 Rokomet, RK Drava : Pomurje, prvenstvena tekma, člani ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Sobota, 6. 12. 9.00 - 15.00 19.00 Turnir v badmintonu Namizni tenis, NTK Ptuj : NTK K. Puconci (1. SNTL) 13. in 14. 12. Smučarski sejem Sobota, 20. 12. 10.00 16.00 Prva zmaga plesnega para Brenholc - Pekič med profesionalci Alenka Bohak nije Draga Gabriela, ki je opisal dosedanjo pot in aktivnosti našega kluba. Člane je obvestil o novosti preimenovanja kluba v sekcijo. Člani so novico z odobravanjem potrdili. Seveda pa smo se z minuto molka spomnili na pred kratkim preminulega dolgoletnega člana in soustanovitelja kluba Alojza Ganzo. Zaključno besedo je imel Ivo Čuček, ki je v imenu Ptujčanov pozdravil goste iz drugih mest in krajev, nakar so pričeli razpravljati o dogodkih, ki jih poznajo samo naši veterani, o dogodkih iz njihove mladosti in letenja. Jernej Brenholc in Daniela Pekič sta edini profesionalni plesni par na Štajerskem. V celi Sloveniji so samo štirje. Na 9. plesnem festivalu Spain open v Platja D'Aro na Costa Bravi blizu Barcelone, ki je potekal med 10. in 12. oktobrom, sta zmagala v latinsko-ameriških plesih in bila druga v standardnih plesih. Prvouvrščeni par je aktualni sve- tovni prvak med profesionalci v standardnih plesih. Rezultat je odlična popotnica za evropsko prvenstvo v standardnih plesih, ki bo 7. decembra v Disneylandu (Pariz). Glavni cilj do leta 2011 še vedno ostaja naslov svetovnih prvakov v kombinaciji 10 plesov. Od novembra je dostopna tudi njuna nova spletna stran www. jernej-daniela.com, na kateri so vse informacije o nastopih, tekmovanjih, plesnih tečajih . Jernej Brenholc in Daniela Pekič sta edini profesionalni plesni par na Štajerskem. Namizni tenis, NTK Ptuj II: NTK Lendava (3. SNTL) Namizni tenis, NTK Ptuj II: NTK Ljubljana (3. SNTL) ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJE Sobota, 6. 12. 17.30 Odbojka, ŽOK Ptuj : Calcit Kamnik, prvenstvena tekma, članice Sobota, 20. 12. 17.00 Kurent SK Company : Galeja Vega, prvenstvena tekma, članice Nedelja, 21. 12. 17.00 Košarka, KK Maska Caffe Ptuj : Dravograd, prvenstvena tekma, mladinci MESTNI STADION - GLAVNO IGRIŠČE Nedelja, 6. 12. 13.30 Nogomet, 1. SNL, Labod Drava : MIK CM Celje Poziv Humanitarnega društva Sova Humanitarno društvo Sova vabi družine in posameznike, ki potrebujejo pomoč humanitarne organizacije, naj se javijo na naš naslov s pisno prošnjo, v kateri naj podajo kratko obrazložitev situacije. Upravni odbor bo obravnaval vse prejete vloge in jih poskušal rešiti pozitivno. Naslov za oddajo vloge: HUMANITARNO DRUŠTVO SOVA, FOCHEVA ULICA 60, 2000 MARIBOR. Za vse informacije pa nas lahko pokličete na mobilni telefon 070 828 707 ali na stacionarni telefon 05 912 0 612. Humanitarno društvo Sova tffyw 27 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 GOSPODARSTVO / TURIZEM Sproščena vadba z obilico igre in druženja Atletska šola Mirka Vindiša predstavlja prve korake v svet atletike Atletska šola Mirka Vindiša (AŠMV) deluje od leta 2003 v okviru Atletskega kluba Ptuj. Trenutno združuje okrog 100 otrok, ki se pod vodstvom vaditeljev z licencami Atletske zveze Slovenije preko igre seznanjajo z osnovnimi značilnostmi posameznih atletskih disciplin. Mateja Tomašič Atletska šola je dobila ime po Mirku Vindišu, najuspešnejšem ptuj skem športniku, skratka športni osebnosti, ki je zgled vsem mladim in nadebudnim športnikom. Ustanovljena je bila z namenom, da postane nosilka razvoja atletike za najmlajše v širši ptujski regiji. Otroška atletika, prilagojena razvojnim potrebam otroka, je v zadnjih letih dosegla velik razmah v svetu in Sloveniji. V AŠMV se osnov atletike učijo otroci med četrtim in dvanajstim letom starosti. Razporejeni so v eno predšolsko in tri šolske skupine. Najmlajši vadijo enkrat na teden po eno uro. Otroci od prvega do četrtega razreda imajo vadbo dvakrat na teden po uro in pol, starejši pa trikrat tedensko. Osnove spoznavajo skozi igro »Vzdušje je med vadbami zelo sproščeno, saj preko igro spoznavajo atletske discipline. Nadgradnja treningov pride kasneje, ko po končani atletski šoli nadgrajujejo svoje znanje v atlet- Foto: Črtomir Goznik skem klubu. V okviru atletske šole se odpravimo na Mnogoboj-čke (tekmovanja za najmlajše), starejši, to je skupina U-12, pa se udeležujejo tudi pokalnih in državnih prvenstev. Seveda, če se jih želijo udeležiti, saj bistvo šole niso tekmovanja in doseganje rezultatov,« je poudaril Aleš Bezjak, tehnični koordinator AŠMV. »Med vadbo se otroci torej seznanjajo z osnovami sistematične športne vadbe, gimnastičnimi, razteznimi in krepilnimi vajami ter z osnovnimi značilnostmi posameznih atletskih disciplin. Vadba obsega sklope osnovne motorike in gibalnih sposobnosti ter je prilagojena posameznim razvojnim obdobjem, s čimer je zagotovljeno integralno pridobivanje in razvijanje športnih znanj, ki so ključna za celosten in zdrav razvoj otroka. Vadba je primerna za dečke in deklice različnih starosti, poteka zelo sproščeno, z obilico igre ter druženja,« je predstavil delo v atletski šoli idejni vodja projekta ATMV Andrej Petrovič. Atletska šola Mirka Vindiša združuje okrog 100 otrok, s katerimi delajo visoko usposobljeni trenerji. Vzdušje je med vadbami na atletski stezi zelo sproščeno, saj preko igre spoznavajo atletske discipline. »Veliko otrok trenira atletiko z namenom, da postanejo hitrejši, vzdržljivejši in močnejši, kar jim kasneje koristi tudi pri ukvarjanju z drugimi športi,« meni Bezjak. Med otroki ne delajo razlik Trenerji oziroma vaditelji, večina med njimi je profesorjev športne vzgoje, si skupine menjujejo, kar pomeni, da ima trener skupino otrok določene starost, ko otroci prestopijo v starejšo skupino, jih prevzame drugi trener. »Vse otroke v skupini obravnavamo enako, ne glede na njihove sposobnosti oziroma hitrost njihovega razvoja. Če je otrok na primer pri desetih letih bolj razvit od svojih vrstnikov, mu zaradi tega ne predpišemo posebne oblike vadbe, saj se to kasneje lahko tako kot bumerang vrne v negativnem smislu. Raziskave namreč kažejo na to, da je pri otrocih, ki se enakomerno razvijajo, morda celo malo počasneje, njihov biološki razvoj na koncu enak ali celo višji kot pri tistih, ki se hitreje razvijajo. Zato med otroki ne delamo razlik. Če kateri otrok zelo izstopa med svojimi vrstniki, lahko gre v skupino k starejšim otrokom. Načeloma pa imamo enako vadbo oblikovano za vse in tu ni razlik,« pove Aleš Bezjak. V poletnem času imajo treninge na Mestnem stadionu Ptuj na prostem, v zimskih mesecih pa v atletski dvorani pod tribuno NK Drava Ptuj in v telovadnici OŠ Mladika. Barbara Gačnik, ena izmed trenerk, je leta 2003 vodila prvo skupino v atletski šoli, kasneje so se pridružili še drugi trenerji in vaditelji. Velik poudarek dajejo na kvaliteto vadbe, zato je v skupini določeno število otrok. Čeprav so letošnje skupine že precej zapolnjene, je vpis še možen. Soočajo pa se tudi s pomanjkanjem prostorov za treninge v zimskem času. Za otroke vsako leto pripravijo mini tekmovanje, imenovano Mnogobojček, ki pa se ga na regijskem nivoju udeležujejo še otroci iz atletskih šol Maribor in Slovenska Bistrica. Mladi ptujski atleti pa se udeležujejo tudi Mnogobojčkov, ki jih organizirajo v Mariboru ali Slovenski Bistrici. Ta tekmovanja za otroke predstavljajo predvsem zabavno druženje z vrstniki. Pri dvanajstih letih, ko posameznik zaključi z atletsko šolo, si lahko v klubu izbere trenerja in nadaljuje svojo športno pot. Takrat so treningi že bolj intenzivni in prilagojeni posameznikovim psihofizičnim sposobnostim, počasi pa se tudi določi, v katero skupino bo spadal - bo tekač, skakalec ali metalec. Svojo športno pot otroci po končani atletski šoli lahko nadaljujejo v selekcijah Atletskega kluba Ptuj. 28 ŠPORT 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 GOSPODARSTVO / TURIZEM Adriana Korez 3. na svetovnem, Aleksander Kolednik 5. na evropskem prvenstvu V mestu Napoli v Italiji je od 22. do 28. septembra potekalo Svetovno mladinsko in kadetsko prvenstvo WAKO organizacije, na katerem je sodelovalo 1531 tekmovalcev iz 45 držav. Na prvenstvu je nastopala tudi reprezentanca Slovenije s 30 članicami in člani iz 10 slovenskih klubov. Med njimi je nastopalo kar 7 tekmovalcev iz Ptuja: Tilen Abraham, Luka Vindiš, Matic Raušl Bedenik, Filip in Izidor Janžekovič, Anej Štrafela, Adriana Korez in Nuša Štefančič iz Ormoža. Franc Slodnjak Fotoarhiv Kluba borilnih veščin Ptuj V mestu Napoli v Italiji je od 22. do 28. septembra potekalo Svetovno mladinsko in kadetsko prvenstvo WAKO organizacije, na katerem je sodelovalo 1531 tekmovalcev iz 45 držav. Na prvenstvu je nastopala tudi reprezentanca Slovenije s 30 članicami in člani iz 10 slovenskih klubov. Med njimi je nastopalo kar 7 tekmovalcev iz Ptuja: Tilen Abraham, Luka Vindiš, Matic Raušl Bedenik, Filip in Izidor Janžekovič, Anej Štrafela, Adriana Korez in Nuša Štefančič iz Ormoža. Reprezentanco sta na tekmovanju zraven selektorja Vladi-mirja Sitarja spremljala tudi Bojan Korošec iz Izole in Tomaž Barada iz Maribora kot pomočnika selektorja. Na tekmovanju pa so sodili tudi slovenski sodniki Tončka Kaluža iz Ormoža, Primož Suknaič iz Ljubljane in Ivo Vodopivec iz Nove Gorice. Po opravljenem tehtanju in žrebu, ki je potekal v torek, so se v sredo začele kvalifikacijske borbe, v četrtek pa že četrtfinalne. Polfinale in finale sta potekala v petek in soboto. Reprezentanca Slovenije se je vrnila iz Italije s petimi kolajnami, ki jih je osvojil ženski del ekipe v borbah v disciplinah semi kontakt in light kontakt. Naslov svetovne prvakinje sta osvojili Neva Ocepek (Izlake) v kategoriji do 70 kg (mladinke - semi kontakt) in Staša Lu-bej (Celje) do 50 kg (mladinke - light kontakt). Bronaste medalje pa so osvojile Adriana Korez (Ptuj) v kategoriji do 55 kg (mladinke - semi kontakt), Tina Koder (Zagorje) do 60 kg (mladinke - semi kontakt) in Tjaša Krajnik (Zagorje) do 65 kg (mladinke - semi kontakt). Adriana Korez (Ptuj) je bila v 1. kolu prosta, v 2. kolu je premagala Tino Truyman iz Belgije, v četrtfinalu pa je premagala Ma-daleno Licata iz Italije. V polfi-nalu je Adriana po težki in dobri borbi morala priznati poraz proti Rachel House iz Anglije in je tako osvojila odlično 3. mesto. Filip Janžekovič je v osmini finala premagal Evangelosa Be-natosa iz Grčije, v četrtfinalu pa je izgubil proti kasnejšemu finalistu Davidu Bernhardtu iz Madžarske. V borbah v osmini finala so naši tekmovalci skoraj vedno izgubili proti kasnejšim finalistom ali celo zmagovalcem, tako da ne moremo reči, da je bil žreb naklonjen našim tekmovalcem. V kategoriji kadetov do 63 kg je Tilen Abraham izgubil proti kasnejšemu finalistu Danieli Caetwrightu iz Anglije, Luka Vindiš pa proti za eno glavo večjemu Philipuu Ruckdeschelu iz Nemčije, ki je kasneje izgubil v polfinalu. Nuša Štefančič je med ka- detkinjami do 50 kg izgubila proti kasnejši zmagovalki Cinzii Lico iz Italije. Matic Bedenik Raušl je med mladinci do 69 kg v šestnajstini finala izgubil proti Georgiosu Galanakisu iz Grčije. Izidor Janžekovič je med mladinci do 74 kg izgubil proti kasnejšemu finalistu Flaviu Barruffu iz Italije, Anej Štrafela pa je izgubil proti Deanu Barryju iz Irske. Ptujčani v Varni (z leve) Marjan Šibila, Vladimir Sitar, Sabina Kolednik in Aleksander Kolednik. Evropsko člansko prvenstvo 2008 V mestu Varna v Bolgariji je od 20. do 26. oktobra potekalo Evropsko prvenstvo WAKO organizacije za članice in člane v disciplinah semi in full kontakt, aerokickboxingu in glasbenih formah. Sodelovalo je 455 tekmovalcev iz 35 držav. Na prvenstvu je nastopala tudi 17-članska reprezentanca Slovenije, pod vodstvom selektorja Vladimi-rja Sitarja in člana selektorske komisije Bojana Korošca. Na tekmovanju sta sodila tudi slovenska sodnika Marjan Šibila iz Ptuja in Primož Suknaič iz Ljubljane. Slovenci so na letošnjem prvenstvu osvojili 2 bronasti kolajni, in sicer Klemen Buzina (Zagorje) do 63 kg v disciplini semi kontakt in Gregor Debeljak (Kranj) do 60 kg v disciplini full kontakt. Za reprezentanco Slovenije sta nastopala tudi Ptujčana Sabina in Aleksander Kolednik. Sabina je v 1. kolu izgubila proti Aleksandri Kunchevi iz Bolgarije z 9 : 10. Prikazala je slabo borbo in bi ob malo boljši predstavitvi zanesljivo premagala nasprotnico in se uvrstila v naslednje kolo. Škoda, imela je lepo priložnost za uvrstitve v četrtfinale. Aleksander je bil v 1. kolu prost, v 2. kolu je premagal Thorkilda Sun- dstrupa iz Danske z 22 : 15, v 3. kolu oziroma v četrtfinalu pa je moral priznati poraz kasnejšemu finalistu v tej kategoriji Di Leu Gregoriu iz Italije s 16 : 23. Na koncu je Aleksander osvojil 5. mesto, kar je v takšni konkurenci (22 tekmovalcev) in kvaliteti nastopajočih tudi velik uspeh. Ptujčan Andrej Vindiš, ki nastopa za klub iz Izole, je v kategoriji do 79 kg v semi kontaktu izgubil v 1. kolu proti Wojciechu Oktasrzewskemu iz Poljske z 8 : 11. Selektor Vladimir Sitar: »Naša reprezentanca se je vrnila s svetovnega in evropskega prvenstva z velikimi uspehi. Veseli smo, da smo osvojili toliko kolajn, predvsem pa je pomembno dejstvo, da so tudi tisti, ki so izgubljali v 1. ali 2. kolu, prikazali dobre in srčne borbe. Glede na vse to se nam ni bati za prihodnost kickboksa v Sloveniji. Videti je, da se ustvarja močna mladinska ekipa, izmed katerih bo že drugo leto nekaj članov nastopalo za člansko reprezentanco. Glede Ptujčanov smo v klubu zelo zadovoljni, saj je cilj dosežen (ena medalja), pa tudi cela ekipa se je zelo dobro borila. Tudi na Ptuju ocenjujem, da se po letu 2000 sestavlja nova, zlata generacija tekmovalk in tekmovalcev.« 29 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 GOSPODARSTVO / TURIZEM program DECEMBER mop MESTNO ÛLËDiUÊCE FTUÍ 02 749 32 S0 info@mgp.si www.mgp.si ZA ODRASLE IN MLADINO Romana Ercegovič: TRAVNIK ČAROBNE LEPOTE, 3. 12. ob 17.00, brezplačen ogled otroške predstave ob dnevu odprtih vrat FESTIVAL MONODRAME 4. 12. ob 18.00 Cafe teater: KDO VAM JE PA TO DELU?; igra Boris Kobal ob 20.30 Imaginarni: POROČENA S SEBOJ; Igra Primož Ekart 5. 12. ob 18.00 Rozinteater: SKOPUH; igra Andrej Rozman Roza ob 20.30 Gledališče Koper: ZA ZNORET; igra Valter Dragan 6. 12. ob 18.00 Mestno gledališče Ptuj: HAMLET; Igra Tadej Toš ob 20.30 Zaključek festivala Monodrame in nastop skupine Kvinton ZA OTROKE 13. 12. Lutkovno gledališče Maribor: CEBELICA MAJA, ob 10.00 in 11.30 predstava za abonmaja Kresnička in Zvezdica ter izven ob 19.30 SNG Drama Ljubljana: BOG MASAKRA, za abonma Tespis, Orfej in izven 15. 12. ob 19.30 rokgre: SMETI NA LUNI, za izven 18. 12. ob 19.30 Jordi Galceran: GRONHOLMOVA METODA, za izven VESELI DECEMBER 19. 12. ob 16.30 in 18.00 20. 12. ob 16.30 in 18.00 21. 12. ob 16.30 in 18.00 Gledališče Fru-Fru: KROKI PRAZNUJE Lutkovna skupina Bobek: MIŠJE ZGODBE Lutkovno gledališče Fru-Fru: TOBIJA 22. 12. ob 19.30 Jordi Galceran: GRONHOLMOVA METODA, za izven 23. 12. ob 19.30 Avtorski projekt Spele Težak: EKSTAZA RITMA 27. 12. ob 19.30 rokgre: SMETI NA LUNI, za izven 29. 12. ob 19.30 Tadej Toš, William Shakespeare: HAMLET, za izven NA GOSTOVANJU 9. 12., ob 20.30 Gorica, Italija 11. in 12. 12. ob 19.30 Medvode 19. 12. ob 17.00 Maribor Matej Bor: RAZTRGANCI/UČENCI IN UČITELJI, Ko-produkcija z E.P.I. centrom Ljubljana in Cankarjevim domom, za izven A. T. Linhart: MICKA Tadej Toš, William Shakespeare: HAMLET cíLo P l U j Program v decembru KLUBSKI PROGRAMI Petek, 5. decembra, ob 20. uri KONCERT ETNO MALESH (Makedonija) Miljaim Destanovski - zurla, Ervin Destanovski - zurla, Djafer Destanov- ski - tapan, Nehru Demirovski - tapan Skupino sestavlja srednja generacija glasbenikov družine Destanovci, ki tradicijo zurle in tapana ohranjajo že več kot osemsto let. www.myspace.com/maleshroma Petek, 12. decembra, ob 19. uri POTOPIS: JUGOVZHODNA TURČIJA Ivana Viher in Mitja Krempl sta junija letos obiskala del Turčije, kjer se meša turško, kurdsko in arabsko prebivalstvo in kjer lokalnih navad še ni odpravil množični turizem. Na koncu tudi degustacija turškega čaja in turške sladice! Petek, 19. decembra, ob 20. uri KONCERT: DECEMBRSKA PRODUKCIJA MLADIH GLASBENIKOV Nastopili bodo mladi kitaristi, ki obiskujejo tečaj kitare pri Samu Šalamonu, basisti, ki svoje znanje pridobivajo pri Luku Gaiserju, bobnarji, ki jih poučuje Aleš Zorec, in mladi glasbeniki, ki igrajo v glasbenih zasedbah pod mentorstvom Marka Korošca. V decembru bo na ogled razstava UTRINKI 2008. Na ogled postavljamo izbor vsega, kar se je v tem letu dogajalo v CID Ptuj in naokrog, kjer smo izvajali svoje programe. Vsi klubski dogodki so brezplačni! PROSTOVOLJSTVO Mlade prostovoljce vabimo k sodelovanju v projektu Veseli december, ki ga pomagamo izvajati Društvu prijateljev mladine Ptuj. Prijavite se lahko po elektronski pošti ali po telefonu najkasneje do 8. decembra 2008. VESELI DECEMBER Društvo prijateljev mladine Ptuj v sodelovanju s CID Ptuj in Mestnim gledališčem Ptuj Sobota, 13. decembra: PRIHOD DEDKA MRAZA S SPREMSTVOM V decembru smo skupaj z Mestnim gledališčem Ptuj pripravili tudi več gledaliških predstav - glej program gledališča. Torek, 23. decembra, ob 17. uri v mestnem parku pri Dravi: POSLOVILNO RAJANJE Z DEDKOM MRAZOM IN NJEGOVIM SPREMSTVOM Veseli december je za otroke brezplačen, pri čemer potrebujejo tudi otroci vstopnico, ki jim zagotavlja sedež v dvorani. Vstopnina predstav za odrasle je 3 EUR. Predprodaja vstopnic: Mestno gledališče Ptuj, od 8. decembra 2008 dalje, vsak delavnik od 9. do 13. ure, ob sredah do 17. ure in pol ure pred vsako predstavo v gledališču. NEFORMALNO UČENJE LIKOVNE CIDARIJE Likovne delavnice za osnovnošolce so namenjene spodbujanju njihove likovne ustvarjalnosti in osvajanju novih znanj. V decembru potekajo ob četrtkih popoldan PRAZNIČNE DELAVNICE. Vodi jih Lea Kolednik, študentka likovne umetnosti na PF Maribor, udeleženci pa bodo iz različnih materialov plastično oblikovali okraske za jelko, okrasne kipce, figurice za jaslice in nakit kot darilo. Januarja bo potekala SLIKARSKA DELAVNICA. Vodila jo bo Aleksandra Vidovič, profesorica likovne umetnosti. Prijave zbiramo do zasedenosti mest oziroma najkasneje do konca decembra. INFORMIRANJE Nova številka CIDOPISA je na voljo v CID Ptuj, knjižnici, na osnovnih in srednjih šolah, v kavarni KPŠ in na mnogih drugih mestih na Ptuju. Svoj brezplačen izvod lahko dobite v CID! 30 PTUJČANI 28. NOVEMBER / LISTOPAD 2008 Prošnja za donatorstvo pri projektu Otroško igrišče Projekt Otroško igrišče - sonce na krilih metulja je od 12. oktobra že realiziran in na voljo množici otrok iz Ptuja in okolice. Ker še ni zaključena finančna konstrukcija, se obračamo na vas in vas prosimo za sodelovanje pri omenjenem projektu, kajti le s skupno energijo bo namreč projekt uspešno realiziran do konca. Stanka Vauda Benčevič Donatorji, podjetja, gospodarske družbe, posamezniki, ki bodo donirali sredstva za nakup igral, bodo predstavljeni na kovinski plošči, postavljeni na oz. takoj ob igrišču. Ko bo zaključena finančna konstrukcija, bo uradna otvoritev, na kateri bo zraven zanimivega kulturnega programa predstavitev vseh donatorjev. Ob tej priložnosti bodo donatorji predstavljeni tudi v ptujskem časopisu Ptujčan, ki ga prejme vsaka ptujska družina. S tem projektom želimo med drugim opozoriti, kako pomembna je sama kvaliteta družbenega razvoja in s tem kvaliteta življenja. Kako pomembno je, da pri ustvarjanju novih naselij in pridobivanju novih stanovalcev mesta, zaposlenih v podjetjih in gospodarskih družbah ne pozabimo na zelenje, na prostor, kjer se lahko tako otroci, kakor tudi odrasli v popoldanskem oz. prostem času sproščeno družijo in zorijo. Opozoriti želimo, da je pomembno v svojem okolju ohraniti zadovoljne ljudi. Omogočimo mladim prijetno zatočišče oz. prostor za uresničevanje širin domišljije in dokazovanje meja ■ -m Foto: Boštjan Vauda zmožnosti, prijetno socializacijo, kontakt med otroci, starši in mešanje, prepletanje generacij in nacij v majhnem zelenem trikotniku ptujskega mestnega parka. Pomembno je vzgojiti srečne, ustvarjalnosti polne otroke, ki bodo družbi v prihodnje lahko dajali, ker so v preteklosti marsikaj prejemali. Ali obstaja večja sreča, kot je nasmejan, zadovoljen obraz in hvaležnost odkritih bitij, od katerih se lahko veliko naučimo? Predvsem nas opominjajo na stvari, ki smo jih pozabili, pa jih ne smemo. Na odkrit, odprt človeški odnos, toplino, zaupanje in spoštovanje, predvsem pa na ljubezen, brez katere se, to si priznajmo, ne da živeti. Nova igrala so zamenjala stara, težko uporabna, nevarna, nezanimiva igrala. Pričakujemo, da se bo hkrati z oživljanjem otroškega igrišča zgodila tudi revitalizacija starega mestnega jedra, da se bo povečala količina družinskih sprehodov skozi staro mesto, ki se lahko kosa, če zanemarimo 70-letno propadanje, s podobnimi evropskimi oz. svetovnimi biseri. Izbrana so najkvalitetnejša ig- rala treh zastopnikov: Flora, d. o. o. - SARBA, Ravago, d. o. o. - COMPAN in COROCORD, Arandela, d. o. o. - LAPPSET. Projekt poteka na popolnoma volonterski iniciativi in delovanju. Skupni znesek celotnega projekta oz. finančna konstrukcija znaša 85.000 EUR. Vrednost igral za 30.000 EUR pokriva Mestna občina Ptuj, ves ostali de- nar pa naj bi bil zbran s pomočjo donacij ptujskega gospodarstva, gospodarstva, ki je vezano na Ptuj, in posameznikov. Avtorica, koordinatorica projekta - prostovoljka: Stanislava Vauda Benčevič (041 654 401, grom@amis.net) Soavtor, krajinski arhitekt - prostovoljec: Boštjan Vauda Donacije sprejemamo na transakcijski račun Društva prijateljev mladine, ki bo za ta denar oz. preostali delež plačalo igrala, lahko pa sami igralo plačate neposredno pri določenem zastopniku igral. Transakcijski račun Društva prijateljev mladine: Nova KMB SI56 0420 2000 0384 542, s pripisom ZA OTROŠKO IGRIŠČE. Z veseljem bomo sprejemali prispevke ljudi, posameznikov in podjetij, ki želijo sodelovati pri tem projektu. Za podjetja imamo sestavljeno donatorsko pogodbo, ki vam jo z veseljem posredujemo, lahko pa po dogovoru s koordinatorico projekta izbrano igralo plačate direktno pri njegovem zastopniku. Vprm/t 31 TOP^é ARN HTÍ V*t íflie (Ulf*i: Ia4wt »Ifl. (totí ure Mutmufi on J. TÍ m dežurstvo: dotonfibor 2QGE3 Ü F 1 S,1 ■ IQiih trn. £ihli> |ic!i» HUU i 3 4 S S 7 Cinií™ baluf. ulitimi In i oü «i», de J.rii* th Mj&rfnli cdUdbT.ii* gt¡ »rw m |>¡K>>U| 1H ir ■ Z IRC EVA 23 ^ LEKARNE PTU¡ LEKARNA PTU¡ TR5TEN¡AK0VA 3 51-2250 PTU¡ T 02 771 ED 01 LEKARNA PTU| |E ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00, V SOBOTO! 7.00 - 14.00 dežurstvo: december: 8.12.2008 - 31.12.2008 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH □ D 14. DO 7. URE, V NEDELjo IN OB PRAZNIKIH PA ¡E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE zjUTRA| DO 7. URE NA5LEDNjE(jA DNE. V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00. LJUDSKA UNIVERZA PTUJ Mestni trg 2 2250 Ptuj » 02 749 21 50 H luptuj@siol.net a- Mhnbbsfro RS ¿a äctetvo In ¡¡pat [15 %). Opaa^Jä 7- 2013, razvejan priorttote: Raz«) (Vwäfri vtw ti l| O Naložba v vaSo prihodnost Delavnice in tečaji - NOVOSTI SÜD £ 4., 5., 16., 17. december 2008 MANAGEMENT EVROPSKIH PROJEKTOV Vsem, ki se želijo lotiti evropskih projektov bo to usposabljanje skrajšalo In olajšalo pot skozi projektni cikel in jim prihranilo ogromno dragocenega časa, energije in denarja. SOCIALNI OSKRBOVALEC / OSKRBOVALKA NA DOMU Prag ra m je namenjen vsem, ki se želite usposobiti za izvajanje pomoči na domu, Pričetek: december 2008 DIETNA IN ZDRAVA PREHRANA Namenjen je vodjem kuhinj, vodjem prehrane, kuharjem in vsem, ki se ukvarjajo s prehrano ali pripravljajo hrano v bolnišnicah, zdraviliščih, hotelih, šolskih kuhinjah, vrtcih, domovih za starejše občane in drugih ustanovah, TEČAJI TUJIH JEZIKOV Prlčetek: december 2008 60 umi tečaj tujega jezika: angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina, ruščina, fífíDIOljfíOm g2,3 ZA F-hJj. ft www.radiogrom.s