r, Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Vetfa za vae leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 LAS NARODA I IistrsIovenskihidelavcevyAmerikL The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA S9TS Entered as Second Class Matter, September 21, IMS, at ttae Fast Office at New York, N. Y„ under Act of Gangren of March I, 187» NO. 192. — ŠTEV. 192. NEW YORK, SATURDAY. AUGUST 16. 1930. — SOBOTA. 16. AVGUSTA 193« TELEFON: CHELSEA MIA TOLOM1 X1XV11L — KITAJSKI NACIJONAUSTI POROČAJO 0 ZMAGAH SEVERNI VSTAŠI SO SE Z VELIKO NAGLICO UMAKNILI, NAKAR SO NACIJONALISTI ZAVZELI TSINAN Na kitajskih frontah je nastal nenaden preobrat.— Ko so se vstasi umaknili proti Rmeni reki, so pustili za seboj veliko množino municije. — Poročila o padcu Tsinana si še nasprotujejo. — Notranje posojilo v znesku sedemnajstih milijonov dolarjev. NANKING, Kitajska, 15. avgusta. — Vladnim četam se je danes posrečilo zavzeti mesto Tsinan, prestolico province Santung, ki se je nahajalo že več mesecev v rokah severnih vstašev. Iz brzojavke predsednika Kaj-Seka je nadalje razvidno, da so bili vstaši tudi pri Honanu večkrat zaporedoma poraženi. Vstaši so se umaknili proti Rmeni reki ter pustili za seboj ogromne zaloge municije in živil . Ob železniški progi Haichow-Tungwan so stopili vstaši v ofenzivo ter upajo, da se jim bo kmalu posrečilo pregnati severnjake iz Honana, nakar bo zavzetje Kaifenga in Cenghowa le vprašanje časa. Nadalje poročajo o napredovanju nacijonalistov ob železniški progi Tsingtau-Tsinan. Prednje straže dospele do Tsinana. Poročila o padcu tega mesti si še nasprotujejo. Nadalje poročajo o napredovanju nacijonalistov ob železniški progi Tsingtau-Tsinan. Prednje straže so že dospeje do Tsinana. Poročila o padcu tega mesta si še nasprotujejo. Ce so uspehi nacijonalistov res tako veliki kot poročajo, je nastal v položaju popoln preobrat in sicer v prid nacijonalistom. Fi nanem minister je izjavil, da bo razpisala via-da notranje posojilo v znesku sedemnajstih milijonov dolarjev. S tem se bodo vladne finance znatno opomogle. KANTON, Kitajska, I 5. avgusta. — Sem so srečno dospeli štirje katoliški duhovniki, ki so pobegnili pred komunisti iz Hankova. WASHINGTON, D. C., 15. avgusta. — Državni department je dobil danes delno poročilo o škodi, ki je bila povzročena na ameriški lastnini tekom komunistične okupacije Cangse. V poročilu je rečeno, da v Cangsi še vedno vladajo kaotične razmere ter da zaenkrat še ni mogoče škode natančno preceniti. ANASTAZIJA JE IZGINILA Ženska, ki se je izdajala za hčer bivšega ruskega carja, je brez sledu izginila. — Ce jo dobe, jo bodo deportirali. Milijonarka Mrs. William B. Leeds, ki je ruskega knežjega rodu, je bila lani privedla v Združene države neko žensko, po imenu Anastazijo Čajkovsko. ki je vsepovsod zatrjevala, da je hči pokojnega ruskega carja. Priseljeniška oblast Ji je dovolila le nekaj časa ostati v Združenih državah. dne 8. avgusta je pa ta rok potekel. Če J« dobe v deželi, bo brezpogojno deportirana. Baje jo Je Čajkorska kar natiho-ma pobrala v Paris, kjer se nahaja tudi njen tukajinji advokat Henry A. Utenhart. ki skuta pregovoriti francosko vlado, da bi se zavzela Ženska J« precej natančno opisala, kako so bolj&evlki usmrtili ru- edi- nole ona je ušla smrti, ker jo je rešil neki ruski rdeči gardist, s katerim se je pozneje poročila. Kmalu je pa izpre videla, da ji ne bo tako zlepa mogoče uveljaviti, da je carjeva hči. V obupu je skočila v Berlinu v vodo, odkoder so jo pa rešili. Pozneje je dospela v Združene države. Govori rusko in francosko ter precej dobro pozna razmere na dvoru bivšega ruskega carja. Splošno se domneva, da je navadna pustolovka, ki skuša priti na lahek način do denarja. EKSPLOZIJA ZAHTEVALA ŠTIRI ŽRTVE MEXICO CITY, Mehika, 14. avgusta. — V nekem rovu pri Fresnilo v državi Zacarecas je eksplodiral smodnik. Štirje delavci so bili usmr-čeni. pet pa težko poškodovanih. TRITISOČ KITAJCEV UTONILO PEHPINO. Kitajska, 14. avgusta. Štirideset milj severno od Šanhaj-kuana ob mukdenski železniški progi je utonilo nad trittsoč Kitajcev. Vsled strašne poplave se nahaja preko tisoč vasi pod vodo. NEZAPOSLENJE MEDNARODNO VPRAŠANJE Citrine imenuje nezaposlenost stalni del konkurenčnega sistema, k i vlada sedaj na svetu. WASHINGFTON, D. C., 15. avg. Walter Citrine, tajnik angleškega strokovnega kongresa, ki se nahaja na potovanju krog sveta ter se mudi sedaj v Washingtonu, je izjavil tukaj na konferenci, katere se je udeležil tudi predsednik Ameriške Delavske Federacije, Green, da je prišel po raznih študijah v različnih delih sveta do prepričanja, da gre glede nezaposlenosti za velik mednarodni problem. To vprašanje je stvar, katere ni mogoče rešiti narodno, temveč mednarodno. Ker pa je postalo vprašanje mednarodno, misli Citrine, da ga bo megoče rešiti z mednarodnimi odredbami. Naj se ne uvede novih ta-rifov ter davčnih sistemov, ki koristijo le enemu narodu, a morajo vreči iz ravnotežja svetovno trgovino. Vprašanje je mogoče rešiti le potom sodelovanja raznih narodov ter edinstva, katerega pa za enkrat ni videti še nikjer. POSLEDICE SILNE SUŠE Nekaterim družinam v Kentucky preti lakota. Ponekod je polovica letine uničene, ponekod vsa. WASHINGTON, D. C., 15. avgusta. — Iz okrajev, kjer gospodari strašna suša, prihajajo pretresljiva poročila. Tako naprimer poročajo iz Estill County, da preti tam neštetim far-marskim družinam lakota. Poljedelski urad je objavil par poročil iz onih delov dežele, kjer je povzročila suša najhujšo škodo. Najbolj sta prizadeti državi Kentucky in Arkansas. Ponekod je uničenih več kot polovica poljskih pridelkov, ponekod je uničeno vse. Poročila se vkratkem glase: "Ljudje kradčjo po poljih", "Živine ne more več vztrajati brez vode", "Krediti so izčrpani", "Velika revščina" itd. Prebivalci neštevilnih vasi ne vedo, kako se bo do preživeli preko zime. BimEGARSKI ŠKOF _ OBSOJEN Škof češke starokatoliške cerkve v Nem Yorku. Charles Mrzina je bil obsojen na 1 leto ječe v Atlanti, ker se je pečal z butleganjem. Po prestani kazni bo najbrž deportiran. REVIZIJA VERSAILLSKE POGODBE Državni kabinet je imel posebno, važno sejo. — Ligi narodov bo predložen tozadevni načrt na . septembrskemu zborovanju. INDIJSKA KONFERENCA BREZ USPEHA Posvetovalci niso prišli do nikakega zaključka. Gandhi se ne sme zavzeti za mir. — Borba proti vstašem. Nemški držav, kabinet je imel da , nes pod predsedstvom kancelarja Brueninga posebno sejo, na kateri se je razmišljalo o tem,- če naj se na prihodnji seji Lige narodov spravi na površje vprašanje revizije VersaJiske mirovne pogodbe. Kabinetna seja je bila izprva določena na prihodnji teden, a sklicanje je bilo pospešeno radi pozornosti, katero je vzbudil nemški minister Treviranus s svojim govorom glede krivične iztočne meje Nemčije. Poljska in Francija sta zelo o-gorčeni radi tega govora in tudi Belgija se čuti prizadeto, ker pričakuje nevarnosti radi nemotene posesti krajev Eitpen in Malmedy, ki sta bila preje pruska. Zavezniki so tudi jezni, ker je nemški minister za notranje zadeve, dr. Joseph Wirth. protestiral proti demilitarizaciji porenskega o-zemlja. Napol uradni protesti so še dospeli iz Varšave, Pariza in Bruse-uja in časopisje teh dežel besni od ogorčenja. Nemška vlada se sedaj peča z mislijo, do sproži mučno vprašanje revizije Versaillske mirovne pogodbe na temelju člena št. 19. Ni pa znano, če je sklenil kabinet kaj posebnega glede te skrajno važne toake. NAZADOVANJE AMERIŠKE ZUNANJE TRGOVINE WASHINGTON, D. C., 15. avgusta. — Trgovinski department poroča, da je znašal v tem mesecu izvoz iz Amerike $209,000,000, uvoz pa $219,000,000. Izve« se je v primeri z lanskim letom zmanjšal za 30 odstotkov. ITALIJANI NAPADAJO ADMINISTRACIJO LIGE ŽENECVA, Švica, 15. avgusta. — Italijanska vlada je poslala Ligi narodov 26 strani dolg dokumeit, v katerem napada sedanjo Ligino administracijo. Glavni napad je naperjen proti generalnemu tajniku Lige Sir Eric Drummondu ter njegovemu pomočniku Josephu Ave-nolu. Vsa moč Lige se torej nahaja v rokah enega Angleža in enega Francoza. Razen tega je tudi nad štirideset-odstotkov Liginih uradnikov bodisi Angležev, bodisi Francozov. To baje ne odgovarja sploš-nostl, katero je zapisala Liga na svojo zastavo. Italija priporoča v tem oziru radikalne izpremembe. KINGSFORD-SMITH OKREVAL MIDDLEBURG, Holandska, 15. avgusta. — Avstralski letalec, kapitan Kings for d-Smith, je danes toliko okreval od operacije na slepiču, kateri se je moral podvreči, da je lahko zapustil bolnico. Odpeljaal se je v hišo znanega pisatelja Hendricka Willen van Loona, kjer namerava ostati, do-i kler ae mu popolnoma ne vrne moč. STO KOMUNISTOV ARETIRA-N1H V BESARABUI BUKAREŠTA, Romunska, 14. avgusta. — Tukajšnja policija pravi, da je bilo v Besarabiji aretiranih nad sto komunistov, ki so se bavili s špijonažo. Odvedli so jih v Kiči-nev, kjer bodo zaslišani. DEVET MRTVIH V ŽELEZNIŠKI NESREČI BUKAREŠTA, Romunska. 14. avgusta. — Na progi Bukarešt-Kon-štanca sta pri postaji Seceleanu kolldirala dva brzovlaka. Devet oseb je bilo usmrčenih, petnajst pa ranjenih. BOMBAY Indija, 15. avgusta. — Ujeti nacijonalistiični voditelji iz Pune in Alahabada so se danes zopet sestali v celici Mahat me Gand-hija v Jeroda jetnišnici ter odgo-diii do jutri konferenco po dveh urah zborovanja. Vsi udeleženci včerajšnje konference, med njimi tudi Mahatma Gandhi, oba Nehrusa ter gospa Saro j ini Naidu so bili navzoči ter tudi Sir Tedj in Jakar, ki hočeta do-seč miroljubno ureditev kampanje civilne nepokorščine. Kako so potekle današnje konference, ni mogel nikdo pojasniti, razven udeležencev. Poroča pa se, da so se vrnili Sir Tedj in njegovi tovariši zelo resnega obraza s konference. Kongresnim članom komiteja iz Bombaya je očividno malo mar, kako so izpadli pogovori v jetnišnici. Zastopstvo je danes sprejelo odločbo, s katero se zasleduje sedanja mirovna pogajanja z resno skrbjo. V izjavi je nadalje rečeno, da bo ostal neposredni cilj kongresa kot poprej — popolna neodvisnost. Dejanje komiteja smatrajo dobro poučeni krogi za zelo značilno. V tem vidijo dokaz, da obstajajo med nacijonalisti skupine, ki so pripravljene opustiti Mahatmo Gandhija, če bi se odločil za mir. V položaju na meji na severo-zapadu se je malo izpremenilo. V neposredni okolici Pešavarja se je položaj izboljšal. Dospela pa so na-daljna poročila, da se širijo nemiri med drugimi plemeni. Oblasti izjavljajo, da bo poteklo več dni, predno bo mogoče natančno premotriti položaj krog Pešavarja. V preteklih dneh je vprizorila angleška oborožena sila, posebno pa letalski zbor, energične napore, da brezobzirno zatro prodiranje proti Pešavarju. Včerajšnja poročila namigujejo, da je nevarnost za glavno mesto severozapadnih provinc končana. ZAMORCI ODVEDLI DEKLICO RALEIGH, N. C., 14. avgusta. — 22-letni Milton Rogers je sporočil policiji, da so bližini Gerniera, šest milj od tukaj napadli trije zamorci njegovo karo. Njega so strahovito pretepli, nato se se pa odpeljali z njegovo spremljevalko, neko sedemnajst letno deklico. Oddelek pomožnih šerifov zasleduje odvajalce. MEHIKA BO RAZDELILA VELIKE HACIENDE MEXICO CITY, Mehika, 13. avg. Dekret, katerega je včeraj podpisal predsednik Ortiz Rubio, določa, naj se vse vladne haciende, razdeli med majhne lastnike. Uradniki so bili že imenovani, da napravijo in-venar take vladne lastnine. To ravnanje smatrajo za nadalj-ni važni korak v razvoju oficijelne-ga programa, naj se da zemljo vsem mehiškim delavcem, in domneva se, da bodo skrčene bodoče eksproprla-clje zemljišč, IS so last tujcev. Ta korak j« bil splošno odobren od vseh in bo imel ugoden učinek na agrarske bonde. LAKOTA IN BREZDELJE Nezaposleni in njegov sin sta bila ustreljena, ker sta kradla krompir. TOLEDO, Ohio, 15. avgusta. — Lester Coy, 23-letni farmer je u-strelil v pretekli noči 45-letnega Elmer Tiltona ter njegovega sina, ker sta mu kradla krompir. Coye-va družina že več dni ni imela ničesar jesti. Farmer j a so aretirali. Pri preiskavi družinskih razmer ustreljenih se je pokazalo, da je bil Tilton že več mesecev brez dela in daje prišel semkaj, da zasluž: par cen Iv. V zadnjih dneh mu je šlo zelo slabo in nikake mrve kruha ni bilo v hiši. Včeraj zvečer je moral oče poslati otroke lačne spat. Poklical je na stran sina ter govoril ž njim o načrtu, da ukrade par krompirjev z bližnjega polja. Zapustila sta. kot je izjavila Mrs. Tilton, hišo in nikdar več ju ni videla. Medtem pa je pripovedoval okra-deni farmer, da so mu neznanci pokradli z njegova polja že dosti krompirja. Vsied tega si je izposodil puško ter šel prežat. Pred par dnevi je baje prepodil s streli v zrak dva moška ter eno žensko. Včeraj zvečer pa je naj prvo opazoval oba moška, ko sta kopala krompir. Ko je klical, sta skušala pobegniti s plenom. Nato pa je streljal. Našli so oba mrtva, ležeča na o-brazih, 25 čevljev drug od drugega. Imela sta par majhnih vreč, in u-kradeni krompir je bil vreden v najboljšem slučaju dva dolarja. ZADNJA PRILIKA SUHAČEV Justični department naj dobi vsa sredstva za izvedbo prohibicijskih postav, — predlaga new-yorski republikanec La Guardia. WASHINGTON, D. C., 15. avgusta. — V zveznem glavnem mestu so zadnje tedne večjidel le o suši razpravljali, zdaj se je pa suža u-maknila prohibicijskim zadevam. Nadvse značilen je predla iuwr yorskega republikanskega zastopnika La Guardia, ki nudi suhačem zadnjo priliko, da pokažejo vse, kar morejo in da dokažejo vse, kar jim je mogoče doseči. La Guardia namreč pravi, da je treba dati justičnemu departmentu na razpolago vsa sredstva, za izvedbo osemnajstega amendment a in suhaških postav. Če bi zahteval justični urad v to svrho še toliko milijonov dolarjev, naj se mu jih da na razpolago. Ako bo izvedel prohi-bicijo. naj prohibicija ostane. Če bi je pa ne mogel izvesti, naj sprejme bodoči kongres javno izjavo, da je neizvedljiva. n ADVERTISE GLAS NARODA" R-100 BO DANES DOSPE NA CILJ LONDON, Anglija, 15. avgusta,— Povratni polot angleškega vodljivega balona R-100 nekoliko ovira slabo vreme. Poveljnik je sooročil. da se nahaja sedemsto milj jugoza-pacino od Erris Head. Če bo šlo vse poseči, bo pristal jutri zjutraj v Cardingtonu. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Naslovljenci prejmejo toraj denar doma, brez zamud* Časa, brez nadaljnih po toy in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem ▼ dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat ▼ raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo V Italijo Din 500 .......................... $ 9.35 Lir »P 100_____ 1000 ................... 5 18.50 200 ..... 2500 ......................... S 46.00 n 3110 ,.,. ...... 5000 ______________________ S 91.00 n 500 " 10,000 .......................... $181.00 n 1000 __________________ S 5.75 $11.30 $16.80 *?7.4eljati v Sen-to, nenadoma pa je izbruhnil požar, ki mu je vse žito uničil, zgorelo je pa tudi več strojev. Ker se je takoj začela širiti vest, da je Kiimii-ves sam zažgal, so ga orožniki aretirali. Mož je sprva odločno tajil, končno pa je priznal, da je sam zažgal. Na ta način je hotel priti do J zavarovalnine, ker je v hudi stiski, j ker žita ne more prodati. Izročili so ga sodišču. i S Krvava Ijubavna tragedija v Stari Palanki. V Stari Palanki se je odigrala krvava Ijubavna tragedija. Kupčeva-lec s perutnino Miloš Karapandža je živel že 10 let s svojo ljubico Mileno Kolarič v skupnem gospodinjstvu. Mož je rad popival in zapravljal in zato sta se z Mileno vedno Pred somborskfan okrožnim sodiščem se je začela razprava proti velegoijofu m sleparju Otonu Voj- ničru, ki je na Hrvatskem, V Vojvodini. Sloveniji. Slavoniji in drugod izvršil 61 goljufij. Izdajal se je za agenta igralnih kart, sprejemal poleg tega naročila za mast, jajca, stroje za valenje piščancev itd. in je povsod zahteval nekaj denarja na račun. Mnogi trgovci in kmetje so mu nasedli. Mož je izvršii več sleparij zlasti v Osijeku, Murski Soboti, Crikvenici ha raznih drugih krajih. Dve tragediji. V Koritni pri Djakovu blizu Osi-jeka sta. se te dni odigrali dve krvavi tragediji. Posestnik Štepan IZSELJEVANJE V KANADO OTTAWA, Canada, 14. avgusta. Vlada je izdana danes poseben odlok. ki določa, da morajo priseljenci iz Združenih držav in iz Ca-nade dokazati, da bodo lahko sami sabe vzdrževali. Ce ne morejo tega dokazati, ne bodo spuščeni v deželo. Priseljevanje iz drugih dežel je popolnoma ustavljeno. Peter Zgaga | SVOJO SMRT JE NAPOVEDOVAL Čudne smrti je umrl pred kratkim v Novem Sadu bivši dolgoletni strojnik paroorodne družbe Pa-Stuparič se je spri s svojim 44-let- j ianka—Ilok. 61-letnL Josip Trunk, nim sinom Markom in ga med pre-1 Mož je oil šele pred leu>m dni pirom zabodel. Marka so težko po- [ vpokojen in je stanoval v Peter škodovanega prepeljali v osiješko zrinjskega ulici. Bil je vse življe-bolnico. nje veselega značaja, zadnje čase pa je postajal melanholičen. Ce ga je kdo vprašal, kaj mu je, je odgovoril. da čuti, da se mu bliža konec. Zatrjeval je. da bo živel samo ie nekaj dni. Prijatelji in znanci so mu hoteli dopovedati, da se mu samo zdi. toda mož sin te čudne misli ni dal izbiti iz glave. Za 1. avgust je odpovedal stanovanje in začel prodajati pohištvo, vse drugo je pa razdelil med siromake tako. da je bilo njegovo stanovanje že skoro prazno. Pretekli i teden pa je odšel v pogrebni zavod, kjer se je domenil glede p^reba Prav zadovoljen :e je vrnil domov. — Brata Josip in Marijan Lonča-revič iz iste vasi sta se že del j časa sovražila. Te dni je Josip streljal na brata in ga težko ranil. Videč težke posledice svojega nepremišljenega dejanja se je ustrelil v glave. Oba brata so težko ranjena prepeljali v osiješko bolnico. KEMAL PASA - NAJVEČJI SOVRAŽNIK ISLAMA V divjih soteskah pod Araratom Ko je prišel domov, se ga je zo-divja že nekoliko tednov neizprosen^ pet lotila melanholija in sklenil je j bej na nož za uničenje kurdskega končati si žilvljenje. Ko je stopila naroda, kakor se je med svetovno j njegova sobarica v sobo, ga je baš i vojno v istih krajih odigravalo me- j zalotila, ko se je hotel obesiti. V j sarsko uničevanje armenskega na- j zadnjem hipu mu je samomor pre- 1 Krouletj levov ie stal v levJs roda. Turške vesii javljajo le o na- ] prečila. Mož je odšel z doma in se ki 111 je leve komandiral pred klel" atmt Ljudi je mogoče žaliti na vse mogoče načine, direktno in Lndirekt- no. Indirektne žaljivke so dosti hujše ket pa direktne. Tako naprimer poročajo o nekem kelektorju. ki se je samovoljno odpovedal svoji službi Namestu, da bi mu bili hvaležni, ker je toliko let vršil svoj posel požrtvovalno in brezplačno, so ga za plačilo še hudo razžalili. Za naslednika so mu namreč izbrali moža. ki je imel samo eno roko. ¥ V Brooklyn bo treba iti kaj pogledat: tam že dolgo nisem bil. Ker so se rojakom porušile kleti, so — kot vedno v takem slučaju — -kieniii zveze z Italijani. Pri Italijanu ga se vedno dobiš, ce ni vrag, ■amo numa*o moraš imeti. Italijan te pozna po numari in po tistem. kar imaš v žepu. Ti ga poznaš po vinu. ki ga prodaja Ni čuda. če ni v tem znanstvu o-ziroma prijateljstvu nobene prisrčnosti. * Vsi zdravniki in strokovnjaki sogiasajo, da je sclncna gorkofa najboljše zdravilo Tako uspešnega z ara viia za vse mogoče bolezni kot je sclnčnu gurkota. ni na jvetu. In kar je giavno — to zdravilo je strahovito poceni. Ln bas z^iu, ker je tako strahovito poceni, st ga ljudje tako neradi poslužujejo. * šel Karapandža domov in zahteval od Milene, naj poravna dolgove, ki jih je bil napravil. Začela sta se zopet prepirati, med prepirom pa je Karapandža pograbil sekiro in o-plazil priležnico čez pleča. Ker je bežala pred njim, je tekel za njo in jo še enkrat udaril po glavi. Vsa okrvavljena se je reva zgrudila. Karapandža se je sam javil orožnikom. Stanje Kolarieve je tako o-pasno. da se je niso upali prepeljati v bolnico. Za prijateljem v smrt. V vasi Stanišči pri Subotici se je te dni obesil najbogatejši kmet. 65. letni Stevan Drobina. Ležal je že dve leti in je večkrat dejal, da želi ga izkazovali ljudje njenemu možu. koži padih Kurdov, na turške stražnice [ je zvečer v veseli družbi imenitno ko Jt" stala *rda, sta- in vojaške oddelke, molče pa o gro- zabaval. Drug dan pa ni hotel vsta- j ra j«^*"- ^ * hottU bi" zodejstvih, ki jih poečnja Kema- ti, češ, da se ne počuti dobro; za- 1 11 deležnj siaVe oWudcvanja. i" «> lova vojska. Po nepristranskih po- hteval je. naj pokličejo zdravnika, prepirala. Te dni popoldne je pri- ročihh pa ne gre za kak razbojniški Zdravnik je ugotovil, da je mož zbo- kurdski napad, marveč je povod j leL Popoldne je zdravnik zopet pri- f ~ Hej vi' v vasi kozi bl pa ne vstaji čisto politične in verske na- šei, bolnikovo stanje pa se je samo hoteI bi:i- ~ praVi mimokkk-4 iah" rave. Kurdi vidijo v osebi Kemala £talno slabšalo in umrl je v zdrav- - krotilcu levov. - Včasi zatiralca kurdske svobode in so- j nikovih rokah. morate preneslo naglo skočiti, vražnika islamske vere. Gibanju so j i — Ja kaj pa hočem — mu odvr- se pridružili tudi Kurdi. bivajoči Mcž je res-sIutil svt>]o imr" ne krotilec. — Sčasoma se človek na perzijskem ozemlju, in turške in skoro točno napovedal. Trunk j vifmu privadi. čete so spočetka korakale od po- ni imel ™benih sorodnikov in tu- ! -- To že - pravi lahkoživ ček, -raza do poraza. Vstašev je kakih' di ^P^1*1 ni ničesar. Pohištvo in lCKia lev je lev. Levu se ne ,me za-7000 in nadnje je an gorska vlada ' im*etje je itak razprodal, denarja upati. Poneverbe pri poštnem uradu v Srbobrann. Pri poštnem uradu v Srbobranu DOMISLICA ZA SOOOČO VOJNO. Mlad angleški Inženir je obogatil motooaU bodoč« vojn« z novim *s-ufflom ki omogoča letalcem ofcctre-Ijevatl tudi a njegovim hrbtom leteč« dlje Doslej je moral vojni le-lUtoc leteti naravnost proti taksnemu cilj "i, de ga je hotel obstreljevati. a če aej« a» «r• xgodilo. da ga je *sel na auho «ma±ni letalec, ki mu je oJediJL tags toliko čma. nI molet odgovarjati dokler m obrali te-njecnu ali mu priiel sam Sram IJati tudi nazaj, s strojnico, ki bo nameWena pod pHotovim sedežem in bo sama naperjena nazaj. To se ; bo zgodilo s pomočjo sistema treh; zrcal. Prvo atfcalo, tudi pod piloto- J rim sedetem, ima vlogo periskopa, ■ ki meče prejeto sliko v drago areata nad letalcem, drugo srcalo jo vrže spet v ciljno zrcalo, v katero pilot gleda, čim opaši sliko cilja aa seboj, aprott strojnico. Vsa tri zrcala se brttejo s posebno električno ► da ao uporabna tudi ) v deftevnern vremenu in v lueglL i i O rednem štedenju. Redno štedenje je najboljše ma varovan je proti posledicam slabih delavskih razmer. Oni. ki so v času obilnega zaslužka štedl i. so polagoma stvorih sklad, iz katerega lahko črpajo kadar nimajo dela. » Redno štedenje je veUkega pomena ta delavca, ki nima drugega dohodka kot plačo sa delo svojih rok. Zato bi moral majhen del te plačo prihraniti za badsie potrebe. Noša banka pomaga v znatni meri vsem. ki hočejo štedl-tL V prvi vrsti pasi na to, da je denar naložen sigurno la tako. da ga vlagatelj lahko vsak čas mopet dvigne. Nato plača obresti po 4'/i% na leto. pričenši s vsakim mesecem. TO je najboljše obrestovan je. ki ae ga more sedaj pričakovati sa si-farne hranilne vlogo. Vlagatelji isven New Tork-a nam pošljejo denar najpri-pravnejse po Postal Money Order all Bank Draft. Od naših rojakov v Kanadi sprejemamo tadl M—icy Orders, Drafts in gotovina V KANADSKIH DOLARJIH ter iste v polni vrednosti v ameriških dolarjih vpisujemo v vi luij^titt. Sakser State Bank 82 CartUndt Street KBW YORK, 9« T. poslala tri pehotne in dve konjeniški diviziji. Vladne čete pokol jejo vse ujetnike. V vaseh, ki se niso , udeležile vstaje, pa so postavljena vešala, ki niso nikoli prazna. Vse j vasi upornih plemen so požgane in i porušene do tal. Preko 3000 Kurdov je bilo že pebitih v tej vojni, o že- > nah in otrokih pa ni nikakih vesti. { Ostanek vstašev se je umaknil v so- j teske pod Araratom in se tu utrdil,: pa je zapustil samo en dinar, katerega so našli v njegovem žepu s potrdilom o plačanem pogrebu. Tedaj se je pa krotite žalostno nasmehnil rekoč: — A. tako. vi ste leva mislili. Meni se je pa zdelo, da mislite mojo --j staro..... * NEPOTREBEN ZAKON ! v Tren1101111 se *nek zat0 j oženil, da bi razjezil svojo bivšo ----ljubico. To ba nad njim prej ali slej grdu maščevalo. * Na svetu so ljudje, katerim je ne- Egiptska zbornica je nedavno od-gla^ovala zakon, ki prepoveduje pričakujoč glavnega napada turške | ženskam noč njo kratkih kril. S tem _ "ile. Med tem se po vaseh nadalju- j zvonom so egipt. zakoncdavci pri! izmerno težku seči v pošteno žulja je klanje. Kurdi so sedaj v istem ; šn precej pozno, kajti razsodišče vo roko. položaju, kakor so bili Armenci med . pariških krojačev je že zavrglo krat- Nekako počaščene se pa čutijo, če svetovno vojno. Kakor znano, so ka m uzak0niio v modi dolga krila.1 jim da kdo brco z lakastim čev-tedaj ravno Kurdi po nalogu tur- j Pred dvema ali tremi leti bi bil i ljem. ške vlade divjali grozovito med Ar- j morda ta zakon burjo nevo- ' menci. Sedaj se jim bridko povrača ije ^ ^ je ^^ priča i upravnik je dobil pi ;mo sledeče in izgleda, da bodo izstreljeni do | zakoncdavci počasi šepajo za življe- vsebine: zadnjega moža. Ostala bodo le ple- njem in njega razvojem. Ker pa so ' Cenjeni: mena. ki so se otela z begom v Per- j zakonodavci često kratkovidni m zijo. ^ — Kot *se gotovo še spominjate. j domišljavi ljudje, bodo gotovo u- sem lani pri Vas naročila Sanjsko j verjeni. da je njih zakon odpravil aa "Glos Naroda** — ' kratka krila, ne pa pariški damski krojači v zvezi z velekapitalisti svetovnih predilnic, ki se jim hoče zopet dobrih kupčij. Naročite največji slovenski dnevnik v Zdro tenth trftavah. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne citat samo članstvo, pač pa vri Slovenci v v*ši okolici j CUE ZA OGLASE SO ZMERNE knjigo. Veliko Sanjsko knjigo. Sama ne vem, koliko sem dala zanjo. Kar poglejte, pa boste videli. Večkrat sem v njo pogledala, kajti sanje res nokaj pomenijo. Pred štirinajstimi dnevi je pa naenkrat izginila. Vse sem preiskala, pa je nisem mogla najti. Ker ne morem biti brez nje. vas prosim, da mi takoj pošljete še eno Sanjsko knjigo. In račun. S pozdravom M. K. Pripis. — Pismo sem že hotela oddati na pošto, pa sem za vsak slučaj šla še enkrat v kosten pogledat. Nisem sla zastonj. V kostnu je bila res Sanjska knjiga, zato Vas prosim, da mi ni tareba druge pošiljati. s pozdravom M. K. Konec je bil dolge ljubezni. Že zaročena sta bila, pa sta se sprla. Fant ji je pisal, da je med njima vse končano. Ona mu je odgovorila: — Meni je prav, če je tebi. Ker vem, da bi imel rad n-jzaj ka ročni prstan. TI ga z veseljem vrnem. Pridi nocoj ali jutri zvečer ponj. Saj bi ti ga sama poslala, pa imam toliko zaročnih prstanov, da res ne vem, kateri je tvoj. Pridi, izberi in odnesi svojega in gudbaj. _ ____' ..... _ • a_________ .. . _ . . . . .. ■o 111 viioir NEW TORI, SATURDAY, AVGUST 11 193« (te LARGEST BLOTKRI DAILX t- ' ^ t KONEC FRANCOSKE PODMORNICE "CURIE" PRI PULJU Jl i" '>i' [>"'11 iT lift W i ' 11 fcHi'1 IMMLIJ aaiirB—w!iwt ami—w m ji H I ■» ~tl555j V knjigi Paula Chacka "Pod- skoro do morske gladine, dočim so MIHAJL ZOSCENKO NAGLICA Odšel je in ni bilo seveda nič več slišali o njem. Odbila je že tretja u- jckati in tarnati. l'o bo zgodba o nepmanu (zaseb- trgovec, tudi verižnlk v sov jet-Ru^iJU. Tisti proletarcf. ki tegaj ra popoldne, ■ejo čltati, naj ne čltajo. Mi jih ' Po vsem stanovanju ne silimo. Vendar pa je to prezapletena reč. Nemogoče je pre-molče preko nje. ro se Je zgodilo nedavno. *epman Jegor Gorbuškin sedi v >jem stanovanju in pije jutranji Ob sedmih avečer pa se je mahoma pojavil nepman Gorbuškin. Vesel je bil in malo vinjen. so pričeli —, Fu. — pravi, — koliko hrupa Sorodniki so se za nič. Mislil sem. da je po višji od- prišli posvetovat, kaj in kako. reabi, pa ni bilo nič podobnega. Po- Soproga. madam Gorbuškina, jo- klicali so me samo zaradi neke u- __. i J „ , . , . , dvema solidnima mrežama tako da kaje reče: radne poizvedbe. Nekako tako ka- _________, — Sama ne vem. zakaj so ga pri- kor za pričo. Od prevelikega veselja jeli. Eno pa je gotovo: oni tam bo- sem potem posedel pol urice v re- Masl o je .seveda tudi poleg in do že ka) takega našli. Vsakdo ima j rtavraciji. Oprostite mi. da sem .Sladki* je nasut kakor gora kaj na vesti in vsak človek hodi' vam napravil toliko skrbi. mornice groze" je opisanih nekaj junaških činov francoskih podmornic v Jadranskem morju. Največje junaštvo je tvegal poveljnik podmornice "Curie" poročnik O'Bryne. Dobil je povelje, naj poskusi o božiču 1914 prodeti v vojno pristanišče v Polju in povzročiti zmešnjavo med avstrijskim vojnim brodov-jem, ki ni imelo poguma spoprijeti se s sovražnikom na odprtem morju in zato je bilo skrito v pristanišču, zavarovanem z minami m Temu je seveda sledil nem prizor v prodanem stanovanju. Vendar pa ni bil nepman Gorbn skin nič kaj posebno jezen. — To je prav za prav sijajno,— pravi. — da ste prodali. — Vsi ho- oko. čaj pa je jagodni. večkrat po stranpotih. Ali je zaLo •Sorodniki neutrudJJivo spravlja So treba # višjih odredb. m vse te dobrote in nepman Nepmanov brat Pavel Gorbuškin irbuškin seveda nikakor noče za- pa pravi: ajati. — Upam, da tu ne more biti go- Wcd ]ed]o se kajpada razgovar- vera o višji odredbi. Lahko pa zgodi, da vam zavoljo njegovega; dimo po stranpotih. Zato je mnogo pospravimo, gremo odpret socialnega položaja zaplenijo pre- bolj varno in priietneje, če človek no Tam moramo na vsak na- moženje. To je še najbolj verjetno, j nima nič premoženja. idurne.sUtl, kar smo tukaj po- Svetujem vam, da prodaste vs? p0 malem fox-trotu so se sorod- premoženje, ker sicer kot vdova ne ' piki previdno razšli po svojil^ do-boste imeli s čim živeti. Jmovih. Sorodniki so začeli seveda takoj j K< vijaki 30 m pod vodo. Za podmornico je to zelo nevaren nagib, ker je polna težkih akumulatorjev in bi se utegnili prekopicniti. In res, v akumulatorjih že sumljivo brenči. Treba je torej podmornico previdno poravnati, da se ne razbije od morsko dno. Za silo so jo vsaj deloma poravnali, toda zopet zaman — ca še vedno krepko drži. Težko dihanje izmučene posadke prehaja v hropenje, kajti med naporno borbo z napeto žico so porabili več kisika, kakor bi ga sicer v normalnih razmerah v 20 urah. Iz levega motorja so že začele švigati iskre, kajti njega napetost je narasla od 1000 na 2000 amp?r. Vijak je napet do skrajnosti, todi zaman. Zaradi prenapetost strojev se začenjajo segrevati že tudi električni kabli', izolacija na njih se začenja napenjati — a zrak, ki je s čudno Mali Oglasi imajo velik uspeh ■ B 9 jedli. Mahoma pa na stopnišču pozvoni Takoj potem stopi v stanovanje običajen človek in pravi: Jaz .sem agent GPU. Ne boj'e t' Tisti izmed vas, ki je napman Jt«or Gorbuškin, naj se hitro obleče In gre z menoj. Tu je poziv. kako na povelje brskati po omarah. ; Najrazličnejše kostume in obleke st znosili na kup in pričeli prodajati.' Od vseh strani so se zbrali sostanovalci in kupci. Tudi pohištvo sn1 POZIV! Nepman Oorbuškin ,'e v obupu1 prodali in za pianino se jim je po-f-bU dei Pričel je čitati poziv. Rt>s j srečilo dobiti prav čedno vsoto, i kličejo zastran neke kazenske) Proti večeru so, skralka, prodali Vfli naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošta naročnina za list, so mu nobena podmornica ni mogla blizu. Podmornica "Curie" je igraje prodrla prvo mrežo. Toda od dr«i-ge mreže se je zamotala debela jeklena žica med črpalni aparat in njega zaščitno napravo. Junaški _ j poveljnik je hotel rešiti podmomi-" co in za povedal je: 6 — Levi motor naprej — z desnim motorjem zadrževati! Hitreje....! že Kak težak, se napolni s polno paro! | paro Podmornica se obrne na mestu j Uboga posadke se bori skoro ž-in okrene s trupom navpično proti' tri ure. Drgetanje in guganje 550 10 stopinj, 20, 25, - to bi ton težkega telesa premika sicer | težko zaščitno mrežo, toda pret»-- — Ustavite vse! zapove O'Bryne. gati je ne more — gotovo plava Od zgoraj iz kioska se začuje plutovina te mreže že dovolj dolgo mornarjev glas. na površjtl da je ,ahkQ fcdo ^ ' GosP°d poročnik, žica še ve- tam gori ta čudni pojav dno drži. Od motorjev se začu je skozi me-galon glas. To je glas drugega fl I f.t I i Iti »fji miMa umri in n aMMHsnaMnMneaHW ■ . = i«. j«»s >. Xt&tMM&&& 38KS ta M*. - L3L2U4 dnu bila ka.tastrofa. rr tri. Tresoč se po vsem telesu je il od mize in zobje so mu škle- Samo, da ni po kaki' višil od-bi. — pravi. — Višje odredbe Jako t< iko prenašam. Ostalo bom pa ic kako z božjo pomočjo prestal. Goreče je nepman poslovil od svojih domačih, potožil o nestaino-. ti sreče, zavezal v ruto še nekaj te-pojedenih reči in tri škatle cigaret ter med splošnim jakom odšel. LJUBOSUMNA VDOVA Mlada angleška milijonarka Lady Owen, kateri je mož zapustil več milijcnov, živi s svojo materjo in i.eatro v Franciji. Kakor je že navada pri mladih in blatih vdovah, e zanima tudi Lady Owen za vse drugo, samo za pametne stvari ne. Živi zelo .potratno in iz dolgega časa je začela strastno jahati, ker se bc j i, da bi se ne odebelila. V ta namen je zahajala tudi k zdravniku Ga^taudu v Avareil-Marly blizu Versaillesa. Hotela se je udeležiti velikih konjskih dirk v Versaillesu in zdravnik naj ji bi pomagal iz-nebiti .>e vse nepotrebne maščobe. Zdravnik je je pa odpravljal maš-čebo" skoro celo leto in ta čas je pc-tala mlada milijonarka njegova ~>riležnica Mož je namreč že vec let poročen. Pred dnevi sta slavila zdravnik in njegova ljubica obletnico svoje' ljubezni. Proslava je bila zelo vesela, izpremenila se je pa v resni, ko je bogata vdova izjavila, da je pripravljena poročiti se a zdravnikom, če se lači od svoje žene Zdravnik se Je protivil in nastal je prepir, v katerem je milijonarka izjavila, da se boji, da ga iena huj-ska proti nji. Tako se je končala proslava hladno. Bogata vdova je pa na tihem sklenila osveUti se zdravnikovi ženi. Kupila je revolver in ga skrbno zavila v robec. Čim Je srečala zdravnikovo ženo, je štirikrat ustrelila na njo in jo težko ranila v -trebuh. SAKSER STATE BANK S2 CORTLANDT STREET new tore, n. t. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7, ure zvečer. vse. Pričeli so še stanovanje odd i- ; naproseni, da JO po ITIO- jati. Vdova in brat sta si obdržala $r*OSti Čimprej obnove. — samo ctransko sobico, vse ostalo pa Uprava lista. so zasedli drugi. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: Ana Karenina (Tolstoj) zanimivi roman (2 zr<*y.ka I..Sj.aO Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................«5 Agitator (Kersnik > broš. ...... .SO Jernač Zmagovat, Mad »laiovl.. M Jutri (Strug) trd. v..............75 brodL ....................... M Jurčičevi spisi: Popolna Izdaja t seli 10 sveskov, lepo vezanih .................. Sosedov sin, broi .............. .#9 6. zvezek: Dr. Zoker — Ttffanar broširano ...............6.. .79 Toda trajalo je celo uro. pred.io je "bedeča in bistra" posadka av-strojnika Bracheta, ki sporoči: ; strijskih ladij ugotovila, da se go-— Zadaj je nekaj počilo. Mislim,'di ne!caJ sumljivega — da se je u-da je bil kabel, s katerim smo na t v mrežo sovražna podmornica. Malti pred odhodom pritrdili vi-| Toda kaJ početi proti nji? Ura kaže dve. Vrnimo se k podmornici "Curie". Desetkrat se je že vzpela liki konj pod ostrogo. .. Na morski gladini so se kosi plutovine besno premetavali. Tedaj je pa dobila vsa podmornica nevaren nagib in pomolila je svoj nos nad giadino, kakor bi grozila vsej avstrijski esku-dri, katere topovi so začeli besno streljati po tej čudno prikazni. Andrej Hcftr.................. M Juaui Mi Mrl j« (Povesti lz Simaskega Beneška vedeievalks ............ .35' življenjs .................... M Belgrajski biser ................ J5 g^- M M j«. Bell meeesen ................... .40= (Alefiovec) JL n Bele noči, mali junak .......... .60 K*ko sem se Jas »t»r«i Balkansko-Tur6ka vojsk* ............(AleSovee) II. sv............. jM Balkanska \ojska. s slikami.....» Kako sem se Jaz likal Sojin zmara, povest .......... M\ (AleSovee) IIL svenek........ M Blarajns VeUkeca vojvode.......CO Korejika brata, povest la mialjo- B«y. roman ..............................DOt v Koreji .............. M Kurska vojska...................40 Krvna osveta .................. .34 ................."i Kuhinja pri kraljici gosji notic! M BoiMni darovi .................. , Kaj se Je Markam sanjale...... J85 Bo4Ja pot na Bleda ............ Kazalci ........................ .tO r . I KHif? pot rnmsn fBar> trd. vsa Lit Ka ' j Križev pot patra Kupijenika .70 t*rejnik Lenard. brofi... .70 Kaj se je izmislil dr. Oka.......45 Mimo življenja ...... JJ0; Kraljevič bera* ................ Mrtvo mesto .........75 Levstikovi zbrani sipsl ......... M KtJiaactlčue duše......G0 Cvetke ..................................J£5 Cesar Joief IL .................34 Cvetina Borofrajska .......................JM Čarovnica .........................................JSS Čebelica ........................ JS Črtice iz življenja na _____________JSS Drobiž, in razne povesti spisal Milanski ......................$$ Darovana, ijpodovlnska povest .. M Deklo Eliza :.......................................49 Dalmatinske povesti ........................JJ roka Do Ohrida In BfteUa...........74 l^h ' WOt^fiH •SSSSSSSSOSSSOSS Don Kitot Is L* Militi i...........44 Dve sliki, — Njiva. Smtka — (MeSko) .................... .49 Devkn Orinata .............. 39 Dedek J« pravS: teljčkl ...... Fabijoia ali cerkev v Kitak« Fran Baron Trenk Pni Diavalo .................... M tBOidovnik (2 aveska) ...........U9 Godie vsbl C.rika KytoioeUa...... Gosarjl ............... Radii Maral (Tolstoj) Hektarjev meč......... Hodi ta* Blage do Helena 4Kmetova) - ••••••••«••> Hode Brsadno (II. sv.j .i..... tai J5* » broširano ln dedje — mlade In (Levstik) ...79 1. XV. Pesmi — Ode Sonet je — legende — T 2. sv. Otročje Igre P HazliČne poezije — Zabavljlce ln pni ice — Jesa na Parnaa, — ljudski Gals — Kratjedvorskl rokopis — Tolmač (Levstik) .. Trdo veaano.......... 5. zv. Slika Levstika kritike ln ta ajegeve Ljubljanske slike, HISni lastnik. Trgovec, SspHJakl stralnlk. U-rsdnik. Jezični doktor, Gootflni-čar. Klepetulje, Nataltarca. Do-bovnlk. Itd. »< .79 i •a•■ Lav na iena (roman) Lucifer (roman) ..... Marjetica .........„1 MoJe življenje........ Mali Lord .......... Miljonar brez denarja Malo ifvljenje ...... .15 krSCanskl deček nona .............. la LAba- Mlinarjev Jas Mosoilno ... Mrtvi Gosta« Misterija, roman Mankl rashojak Na Noter Jr nos, Narad. U Wn .. Mia vm U. dA t Nm Brotika, trdo ves. Naša kkb trd. vam .. • jaK. O'Bryne je ostal navidez miren, v resnici mu je pa postajalo tesno pri srcu. Pomembno je pogledal svojega pobočnika in odgovoril drugemu strojniku: — — Dobro, prijatelj, pazite dobro na amperometre na motorjih Ln sporočite mi, če bi opazili nenadno izpremembo. Ker se je zaščitni kabel pretrgal, je nevarnost, da bi se mogel namo-tati na en vijak ali pa kar na oba. Poldne je. S tem trenutkom se pričenja za 26 mož broječo posadko podmornice "Currie" brezupno borba, ki je trajala celih pat ur. Kakor ujeti kit je skušaila podmornica raztrgan krepko mrežo. S polno paro se je pognala zdaj naprej, zdaj zopet nazaj. ' Motorji so strahovito brneli i i delali neverjetno število obratov, toda vse je bilo zaman. Debela jeklena žica je krepko držala svojo žrtev. Morda bi pomagalo, če bi razgu-gali podmornico, je šinilo nekomu v glavoi. Motorje so pustili brneti in posadka se je vrgla z vso svojo težo 2 ton na kvišku štrleči predni del... Podmornica se je zagugala, tocia jeklena žica je še vedno tiščala v njenem boku. Vsi se razočarano spogledujejo in molče. Zrak v podmornici postaja težak .... vsi že težko dihajo.... samo po-spešno dihanje in ^dviganje prs jasno priča, da postaja nesrečnim ujetnikom na dnu morja slabo. Posadka skuša prevaliti podmornico na drugo stran in zato se zalete vsi na zadnji 4el. Podmornica je zdaj nagnjena z nosom navzgor za 30 stopinj. Ker je dolga 52 metrov, sega njen nos Na Indijskih otokih ........................M Nail tjndjo ......................49 Nekaj Is ruske sgsdsTfr* .............35 NihMist .................................................49 Ra krvavih lihmh Trpljenja la strahoto a bojnib pobodov Mih ga slovi Nova ftivljsnjo ...........................-44 Oh^59leteM Dr. J—hi E. tola .25 Odkritje Amerika, trdo vesano .. j99 mehko Tesana ...... J59 Pasti - In saakl ................................JS Pater Kajetan ....... .......L— Ptagvhn Wild < Pravica __liUl (Albreeht) .... Ji jPcHfti •««• SO« aS5 osssaosoaaaooo ...........................................Ji ▼ praal (Bamflolre) lnlo Tt BO ...L 1" .................... .49 "GLAS NARODA" Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York. N. Y.. Toda nos podmornice, katerega noben strel ni zadel — se je znova potopil pod gladino. Besno streljanje na površju se je zdelo posadki v podmornici kakor bobnanje daljnega neurja. In zopet je nastala tišina. Posadka podmornice, že napol mrtva, molče poveša glave. Težko topo dihanje se izpreminja hladnih bokih podmornice v curke vode. Stisnjeni zrak. ki je že 20 krf-t izpraznil posode za vodo, je povzročil v podmornici tak pritisk, da so vse mornarje pod njim bolela ušesa in da jim je tekla kri iz njih V tem je zadel trup podmornice ogromen klopčič težkih verig — zdaj ni več niti misliti, da bi se dal izstreliti torpedo po sovražnem brodovju — torpeda so pritrjeni zunaj ob straneh podmornice in 40 m globoko je gotovo že prodrla vanje voda in jih uničila. Sicer pa— če je hotel kateri mornar vstati in kaj narediti, je takoj ves onemogel omahnil nazaj in zaspal. Ogljikova kislina je zapla-vila ves spodnji del podmornice. Pes je poginil. Ob štirih popoldne. — Zadnji poskus, fantje, z a Francijo in za čast naše drage -Curie". Z nepopisnim trudom in perma-govanjem strašne utrujenosti so skušali nekateri mornarji pognati motorje. Podmornica se je zno/a dvignila, njen nos še je pokazal nad morsko gladino in znova so zagr-meli sovražni topovi. — Poveljnik, akumulatorji so docela prazni. — Spustite .torej podmornico na dno, je dejal O'Bryne svojemu po-bočnik. — Bodite tako prijazni in prinesite mi vse tajne listine. Pobočnik se je kmalu vrnil, držeč t rokah sveženj listin ln svečo, da bi jih sežgal. Toda arak v pod-; podmornici je bil že tako neverjetno izrabljen, da niti sveča v njem ni več gorela. Nastala je noč. — Vsi na svoja mesta! — je za-povedal O'Bryne. Vzemite rešilne pasove in bodite pripravljeni po-ekakati takoj v vodo, čim se dvignemo na površje. Pomnite, fantje, vsi na noče ln rešite se, predno začno streljati na nas. Takoj na to se je pojavila "Curie" nad gladino in posadka je poskakala v vodo. Deloma so jo pobile avstrijske granate, večinoma je bila pa rešena hi ujeta. O'Bryne sam Je Ml težko ranjen, pozneje je bil iamenjan ln umrl je doma. Podmornica "Curie" ae je po-greznila na dno. NAJMANJŠI KRALJ Razen Georga V. imajo v Angliji ; še enega kralja. To pa ni preten-dent na prestol, temveč pravi kra- j ljiček, katerega državni uradi ket takega priznavajo. Gre za kralja o-toka Lirndy. Ta otoček leži v Bri-stolskem prelivu in meri nekaj na 8 kvadratnih kilometrov. Prebivalcev lina celih 50. Navzlic temu ali morda baš zato si je ohranil oto- i ček nekakšno neodvisnost. Angleški državni uradi ga puste pri miru. Celo davkov ne zahtevajo od otočanov, kar je menda edinstveni primer na svetu. Lastnik otočka in torej nekakšen kralj je londonski banki h Martin Colie Harman. Kupil ga je pred j 15 leti. Prej je pripadal otorek an-| gleški grofiji Devonshire, toda v zadnjem stoletju so se razmere tako izpremenile, da so prepustila angleške oblasti lastniku otočka v.-e vlastellnske pravice. Oblasti so vesele. da jim ni treba nositi stroškov za razne naprave na otoka. Sedanji lastnik je izjavil nedavno novinarjem, da se že 150 let nihče ne briga za otok, ker ne daje r.obe- j nih dohodekov in je kot predmet » obdavčenja brez vsake vrednosti, i Dejal je tudi. da bi se lahko nazval j kralj Martin I. Nekemu zgodovinar- : ju je naročil, naj naipiše zgodovino j njegove države. To bo zgodovina j "otoka srečnih". Za malo "kraljevino srečnih" bi morda ne bil nihče zvedel, da se ni hotel lastnik otoka uveljaviti kcL pravi vladar. Dal je natiskati poštne znamke s svojo sliko in celo denar je hotel kovati. Poštne znamke mu je angleška vlada še dovolila, čim je pa zvedela, da namerava izdati tudi svoj denar, ga je opozorila, da tako daleč njegova oblast ne sega. Mož je moral celo pred sodišče, ki je izjavilo, da se lastnik otočka lahko imenuje kralj, da pa mora plačati globo, ker je koval denar. Kralj Martin I. torej ne bo smel več kovati denarja. Brez denarja pa ni kralja. navi je prišlo v.-e mestece, da se požene za ^Vojeia dobrotnika. Pred sodiščem je mladenič prostodušno izjavil, da ni nikakršen ma-zač in se je izkazal z diplomo doktorja medicine. Pripovedoval je daije, da nima denarja, da bi si najel urdmacijsko stanovanje, v ostalem pa ljudje ne zaupajo mladim zdravnikom. Kakor je videti, je mož dober psiholog. kajti vse mesto je takoj začelo čislati čudodelnega čevljarja-zdravnika. Po tem posvečenem prijemu .se je ml.ideniču takoj nasmejala sreča, d^bil si je stanovanje in ima vedno dovolj pacijentov. SEZNAM AICANZIICA.NIII KONCERTOV. 30. avgusta: Girard, Ohio. 21. septemura: Cleveland. O., SND. 12. oktobra: Cleveland, O.-New-burg. Naslov: Svetozar R. Banovec, 442 National Ave.. Milwaukee. Wis. ČUDODELNI ČEVLJAR -ZDRAVNIK Neki čevljar v madžarskem mestecu Hatsegu je nedavno sprejel v službo mladega pomočnika, ki je bil sicer zelo razumen videti, o rokodelstvu pa je imel malo pojma. Mojstru pa se je mladenč priljubil, zatp pa ga jeobdržal v službi, ho-teč ga izpopolniti v čevljarski u-metnosti. Kmalu nato pa se je izkazalo, da zna mladi pomočnik vse kaj važnejšega nego je čevljarstvo. Hčerka njegovega mojstra je namreč nenadoma obolela. Imela je hudo vročino, zvezano z glavobolom in z vnetjem dihal. Mojster je hotel pozvati zdravnika, mladi pomočnik pa mu je odsvetoval, češ, da bo bolnico oedravil sam vsaj tako dobro kakot kak zdravnik. Cez teden dni je bila deklica res zdrava in mojster je na ves okraj raztrobil zdravniške sposobnosti svojega pomočnika, da so bolniki z vseh strani oblegali čudodelnega čevljarja. Mladi mož je zdravil z velikim u-spehom in je jemal le skromno plačilo za svoje uSluge. Pa naj so bih honorarji še tako skromni, diplomiranim zdravnikom delovanje tekmeca ni bilo všeč in "ovadili so ga sodišču zavoljo mazaštva. K obrav- Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zanioremo dati najboljša pojasnila in pri po- • ročamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev < Return Permit) iz Wash-iugtona, ki je veljaven za eno Isto Brez per mi ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku G. mesecev ln isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanje m in oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljava % prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vlteji se Izdajajo samo onim prosilcem, ki loujt prednost v kvoti in U sa: StarlšL ameriških državljanov, m osje a-meriških državljank, ki so se pa 1. juniju 1928. leta poročili; iene in neporočeni otroci izpod 11. lete poljedelcev. TI so opravičeni da prvo polovice kvote. Do druge paloviee pa so opravičeni žene In neporočeni otroci izpod 2L leta onih nedr-žavljancv, ki so bili postavna prt-poščenl v te deželo sa stalna bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo CHKSER STATE BANK D CORTLANDT 3TKKCT raw toss «KXI RIB00F * NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 16. UM W ■M LARGEST KLOfW DAILY MIL ft ft RAZPOSAJENKA ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 22 (Nadaljevanje, i — All res' Torej v polku ne zamerijo njegove poroke? — Ne. vendar pa zamerijo vam, da ste tako odporni. Liza je razmišljala nekoliko časa. nakar je skočila pokonci. — Ne upam si, Urs-ka! Ti ne veš, kako zelo stojim pod uplivom svo-> matere. Ne morem storiti ničesar proti njeni volji. — In bi rada? — Odkritro rečeno, da. Napravila si veliko veselje v mojem srcu. — Torej ti hočem reči nekaj. Tvoja mati je bila vedno neljuba napram mcr.i Vsled tega me niti malo ne briga, če padem zopet v nemilost prt njej. Lotila se bom torej naloge, da predstavim ženo tvojega brata našim krogom. Takoj jutri se odpeljem v mesto ter ji napravim obisk. Ce mi bo ugajala, jo bom lakoo povabila v Arnstetten. Vsi naši sosedje bodo nato povabljeni k nam — tudi tvoji starlši. Videli bomo, če si zo tvoja mati drznila nasprotovati. Lllza Je gledala, napol razveseljena in napol boječa v njen obraz. — Ce bo tudi šlo! Nlkakih pomislekov, kajti s temi ne prideš nikamor naprej. Po skusila bom. Računam na tvojo podporo! — Kako neki? . — Svoji svakinji moreš priti nasproti zelo ljubeznjivo. To bom tudi storila, Urška. In še eno. skušaj me opravičiti pri Jiamu In njeifovi ženi ter jima reci, da sem bila v bistvu vedno na njih strani. Ali boš storila to? To bom zelo rada storila In. Liza, nikdar nisem dosti mislila o tebi. kajti vedno si se mi zdela nenaravna ter brez srca, kljub vsej zunanji ljubaznjivosti. Danes pa te prosim odpuščanja. Gotovo so te povsem napačno vzgojili! Liza je postala vsa rdeča ter se tudi nasmehnila, nekoliko v zadregi. — Odkritost proti odkritosrčnosti, — preje sem se čutila naravnost \rvi.->eno nad teboj. Bila sem tako ponosna na svojo dobro vzgojo, da s-m vedno skomigala z rameni nad "divjo Urško". Sedaj pa vendar pri-navam, da si dosti boljša kot jaz. V bodoče bodiva resnični prijateljici. Urška jo je poljubila prisrčno na usta. Velja, Laza, a pod pogojem, da boš vedno karala moje napake. Ko se je Liza poslovila, je obiskala Urška svojega mota. Sedel je v svoji sobi, med knjigami. 1/Kleda.l je nekoliko bled in truden. Njegove obrazne poteze pa so se lakoj oživile, kakorhitro je v^opila. — Ali si prosta svojega obiska, Urška? — Da. Liza je ravnokar odšla. Pripovedoval je, kaj sta govori li med sabo. On jo je smehljaje poslušal, ko Je razvila svoj načrt, da protežira ženo Hansa. Ti goriš naravnost od navdušenosti, že dolgo časa te nisem videl tako navdušene. — Meni se smili uboga stvar, Kurt. Rada bi ji pomagala. S časom bo Hansu ludi težko biti tako osamljen. Dokler je njegovar lastna mati proti temu, si nihče drzne sprejeti mlado ženo. — In ti si drzneš? TI si vendar pogumno, drago bitje. — TI tr1 moraš pomagati pri tem, Kurt. — Samoposebi umevno. Ali naj te peljem v mesto? — Ce hočeš, zelo ti bom hvaležna! — Z največjim veseljem! In večjo slovesnost morava tudi prirediti. Ali ne bo postalo to nekoliko preveč zate? — Počutim se tako dobro, kot riba v vodi. Dobro. Potem prirediva vrtno veselico iz samega veselja nad tvo-j m okrevanjem Vse moramo povabiti, predvsem tovariše Hansa Her-renfelda Mlado ženo morava sprejeti povss-m oficljelno. — Upam, da zasluži, da se potezaš zanjo! Naslednjega dne sta se oba Arnstettena odpeljala v mesto. Ko se je voz ustavil pred hišo, v kateri je stanoval Hans Herrenfeld, je stopil slednji ravno iz hiše. Presenečen je pogledal mladi par ter ga nekoliko v zadregi po- dravil. To se prilega izvrstno, go&pod Herrenfeld. Ravnokar sva hotela obLukati vašo gospo Pred kratkim sva se vrnila iz Wiesbadena ter nisva imela še priliko spoznati vašo ženo. — je rekla Urška prijazno. ' — Milostljiva, gospa, k nam prihajate? — Prosim, — takoj bom šel gori tudi jaz! Puedravil je Arnstettena s tako močnim stiskom roke, da je moral slednij napravlsi nekoliko spačen obraz. — Oprostite mi, — je rekel Hans. — a veseli me zelo, da ste prišli! Vrnil se je ž njima v hišo. Na stopnicah pa je rekel negotovo: — Ali vesta tudi, da je moja mati strašno jezna radi te moje poroke? — Nespravljiva ne bo ostala! — Potem ne poznate moje matere, — je rekel Hans. Urška se je nasmehnila. , ^ — Seveda poznam jo. Medtem so dospeli v prvo nadstropje. Čedna deklica je odprla vrata. Vstopili so. *• T » — Marija, sporočit« moji ženi. da je prišel obisk. Odvedel je Arnstettenove v majhen, s priprosto eleganco urejen salon. Vse je izgledalo še novo in mično. Niti en prašek ni ležal na majhniii stvareh. Kmalu nato Je vstopila mlada žena. Nosila je priprosto, poletno obleko in svetli lasje so obrobljali njeno ljubko lice. bila ljubila najin nastop, — potem se bo zgodilo to le radi Hansa. On trpi na tem, čeprav noče priznati tega. Mogoče je bilo nekoliko nerazumno od naju, da sva se poročila brez dovoljenja njegove matere, — a.... Pogledala je v oči svojega moža ter končala z globokim in navdušenim glasom: — Ljubila sva se zelo In jaz bi storila še kako drugo krivico radi svoje ljubezni! Priproste besede so prodrle globoko v srce Urške in Arnstetten je rrijel roko gospe ter jo spoštljivo poljubil Pričeli so govoriti o tem in onem. Hans naj prišel v prihodnjih dneh v Arnstetten da vrne obisk. V naslednem tednu naj bi se nato vršila vrtna veselica. Urška je povedala, kako se mora obnašati pri tem. Povsem neženirana mora biti ter prepustiti Lizi, da jo predstavi. Poslovili so se na skrajno prisrčen način. Hans je ostal še nekaj časa pri svoji ženi, ko sta oba Arnstettena odšla. — No, Lot ta? Smehljaje in jokaje se mu je obesila na vrat. — Moj Hans, moj ljubi Hans, — če bo le šlo vse po sreči! — Seveda bo šlo. Saj imava-vendar očeta na svoji strani. Prikimala je. — Dobrega, dragega očeta. In gcspa Arnstetten je očarljiva ženska. Po tvojem opisu sem si jo predstavljala drugačno. — Ne moreš biti bolj začudena kot sem jaz. Strašno se je izpreme-rila. Tako gre tudi meni. Ljubezen in sr^a napravita človeka plemenitejšim in dosti boljšim. Lota je zmajala z glavo. — Kot srečna ne izgleda ta ženska. Njene velike, temne oči imajo iz-laz, kot da iščejo srečo. Hans se je nasmehnil. — Majhna, romantična norica! — Le smej se. — mene ne boš pregovoril. Mlada, poročena ženska, ki je srečna, zre v svet z drugimi očmi. Mogoče je v velikih skrbeh radi svojega moža. On ni povsem svež in zdrav. POZOR, ROJAKI b naalm na prejemata, im razvidno. Vam |e naročnina psila K« kajte toraj, da se V temveč obnovite direktno, ali pa pri enem tih naših zastopnikov. (Cretan je Paraikov — Shipping Notts — (Dalje prihodnjič.) - t I Izgledala je nekoliko v zadregi ter se ozrla, z velikimi, plavimi očmi na svojega moža Ta ju je predstavil in ime Arnstettena ^e moralo zveneti čudno mladi ženi, kajU postala je vsa rdeča v obraz. Njene oči so jasno vpraševale: — Kaj hočeta od mene? prinašata dobro aH slabo? Ko ao sedli, je re*la Urška s prisrčno odkritostjo: — Prihajam nekoliko po nr ročilu vaše sestre, gospod Herrenfeld. ISI Hans je napravil teman obraz. Urška pa ga ni pustila niti do besede. Razvila je jasno svoj načrt za bojni pohod ter bila tako ljubeznjlva In mikavna, da Je odpadlo vse mučno In žaleče za mladi par. Ko Je končala, je prijel Hans roko Urške ter jo poljubil: — Zelo dobra ste za naju ter razumete naš položaj. Vsled tega polagam svojo stvar brezpogojno v vaši roki. In ti, Lotta? Mlada žena je gleuala % žarečlmi očmi v obraz Urške. — Milostna gospe, tako lepo bi bilo, če bi mogli sprijazniti mojega mol* s njegovo materjo ter sestro. In Če mislite, da bo vsa družba lju- NAPOLEON NI BIL BOŽJASTEN Proti trditvi, da je bil Napoleon božjasten, kakor so bili mnogi drugi velikani svetovne zgodovine, in da se je Imel za svoje presenetljive uspehe v prvi vrsti zahvaliti železni volji, katero je vzgojil v premagovanju te bolezni, nastooa zdaj odlični francoski kirurg dr. Raoul Baudet. Dr. Baudet razpravlja o izjavah raznih zdravnikov glede Napoleonove božjastl in očita jim mnogo netočnosti in znanstvene zablode. Posebno je vzel na piko avtorja teorije o zvezi med ge-nijalnostjo in blaznostjo Cesar a Lonibrosa, ki je uvrstil Napoleona med eplleptike po rojstvu in dr. Ce-sara Juarrosa, najnovejšega zagovornika teze o Napoleonovi božja-sti. Oba sodita, da je Napoleon bož-Jast podedoval, samo da dr. Baudet dokazuje, »r&nk Petkoviek *B Jože Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Čeme. KltzmiUer, It. Vodoplvt* MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. Ja- nezich. MINNESOTA Chisholmn, Frank Ooufte. Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Sekala. Eveleth. Louis Oouie. Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, John Povie Virginia, Fra»k Hrvati eh. Sheboygan. Jotar Z o rman. West Allls, Frank Skok. MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup. M. M. Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA p Omaha, P. Broderlck. NEW YORK Qowanda, Karl Sternlsha. Little Fails. Frank Masla, OHIO Barberton, Jonn Balant, Joe HltL Cleveland, Anton Bobek. Chaa Karllnger, Anton Blmclch, Math. Hlapnih, Euclid, F. Bajt. Girard. Anton Nagode. Lorain. Louis Balant ln J. KumJe NUes. Frank Kogoviek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town. Anton Kikelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambrldge, Frank JakAe. Braddock. J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavee. Clarldge, A. Yerlna Conemaugh, j. Bresovec. V. Ro-vaniek. Crafton. Ft. Machek. Export. G. Previč. Louis Japan-* člč, A. Skerlj. Farrell. Jerry Okorn. Forest City. Math. Kamin Greensburg. Frank Nov^k. Homer City in okolico. Kan* Ft-renchack. Irwin, Mike Pauahek. Johnstown, John Polane. Martin Korosheta. Krayn, Ant' Taoielj. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Kopxlvtek. Midway John Suet. Moon Bon, Fr. PodmlUek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arb in U. Jakoblch. J. Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reeding J. Pesdtae. Steelton. A. Hren. Unity Sta. In okolico. J. Skjrlj. Ft. Schltrer. ; -West Newton. Joseph Jovas Wlllock, J PeterneL UTAH Helper, wt. Krebe. WEST VtRGQflA: Williams River. Antoa mi WIBOONBHV Milwaukee. Jaeepti Tratnik tn Joe. Koren. Redne tak okolico. Frank Ji WYOMING Rock Springe. Lome % DtamnndvlDa. F. Lambert * 1*. avgutU: Leviathan, Cherbourg. Bremen 20. avgusta: Franc«, Havre Bremen, Cherbourg, Bremen George Washington. Cherbourg. • Brtmen Albert B&llin. Cherbourg. Ham burs 21. avgusta: Beriin, Boulogne Bur Mcr. Bremer 22. avgumta: Olympic. Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rot terdam Augustus, Napoll. Gtoovs 23. avgusta: Mlnnekahda. Boulogne bur Mer 2S. avgusta: Reliance. Cherbourg. Hamburg 27. avgusta: II« de France. Havre Berengaria, Chert>ourg Columbus. Cherbourg. Bremen America. Cherbourg. Bremen New York, Cherbourg, Hamburg 28. avgusta: Dresden, Cherbourg. Bremen 29. avgusta: Europa, Cherbourg. Bremen Maje«tic. Cherbourg Fennland. Cherbourg. Antwerpen Volendam, Boulogne Sur iler. Rot ter dam 30. avgusta: Republic. Cherbourg Bremen St Loul*, CherlHjurg. Hamburg Conte BSancamanc. Xapoll. Oenova 1. septacmbra: Pari?, Havre 2. septembra: Yulc&nla. Trst 3. septembra: Ylauretaiiia. CherV^urg J'resident Harding, Cherb-.urg, Hamburc Deutschland, Cherbourg. Hamburg 5. septembra: France. Havre firemen. Cherbourg, Bremen Hofneri«'. Cherbourg Roma. Napoli, Genova 6. septembra: I.eviathan. Cherbourg New Amsterdam, Boulogne Sur .Mer. Rotterdam 8. septembra: U.-soIute, Cherbourg. Il:im>>urB 10. septembra: Aquitania, Chfrl nurg President Roofiev * Cherbpa. Cherbourg. Bremen 17. septembra: B«r.-rig.irla. Cherbourg All itrt Baiiln, Cherbourg, Hamburg 18. septembrar Uerhn. Boulogne Sur Mer, Bremen 19. septembra: Paris, Havre Saturnia, Trst Majestic, Cherbourg Ituterdum. Boulogne sur M«r. Rtjtter-dam 20. sectembra: Cle\eland, Cherbourg, Hamburg 22. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg 23. septembra: Icemen, Cherbourg, Bremen 24. septembra: MaOretania. Cherbourg America. Cherbourg. Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg 25. septembra: Dresden, Cherbourg. Bremen 26 septembra: France, Havre Homeric. Cherbourg I'ennlarid. Cherbourg, Antwerpen V«-lendam. Bouligtie sur Mer, Hotter-da m Augustus, Nap.ili, Genova 27. septembra: Le via t ha/i, Cherbcurg 1. oktobra: A'lUit.itiia, Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg L>euts4 hland, Cherbourg, Hamburg 3. oktobra: lie •!♦- France. Havre Kuropa, Cherbourg, Bremen Olympic. Cherbourg 4. oktobra: St. I>.uis, Cherbourg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam C>nte 151am aniano, Nainjli, Genova 6. oktobra: Republic, Chsrrtixurg. Hamburg Rrsoluie, Cherbourg. Hamburg 8. oktobra: Vulcania, Trst iiereiiKaria, Chernourg Columbus. Cherbouig. Bremen President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 9. oktobra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 10. oktobra: j i\«rls, Havre M.ijcslic. Cherbourg Stateiidam, Boulogne sur Mer. Kot-terdam 1 tonta, Napoll, Crnuva 14. oktobra: Bremen, Cherln»urg. Bremen 15. oktobra: Mauritania Cherbourg Ceorge Washington, Cherbourg, Hamburg Albert Ratlin, Cherbourg. Hamburg 16. oktobra: Berlin, Boulogne sur Mer. Bremen 17. oktobra: France, Havre Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 18. oktobra: Leviathan, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Conte Crande, Napuli, Genova 22. oktobra: New York, Cherbourg, Hamburg 23. oktobra: Dresden. Cherbourg, Bremen 24. oktobra: lie de France. Havre Saturnia, Trst Kuropa. Cherbourg. Bremen I'ennland, Cherbourg, Antwerpen 25. oktobra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg Volendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 29. oktobra: Deutschland. Cherbourg. Hamburg America, Cherbourg, Hamburg Berengaria, Cherbourg 31. oktobra: Majestic. Cherbourg Augustus. Napoll, Cennva. BREZPLAČNI F0CK. BOARD OP EDUCATION nud! brezplačen pouk, U se žele naučiti angleški ln hočejo postati dr-ža vi Jani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila ▼ ljudski ioli itv. 127 Last 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 1&, soba fttr. 3*8. ali pa ▼ l»ndeJJrt ln sred« sb S. do 5, m-ba tis. BRZA ZVEZA v EVROPO preko. Hamburga na naših modernih pa mikih HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN NEW YORK Redna tedenska odplutja. Zmerne cene. Dlrketna železniška zveza z Jugoslavijo. Redna odplutja tudi na naših znanih kablnskih parnlkih ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American Line 89 Broadway + + + New York