8554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
P. P.126
PRlmurtSKI DNEVNIK
Poštnina platana v gotovini ~
Abb. postale i gruppo Cena 500 lir
Leto XXXVIII. Št. 227 (11.355)
TRST, torek. 19. oktobra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZA ZAČETEK POGAJANJ O POGODBAH IN CENI DELA
Spadolini spet posredovalec med sindikati in delodajalci
Zastopniki zveze CGIL-CISL-UIL bodo šli na današnje srečanje z enotnim stališčem - Odločilno vprašanje davkov
RIi\l — Predsednik vlade je sklical danes spet za skupno mizo zastopnike enotne sindikalne zveze in zasebnih ter javnih industrijskih po-djrtij, da jih skuša pregovoriti o obnovitvi delovnih pogodb in o stroških za delovno silo. Kot je znano, je prvi tak poskus povsem propadel 1. t.m. zaradi proceduralnih razlogov, ker se sindikati niso uklonili izsiljevanju Confindustrie, ki je hotela ob svoji strani le zastopnike d žavnih podjetij (Intersind in AS AP), ne pa tudi predstavnikov malih industrijcev (Conlapi), trgovcev in obrtnikov.
Sedaj je pa Spadolini povabil na današnje srečanje prav isto zastopstvo. ki ga predlaga Confindustria, in je zato vprašljivo, kašne dodatne predloge bo dal glede same sestave delegacij, ki naj bi začele pogajanja, tako da bi jih mogli sindikati sprejeti. Mnogo bo bržkone tudi odvisno od obvez, ki jih bo vlada sprejela glede preureditve davčne po'itike, ki jo sindikati, zlasti največji CGIL, postavljajo kot prvi
pogoj za pristanek na razpolago o najbolj kočljivi točki vprašanja stroškov za delovno silo, o upočasnjenju premične lestvice.
Draginjska doklada ostaja namreč slej ko prej ključno vprašanje za premik pogajanj z mrtve točke. Treba bo najti kompromis med tremi zelo odločnimi, različnimi in vsaj delno nasprotujočimi si stališči: vlada hoče zajeziti inflacijo v prihodnjem letu pod 13 odstotki in vztraja, da mora ostati pod to mejo tudi rast stroškov za delovno silo; delodajalci trdijo, da že draginjska doklada zvišuje stroške skoraj do te meje in da torej ni mogoče začeti pogajanj o delovnih pogodbah, če se prej ne upočasni premična lestvica; enotna zveza CGIL -CISL - UIL pa zahteva predvsem o hranitev kupne moči plač (zlasti nižjih), ki naj bi jo dosegli z davčnimi razbremenitvami.
Danes bo torej Spadolini skušal približati razhajajoča se stališča, da se naposled začnejo pogajanja ob obeh mizah (posebej, a istoča-
IZ TURINA SO JO PREMESTILI V RIM
sno, o delovnih pogodbah in stroških za delovno silo), ki naj bi se zaključila pred koncem novembra, tako da bi imela vlada in parlament jasnejšo sliko pred glasovanjem o proračunu, in da bi mogla potekatiTazprava v mirnejšem družbenem vzdušju. Pri sindikatih se bo po vsej verjetnosti opiral na obljube o nadaljnjih ukrepih za razbremenitev delovnih prejemkov in z napovedano reformo davčnih količnikov, pri delodajalcih se bo pa lahko posluževal (če bo hotel) orožja razbremenitve socialnih dajatev, ki zapade prav 30. novembra.
Sindikati so pomembno ojačili svojo pogajalsko moč s sporazumom, ki so ga dosegb' včeraj. Tajništvo enotne zveze CGIL - CISL - UIL je namreč po 12-urnem zasedanju dosegel skupno stališče o načelih, ki jih bodo zagovarjali danes Lama, Camiti in Benvenuto na trikotnem sestanku v palači Chigi. Doseženo soglasje temelji na zaščiti nižjih in družinskih dohodkov, ki naj bi jo dosegli z davčno reformo, na začasnem Upočasnjenju draginjske doklade s prehodom od sedanjega na »omiljeni* pokazatelj ISTAT o naraščanju življenjskih stroškov. Glede podrobnosti obstajajo sicer še nekatera različna mnenja o postopkih in številkah, zlasti glede deleža, ki naj ga prispeva vlada z davčnimi olajšavami. Toda o teh podrobnostih bo bržkone prepuščena dokončna odločitev delovnim ljudem samim, saj so se v enotnem tajništvu tudi sporazumeli o nujnem sklicanju [»svetovanja na delovnih mestih.
Tudi Natalia Ligas na procesu Moro
Nove skrivnosti v zvezi z Ulico Gradoli
RIM — Prisotnost v četrtek aretirane Natalie Ligas bi morala biti edina novost na včerajšnji razpravi procesa Moro, a za nepredvideno spremembo sta [»skrbela odvetnika zasebnih strank Tarsitano in Zupw. Zahtevala sta brez uspeha, naj bi sodni zbor zaslišal vse udeležence-tiste'spiritisUčne seanse, na kateri so Izrekli ime Gradoli.
Odvetnik Znpo pa je obenem zahteval, naj sj sodni zbor priskrbi original zapisnika o hišni preiskavi v Ulici Gradoli dva dni po ugrabitvi Alda Mora. Na fotokopiji zapisnika, ki jo je sodnikom izročil bivši rimski kvestor in sedanji palermski prefekt De Francesco, je žig z napisom «Polizia di State*. Naziva «Državna policija* pa leta 1978 niso poznali, saj so reformo policije odobrili šele pred kratkim. Iz tega sledi, da je bil žig odtisnjen kasneje, morda celo, da so poročilo sestavili pred kratkim, ne da bi se zavedali, da je p»licija medtem zamenjala svoje uradne žige.
Poleg tega zapleta, ki pa ne bo imel po vsem sodeč nobenih po sledic, je bila včerajšnja razprava v znamenju prihoda Ligasove in sklepnega zasliševanja skesanega brigadista Alfreda Buonavita. Takoj po svojem prihodu v sodno dvorano je brigadistka vprašala za premestitev v kletko «neomajnih», a te prošnje ni predsednik sodišča uslišal, le napovedal je, da bodo o tem razpravljali.
Ko je pred sodniki spregovoril edini skesanec zgodovinskega .voda ustanoviteljev rdečih brigad Buonavita. so »neomajni* zapustili dvorano, z njimi pa je odšla tudi Natalia Ligas.
Buonavita .je v svojem včerajšnjem pričevanju prikazal predvsem odnose med rdečimi brigadami in skupino «GAP» založnika FeltrineUija ter stike z raznimi tujimi sorodnimi organizacijami. Prav tako je spregovoril o odnosih s «Potere operaio*, a iz njegovega pričevanja je bilo razvidno, da so bili ti stiki vse prej kot enostavni in da so vsi skušali izrabljati rdeče brigade.
PO SKLEPU NDVIDRŠKE CARINE ZA NAROČILO ITALIJANSKEGA PODJETJA
Prepoved izvoza ameriških rotorjev sprožila v Evropi neprijeten odmev
Hudi protesti v podjetju Nuo\o Pigiionc - Embargo obsoja tudi Evropska skupnost
Vrsta razčlenjenih stavk zdravnikov
RIM — Sindikati zdravnik«' zaposlenih v javnih bolnišnicah in okrožnih zdravnikov so [»trdili splošno tridnevno stavko od četrtka, 21., do sobote, 23. oktobra. S ponedeljkom pa se bo začela vrsta razčlenjenih stavk po naslednjem koledarju; v ponedeljek b<xlo stavkali zdravniki zdravstvenih enot, v torek bodo zaprti laboratorijski, mikrobiološki, dietetični, imunološkeomatološki oddelki, v sredo kirurški, v četrtek ne bodo na voljo usluge preventivnega zdravstva, javnega zdravstva in zdravstvenih direkcij, v petek pa bodo stavkali zdravniki v oddelkih radiologije, anestezije in rehabilitacije. Po tridnevnem premoru se bo val stavk ponovno nadaljeval po istem vrstnem redu od torka, 2. novembra, dalje. Ni izključeno, da se bodo razčlenjenih stavk udeležili tu di živinozdravniki.
DRUGI DEL SVEŽNJA UKREPOV JUGOSLOVANSKE VLADE ZA PREMOSTITEV GOSPODARSKE KRIZE
Od ponedeljka visoki pologi za jugoslovanske državljane ob vsakem prehodu državne meje
Ukrep ZIS predvideva za vsakega občana, ki gre v tujino, da mora prvič plačati pet tisoč din pologa, ob vsakem naslednjem prehodu pa po dva tisoč din več — V maloobmejnem prometu bodo jugoslovanski državljani petkrat letno lahko prestopili mejo brez pologa
BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je v nedeljo sprejel odredbo o obveznem depozitu na dinarje, ki jih državljani lahko odnesejo iz Jugoslavije. Odredba je začela veljati včeraj.
Občani bodo vplačevali s posebnimi [»ložnicami pri pooblaščenih bankah in pošti.
V sporočilu ob uveljavitvi te odredbe je rečeno, da bodo morali občani [»lagati polog in to:
— Ob prvem izhodu iz Jugoslavije v tekočem letu v višini 5.0)0 dinarjev, letos pa ob prvem odhodu iz Jugoslavije P» veljavnosti odloka.
— Ob vsakem naslednjem izsto p>u iz Jugoslavije v tekočem letu pa bodo morali občani položiti še za 2 000 dinarjev več, kot je značal depozit ob prejšnjem izhodu. To pomeni, da bodo za drugi odhod v tujino občani morali položiti 7.000 dinarjev, ob trefjem 9.000 dinarje\ in tako naprej. Ob desetem na primer 23.000 dinarjev.
Obveznost polaganja depozita na dinarje, ki jih Jugoslovani lahko odnesejo iz države, se ne nanaša na:
— Občane, ki so na začasnem delu v tujini in člane njihove ožje družine, ki z njimi živijo v tujini;
— Člane ožje družine občanov, ki živijo na začasnem delu v tujini in h katerim ožji člani odhajajo na obisk:
— Za tiste občane, ki so v skladu z mednarodnimi sporazumi o maloobmejnem prometu, ki jih je sklenila Jugoslavija, zapos'eni v tujini ali pa se šolajo v tujini;
— Za občane, ki so zap»sleni v tujini prek domačih organizacij združenega dela in njihovih združenj ali prek organov družbenopolitičnih skupnosti;
— Za občane, ki službeno potujejo v tujino, pa tudi za tiste, ki sodelujejo v mednarodnem prometu, bodisi letalskem, že’ezniškem, pomorskem ali avtomobilskem prometu. Obvezni p»log tudi ne bo ve
ljal za vodiče turističnih agencij, ki bodo vodili skupine turistov v tujino v organiziranih aranžmajih:
— Nadalje za državljane, ki gredo na zdravljenje v tujino, na podlagi odobritve pristojnih ustanov. Izvzeti so tudi občani v dvolastni-škem prometu.
Polog bodo vračali izključno na podlagi originala »posebne položnice?', ki jo bodo overovili carinski organi in to po izteku enega leta od dneva vplačila depozita.
Polog bodo vračale pooblaščene banke, ki so sprejele vplačilo, oziroma p»šte, v primeru, če je bil depozit položen na počti.
Občani bodo dobili original [»ločnice, kar bo služilo kot dokument ob odhodu iz države.
Ob prebodu državne meje so občani dolžni carinskim organom pokazati takšen dokaz, ki ga bo carinik overovil s pečatom »izkoriščeno* ter z datumom izhoda in ga p»tcm vrnil stranki. Cariniki so tudi dolžni ugotoviti pravibiost višine po-
STROGEJIAZNI ZA ZASEBNIKE ZA PREKUPČEVANJE Z DEVIZAMI
ZAKONI 0 PROMETU TUJEGA DENARJA IN DEVIZNEGA POSLOVANJA V SFRJ
BEOGRAD — Včeraj je začel ve ljati zakon o menjalniških poslih in prometu tujega denarja v Jugoslaviji. V skladu s tem predpisom bodo v prihodnje nakup in prodaja tujega denarja, potniških in
za izvajanje deviznih prekrškov v inejtiem prometu.
V prihodnje bo obvezno odvzet vsak avtomobil ali drugo prevozno sredstvo ali predmet, v katerem se v nasprotju z zakonom odnašajo di-
bančnih čekov in kreditnih pisem.! par ji iz Jugoslavije, ali vnašajo v lahko opravljale pooblaščene p. .’, žv».v;o v večjem znesku, kot je do
RIM — Ameriški embargo v zveži s štirimi rotorji, ki so jih prepovedali izvoziti v Italijo, je p<); Vzročil med uslužbenci, sindikalisti in vodstvom p»djetja Nuovo Pi-gnone veliko razburjenje. Celotna zadeva odmeva celo že preko italijanskih meja in nobenega dvoma ni. da ni prispevala k izboljšanju vzdušja v odnosih na relaciji ZDA •Evropa.
Italijansko podjetje Nuovo Pigno ne je štiri turbine, ki služijo za Pogonske naprave plinovoda, naro čilo pri ameriški tovarni General Electric. Tovarna jih je ob koncu avgusta poslala v Nevv York. kjer je tamkajšnja spedicijska družba podvzela vse formalnosti pri new-yorški carini za izvoz. Po dveh dneh, 9. septembra, je ameriški zFedcrul Register* priobčil ukaz za embargo vseh naprav z ameriško telinologijo petrolejske smeri, ki so namenjene italijanski družbi Nuova Pignone. Nekaj kasneje so ta sklep sporočili tudi v Italijo in obenem odločili, da štirih rotorjev sploh ne bodo več odposlali.
Ameriška odločitev je tem manj razumljiva, ker rotorji sploh niso bili namenjeni za vgraditev v naprave, ki so namenjene obratovanju sibirsko - evropskega plinovoda, »mpak bi jih morala prejeti Alžirija za svoj plinovod. Poleg tega pa fleluje v Sovjetski zvezi že kar t48 tovrstnih ameriških turbin vrste «eneral Electric in strokovnjaki •o prepričani, da so Sovjeti povsem -sposobljeni obvladati tehnologijo «delave takih naprav. Prav zato je ameriški embargo nesmiseln.
Ukrep ameriških oblasti je, seve-
da, ogrozil delovne načrte [»djetja in delavstvo se je zato zbralo na skupščinah, kjer je ostro obsodilo to diskriminacijo. V Bariju je stavkalo 000 uslužbencev, 400 delavcev v Vibu je sestavilo oster protest, prav tako v Firencah, kjer je delegacija delavcev odšla tudi k a meriškemu konzulu. Sestal se je tudi deželni svet Toskane, ki je pozval italijansko vlado naj podvzame vse korake za rešitev tega vprašanja.
Oster protest so naslovili na ameriške oblasti tudi voditelji [»djetja, kot tudi sindikalni predstavniki. V krogih Evropske skupnosti v Bruslju pa so označili ameriški ukrep kot « skrajno škodljiv za Evropsko skupnost? in ni izključeno, da ne bodo od Washingtona zahtevali celo povrnitve stroškov, ki so jih imele s tem v zvezi evropske družbe zaradi sodelovanja pri opremljanju sibirsko-evropskega plinovoda.
slovne banke, pošte in organizacije, ki se z bankami sporazumejo o opravljanju menjalniških poslov. Hoteli, moteli, potovalne agencije, mednarodna letališča in pristanišča bodo morali odpreti menjalnice, če to ni storila banka ali pošta. Poleg tega bo menjalniška dela lahko opravljala tudi carinarnica.
Za odkupljene devize bodo menjalnice dajale dinarje ali dinarske čeke, ki jih izdaja NB Jugoslavije. Te čeke bo mogoče uporabiti kot plačilno sredstvo za vso prodano blago ali storitve.
Ta zakon prepoveduje vsak nakup ali prodajo tujega denarja na ozemlju Jugoslavije mod OZD, med občani, kot tudi med Jugoslovani in tujci. Prepoveduje tudi nakup in prodajo blaga in storitev za devize. Tuji denar bo moč izkoristiti le za nakup v konsignacijah.
Za kršenje tega zakona so predvidene dokaj stroge kazni.
Včeraj je začel veljati tudi sklep o uporabi deviz, ki jih imajo občani na deviznem računu, ali kot hra nilno vlogo.
Občani in pravne osebe bodo lahko koristile devize z računov ali hranilnih vlogah v tistih devizah, v katerih so jih tudi deponirali. Na zahtevo občana lahko banka zamenja eno v drugo konvertibilno valuto, če potuje v tujino ali mora plačati kake druge stroške v tujini. Na zahtevo občanov po tem odloku lahko devizno hranilno vlogo vodijo tudi v dinarski protivrednosti. Takrat dobijo pravico do nakupa katerekoli konvertibilne valute za potovanja v tujino in nakup posameznih izdelkov domače proizvodnje v državi.
Zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ je kot enega intervencijskih zakonov sprejel zakon o spremembi zakona o devičnem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino, ki uvaja obveznost izrekanja zaščitnega ukrepa odvzema predmetov, ki so uporabljeni ali so bili namenjeni
niiiiiiiiiiifiiiiiiMMiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiumuliiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHivnniiiiiiiiiiiiiiiiiHB
V TOPLO SPREJETEM GOVORU PRED DELEGATI DRŽAV VSEGA SVETA
Džemajel zahteval v Združenih narodih takojšnji odhod tujih sil iz Libanona
WAS1IINGT0N - Včeraj je prispel v New York predsednik Libanona Amin Džemajel, ki bo ostal v ZDA na uradnem obisku pet dni. Že včeraj je spregovoril pred delegati Združenih narodov, pred katerimi je zahteval »takojšnji in brezpogojni odhod vseh tujih sil iz Libanona? Džemajel je bil v svojih besedah zelo aster in odločen ter je poudaril, da je Libanon naveličan prelivanja krvi, razdejanja, brezdomcev in obupa. Na mednarodno skupnost je naslovil prošnjo za pomoč, da bi Libanon spet pridobil svojo neodvisnost in obnovil svoje gospodarstvo. V svojem govoru je
omenil tudi Palestince in dejal, da kot želijo Libanonci živeti v miru in na svoji zemlji, imajo tudi Palestinci pravico do življenja v miru in svobodi ter si prodobiti svojo domovino v rodni Palestini.
Džemajel se bo danes v Washing-tonu srečal z Reaganom, kateremu bo, kot predvidevajo, predstavil finančni načrt potrebne pomoči za obnovo Libanona, ki naj bi zahtevala 10 milijard dolarjev. ZDA so doslej izrazile pripravljenast nakaza ti v sklad za obnovo te bližnjevzhod-ne države 30 milijonov dolarjev, vendar pa vse kaže, da bodo to vsoto povišale na 95 milijonov. Dže-
majel bo skušal Reagana prepriča ti, da bi ZDA dale vsaj milijardo polnoči. ,
Medtem poročajo iz Libanona, da je tam prišlo do ponovnega obstreljevanja med sirskimi in izraelskimi četami. Sirci so spustili proti i-zraelskim oklopnikom nekaj protitankovskih raket, vendar se spopad ni razplamtel.
Poveljnejše vesti prihajajo s po dročja Šufa, kjer so se v preteklih dneh spopadli druži in falangist. Izraelski vojaki so se namreč skle nili umakniti s tega področja, nadomestili pa jih bodo vojaki redne libanonske vojske.
voljeno. Enako velja, če gre za izvoz deviz iz države v potniškem prometu s tujino. Odlok se nanaša tudi na tuje vrednostne kartice, kupone tujih vrednostnih kartic in tuje hranilne knjižice.
Namesto doslej veljavnih denarnih kazni bodo torej v prihodnje za devizne prekrške obvezno izrečeni zaščitni ukrepi odvzema prevoznega oziroma prenosnega sredstva, če so njegova tajna oziroma skrivna mesta uporabljena za skrivanje predmetov, s čimer so kršeni predpisi, ne glede na to, ali je avtomobil la-stnina kršitelja ali ne.
Tanjug je včeraj sporočil, da s« v republike in pokrajine že poslali polovico od skupaj potrebnih bonov za bencin. Na tiskovni konferenci je podsekretar zveznega sekretariata za tržišče in splašne gospodarski zadeve Milorad Vukovič povedal, da bo le ožja Srbija dobila
bone danes. Drugo polovico bonov bedo poslali v republike in pokrajini 22., Srbiji pa 23. oktobra. Sicer pa bedo od 20. oktobra, od jutri, na bencinskih črpalkah prodajali bencin le za bone. Ob tej priložnosti bo moral kupec plačati tudi vrednost bora (0.40 din).
Boni, kot je znano jih bo vsako vozilo dobilo ra 40 litrov na mesac, so različne vrednosti in sicer za 5,10,20 in 50 litrov. Izdajali jih bodo hkrati za obdobje do konca leta. Lastnik motornega v ožila ga lahko koristi po svoji volji, le da bencina ne more kupiti vnaprej, neizkoriščen bon pa lahko prenaša iz enega v naslednji mesec. Republike in pokrajine bodo organiziral razdeljevanje banov prek sekretariata za notranje zadeve, s tem bo vsaka občina delitev prilagodila svojim možnostim, o čemer bo pravočasno seznanila občane.
Diplomatska, konzularna in druga predstavništva bodo dobila posebej označene bone. količine pa niso omejene. Za tuje turiste še nadalje ostaja 27-odstotni popust, vendar bodo pred vstocom v Jugoslavijo ali na meji, vnlačali količino bencina, ki ga bodo potrebovali, (dd)
loga na podlagi števila odhodov in datumov odhodov, ki jih overijo organi notranjih zadev s pečati v potnem listu.
Kot dokaz za oprostitev pologa bodo morali občani predložiti:
— Delovni vizum ali potrditev pristojnega občinskega oigana za delavce, ki so začasno zaposleni v tujini, potrdilo za člane ožje družine, ki z njimi živijo v mestu začasnega bivališča v tujini.
— Potrditev pristojnega občinskega organa, določenega z ustreznim predpisom republike ali avtonomne pokrajine (po prarilu bodo to organi za notranje zadeve občine), ali prepustnico za maloobmejni promet in potrditev pristojnega občinskega organa o zaposlitvi ali šolanju v tujini.
— Drugi občani v maloobmejnem prometu bodo lahko na leto 5-krat prestopili državno mejo brez obveznega pologa, kot dokaz jim bodo organi notranjih zadev vtisnili v prepustnice izstopni pečat.
— Potrditev organizacije združenega dela, njihovih združenj ali organov družbenopolitičnih organizacij, kjer so zaposleni in prek katerih odhajajo na delo v tujino.
— Kot dokaz za oprostitev plačila | depozita bo tudi sklep upravnih organov ali pristojnega organa o odobrenem službenem potovanju v tujino, za neposredne udeležence v prometu In turistične vodiče pa bosta služili potni nalog aU potrditev delovne organizacije o opravljanju navedenih dejavnosti. Takšna dokazila bodo cariniki zadržali in jih dostavljali zvezni carinski upravi.
— Dokaz bo tudi napotnica overjena s strani pristojne zdravstvene ustanove ali skupnosti socialnega zavarovanja.
Prepustnica za dvolastniški promet z oznako «za kmetjski prehod meje*.
Veljavnost potrdila pristojnih organov bo 3 mesece od dneva izdaje.
Ukrep predvideva tudi denarno kazen za pooblaščeno banko ali poštno hranilnico in sicer v višini od 50 tisoč do milijon dinarjev, če bodo izdali potrdilo o položenem depozitu občanu, ki ni položil pologa v predpisanem znesku, pa tudi če v roku treh dni pooblaščena banka ali poštna hranilnica ne preneseta znesek dinarskega pologa na poseben račun pri Narodni banki Jugoslavije. Za navedene bodo kaznovali tudi odgovorne osebe v banki ali na pošti z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev. Denarna kazen v višini 5.000 dinarjev bo doletela tudi občane za prekršek, če ob izhodu iz države ne bodo imeli potrdila pooblaščene banke ah' poštne hranilnice o dinarskem pologu, (dd)
ŠE NOBENE REAKCIJE NA PRIMAS0V SOBOTNI GOVOR
Tisk ne komentira Glempove h omili je
VARŠAVA — Poljski tisk za se daj še ni komentiral sobitne homili-je primasa poljske cerkve Jožefa Glempa, ki je bil dejal, da bi se morale oblasti, pred sprejetjem zakona o ukinitvi neodvisnega sindikata Solidarnost, posvetovati s predstavniki delovnega razreda. Tisk tudi ne komentira primasove izjave, da je treba na novih temeljih graditi sodelivanje med družbo in oblastjo.
Zato pa so glavni članki domala vseh poljskih časnikov posvečeni prvi obletnici imenovanja generala Jaruzelskega za prvega sekretarja poljske združene delavske partije, do katerega .je prišlo med četrtim plenumom PZDP. Glasilo partije «Trybuna Ludu* piše, da je plenum omogočil povratek k politiki realizma in sprejetje učinkovitih ukrepov za zaščito državnih interesov, kljub temu, da so sovražniki socializma na vse načine skušali s stavkami izpodkopavati družbene temelje. »Tr.vbuna Ludu* omenja tudi dejstvo, da je Jaruzelski prvi mož v zgodovini Poljske, ki zaseda tri pomembne položaje: vodja partije, vlade in vojske. Do podelitve teh funkcij, piše glasilo PZDP, .je prišlo v težkem in nevarnem obdobju. Čeprav je bilo tudi letos storjenih napak in doživljali so se tudi neuspehi, zaključuje «Trvbuna Ludu*. pa je Jaruzelski vseskozi skušal uresničevati program devetega izrednega kongresa partije.
Strogo policijsko nadzorstvo vseh največjih tovarn je tudi včeraj nre prečilo nove izgrede. Po vsej Polj ski je zavladalo zatisie. Mirno ,ie bilo tudi v železarni »Huta Warsza va*. k’er bi moralo priti do osemurne stavke, a je iz še nepojasnje nih razlogov, (kaže. da je prišlo
do nesporazumov pri razdeljevanju letakov) odpadla.
O dogodkih na Poljskem so v nedeljo razpravljali tudi zunanji ministri članic EGS, id so se zbrali v Nyborgu na Danskem. Šef italijanske diplomacije Coiombo je podal izredno črnogledo sliko. Dejal je. da sklep poljske vlade, da se ukine Solidarnost, še bolj zaostruje položaj v državi, kjer ni več prostora za konkretni dialog. Takšno stanje, je poudaril Co)oml», bo neugodno vplivalo tudi na splošen evropski položaj.
DUNAJ — Pod vodstvom zveznega sekretarja za finance dr. Jožeta Florjančiča in avstrijskega ministra za trgovino, industrijo in obrt dr. Jožefa Staribacherja sta se včeraj srečali delegaciji obeh držav na sedmem zasedanju jugoslovansko - avstrijske komisije za gospodarstvo, industrijsko in tehnično sodelovanje. Največ poeornosti bodo namenili blagovni menjavi, v kateri Jugoslavija že vrsto let beleži deficit. Pogovarjali se bodo tudi o odpravi sedanjih carin za večje število jugoslovanskih izdelkov. Na dnevnem redu so tudi višje oblike sodelovanja obeh držav, kooperacijski posli in skupni nastop na tretjem trgu.
RIM — Da bi pozvali čimprejšnjo obnovo delovnih pogodb so bančni uslužbenci že včeraj začeli vrsto razčlenjenih stavk, ki se bodo končale šele v petek, 29. oktobra. Sindikat je napovedal skupno 13 ur stavke v znak protesta zaradi odklonilnega stališča delodajalcev do nekaterih temeljnih žalitev v zvezi z delovnim urnikom, službenimi na predovanji in plačami.
.................................
KONČAL SE JE BEG <INFORMATORJA Z M0NTECIT0RIA >
Karabinjerji aretirali Giovannija Alimontija
RIM — šele včeraj se je izvedelo, da so karabinjerji že v petek v Rimu aretirali rdečega brigadista Giovannija Alimontija, »informatorja z Montecitoria*, la ga obtožujejo sodelovanja v umoru generala karabinjerjev Cavaligia, zapornega paznika Cinottija in policijskega funkcionarja Vincija. 27-letni Alimenti pa je morda še bolj znan kot brigadist, ki je s svojo službo telefonista v poslanski zbornici omogočal rdečim brigadistam vpogled v državni aparat.
Alimenti je bil na begu od 6. januarja letos, ko j* bil ranjen v spodletelem poskusu ugrabitve podpoveljnika D gos iz Rima Nicola Simone ja. Tistega dne je Alimonti seveda prekinil svoje delovno raz merje v poslanski zbornici in prešel v ilegalo. Šele mesec dni kasneje so proti njemu izdali zaporni nalog, bržkone po zaslugi pričevanj kakega skesanega brigadista. Preiskovalci so prepričani, da je Alimcmti deloval za rdeče brigade vse od leta 1980, v teroristični organizaciji pa je imel tudi pomembno vlogo, da ni bil samo vesten informator, temveč je tudi aktivno sodeloval v raznih zločinskih podvigih.
Prehude
omejitve
Zvezni Izvršni svet Jugoslavija je v nedeljo objavil drugi sklop u-krepov za ozdravitev težkega gospodarskega položaja v državi. Prvi ukrepi, o katerih smo že poročali, so zadevali predvsem strogo omejitev porabe energetskih virov od bencinu in drugih naftnih derivatov do elektrike, ter valntne u-krepe za povečanje izvoza in deviznega priliva za ublažitev primanjkljaja plač-llne bilance in zagotovitev zunanje likvidnosti. Drugi del uk-epov, ki neposredno zadevajo prebivalstvo na obeh straneh meje in našo narodnostno skupnost še posebej, pa se nanaša na drastične omejitve pri prehodih meje tako s potnimi listi, kot s prepustnicami za maloobmejni promet v okviru videmskega sporazuma.
Razumemo, da mora država nekaj ukreniti zato, da rešuje svojo plačilno bilanco in da prepreči e-dliv devizne in dinarske valute preko meje. živimo namreč v državi, kjer državljanom ni dovoljena tuja valuta niti v bankah in kjer je tudi omejen iznos valute 4 vsakem potovanju v inozemstvo.
Toda nkrepi, ki jih je sprejel jugoslovanski zvezni izvršni svet glede prehodov meje za svoje državljane, so pretirani. Dinarski polog v višini 500.000 s. dinarjev za prvi prehod meje s potnimi listi in polog nadaljnjih 200.000 s. dinarjev za vsak naslednji prehod meje, pomeni mnogo hujši ukrepi, kot bi ga predstavljala pred časom predvidena taksa 150.000 s. din za vsak prehod; le petkratni prehod meje • prepustnicami za maloobmejni promet na leto pa Je nazadovanje celo v primerjavi z uvedbo prepustnic pred 25. leti.
Ker odlok, tak kot je objavljen, časovno ni omejen, pomeni praktično zapiranje meje in torej vračanje v leta po vojni, ki bi jih radi pozabili. V resnici pa prihaja jo še težji časi iz preprostega razloga, ker smo se navadili na odprto mejo kot veliko pridobitev. Mi. Id živimo ob meji, posebno še Slovenci, smo zavestno gradili in o-stvarjali vzdušje za bolj odprto mejo, zanjo smo se zavzemali v varit svojih akcijah in nastopih. Težili smo za integracijo obeh pasov oh meji, saj so razni dogovori po vojni bili sprejeti zato, da se prebivalstvu ob meji omogoči premostiti težave, ki jih je povzročila razmejitev. S tem namenom so ugodnosti s prepustnicami za obmejno prebivalstvo postajale iz le*a v leto bolj liberalizirane, izredno pomembno vlogo so odigrali avtonomni računi, sejemski sporazumi itd.
Z osimskim sporazumom, s katerim državi podpisnici v členu I »izrecno potrjujeta svojo odločenost, da bosta še naprej pospeševali medsebojno gospodarsko sodelovanje, pri čemer bosta zlasti pazili na zboljšanje življenjskih razmer obmejnega prebivalstva obeh držav*, je bila odprta pot nadaljnjemu razvoju In izboljševantu odnosov in sodelovanju ob meji
Res je Lista za Trst začela *■ viratl izvajanje osimskih sporazumov, ioda kljub temu je prišlo do noveliranja videmskega sporazuma in do drugih pozitivnih ukrepov, kar je potrdilo voljo obeh držav, da kljub nasprotovanju nekaterih nadaljujeta s politiko vedno l»lj odprte meje.
Sedaj sc z uvedbo skrajno restriktivnih ukrepov za prehajanje meje, pretrga ves ta proces integracije. do katere je, pa čeprav v omejeni obliki, že prišlo na nekaterih sektorjih. Posledice pri nas, posebno pa v Trstu, Gorici, Čedadu, Trbižu in drugih večjih središčih, bodo hude. Najbolj prizadet bo trgovinski sektor, razne delavnice, servisi in d-uge gospodarske dejavnosti. Posledica bo v velikem povečanju brezposelnosti v teh panogah, hud udarec bo tudi za Slovence in nHhovo povezovalno vlogo v snlošno korist na vseh področjih. Prav teko bodo hude posledice tudi na Jugoslovan-ki strani, ker je pričakovati zmanjšanje prometnih tokov v Jugoslavijo.
Sprejeti nkrepi res predvidevaj« nekatere izjeme, na primer z« zdomce in njihove družine, nobenih izjem in olajšav pa ni predvidenih za kulturne in športne prireditve, za športne vaditelje in pevovodje, za razna gostovanja Itd. Prav tako niso predvidene nobene izjeme glede sorodstvenih zver v primeru, ko ne gre za zdomce, za primere bolezni, smrti itd.
V informacijah, ki smo jih dobili v teh dneh. so bila zagotovila, da bodo veliale izjeme tudi za omenjene primere, kar pa iz objavljenega besedila v jugoslovanskih časopisi! ni še razvidno, zato so potrebna hitra pojasnila.
Vsakomur je razumljivo, da ima država pravico in dolžnost braniti se pred škodo, ki nastaja zaradi resnega gospodarskega položaja, ♦oda menimo, da je pri tej obrambi, predvsem kar zadeva obmelna področja, bil storjen prevelik korak, ki bo povzročil veliko škodo 35-letnim naporom in ki jo bo težko v kratkem času popraviti.
Naša želja je. da bi maloobmejni promet ostal neokrnjen, da M se ostali ukreni omilili Ig da H bili čimprej odpravljeni.
V UREDBI ZIS VIDIJO HUD UDAREC GOSPODARSKEMU RAZVOJU NA TRŽAŠKEM
Zaskrbljenost v poslovnih in političnih krogih zaradi omejitvenih ukrepov SFRJ
Stališči KPI in PSI - Mnenje italijanske zveze trgovcev in predsednika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja dr. Svetine - Včeraj na meji skoraj mrtvilo
Kot nadrobneje poročamo na drugem mestu, je včeraj začela veljati uredba zveznega izvršnega sveta SFRJ, ki z uvedbo obveznega bančnega pologa omejuje potovanja jugoslovanskih državljanov. Kakšne so bile doslej reakcije pri nas?
Deželni odbornik Coloni je zaprosil generalnega konzula SFRJ v Trstu Mirošiča za sestanek, da bi ga seznanil s svojimi pogledi na ukrep jugoslovanske vlade, hkrati pa od njega zvedel za podrobnosti o izvajanju uredbe.
Tržaška federacija KPI je v tiskovnem sporočilu med drugim naglasila. da utegnejo biti učinki tega ukrepa v našem mestu še posebno zaskrbljujoči, ker nanovo od pirajo vprašanje, kakšno smer naj ubere tukajšnja gospodarska politika. potem ko je ta bila že nekje začrtana tudi v obliki raznih »paketov*. Sporočilo ugotavlja, da se je treba izogniti vitimističnim ali inkvizitorskim stališčem; prevladati mora stvarnost, kajti v šahu sta sedaj tako zaposlenostna raven kot
sama vitalnost trgovske panoge v Trstu. KPI meni, da bi rimska vlada nujno morala posredovati pri beograjski za dosego/ določenih olajšav zlasti za obmejno prebivalstvo; morda bi se dalo nanovo proučiti videmski sporazum, kolikor zadeva avtonomni račun. KPI bo v ponedeljek priredila srečanje med komunističnimi člani senatne komisije za industrijo in trgovino ter tukajšnjimi trgovskimi dejavniki, da se skupno preverijo možnosti rešitve nastalega problema.
Stališče o uredbi ZIS je zavzelo tudi pokrajinsko tajništvo PSI prek Pittonija. ki je tudi predsednik komisije za probleme v zvezi z izvajanjem osimskih dogovorov pri deželnem svetu. PSI izraža zaskrbljenost zaradi učinkov, ki jih jugoslovanski ukrep lahko ima na tržaško gospodarstvo in zlasti na razvoj terciarnih dejavnosti, * da socialisti — tako piše v sporočilu — opozarjajo še na zaskrbljujoče posledice, ki bi se s tem ukrepom mogle odraziti v vzdušju tvornega sodelovanja med
NA OBČNEM ZBORU ZVEZE GRADBENIKOV
Vrsta kritičnih pripomb na račun tržaške občine
Na Izvajanja predsednika Riccesija sta odgovorila župan Cecovini in deželni odbornik za javna dela Biasutti
Tržaško gradbeništvo je v krizi. Razlogov za to je več, saj na to dejavnost negativno vplivajo razni dejavniki gospodarskega, finančnega, zakonodajnega in urbanističnega značaja. Dober del krivde za stalno slabšanje položaja pa nosi tržaška občinska uprava, ki sprejema na tem področju pomanjkljive ukrepe (takšni so na primer varianta 25, podroben načrt za zgodovinsko središče in drugi urbanistični inštrumenti), trmasto vztraja pri tem, da je treba prisiliti prebivalstvo, naj se strne v mestnem središču, ne zna določati novih gradbenih površin, uvaja zamudne postopke, ne poskrbi za preustroj svojih tehničnih uradov in ne dovoljuje, da bi v komisiji za gradbeništvo in v komisiji za urbanistiko sedeli tudi zastopniki tukajšnje zveze gradbenikov. K vsemu temu je treba dodati, da se na našem območju čedalje bolj razširja delovanje gradbenih podjetij iz drugih italijanskih pokrajin (tako zlasti pri uresničevanju novih prometnic, sedeža denarnega zavoda Banca Popolare di Novara, itd.), čeprav so tukajšnji gradbeniki pravočasno ponudili svoje skupne zmogljivosti za izvajanje večjih javnih del.
To so glavne ugotovitve in hkrati obtožbe, ki izhajajo iz poročila predsednika tukajšnje zveze gradbenikov E. Riccesija na sinočnjem letnem občnem zboru članov zveze v glavni dvorani trgovinske zbornice. Govornik je v poročilu poudaril, da je na Tržaškem nujno treba razširiti gradbene dejavnosti tudi na okolico, saj središče mesta ne nudi možnosti za večji razmah gradbeništva. Zavedamo se — je še dejal govornik — da bi pri tem naleteli na etnični problem, glede tega pa smo mnenja, da ga je treba rešiti ob spoštovanju pravic, priznanih manjšinam, ne da bi nastajali neupravičeni privilegiji, ampak v skladu s splošnimi interesi, ki morajo vsekakor imeti prednost.
Občni zbor gradbenikov, ki je potrkal v polno zasedeni dvorani zbornice, je pozdravil predsednik usta nove dr. Modiano. Na izvajanja predsednika Riccesija pa sta odgovorila najprej tržaški župan Cecovini in nato še deželni odbornik za javna de'a Biasutti. Cecovini je v glavnem zavrnil Riccesijeve kritike na račun občinske uprave ter na vedel ukrepe, ki jih je v zadnjem
Drago Mirošič na obisku pri ZSKD
Novi generalni Konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošic .je včeraj v spremstvu konzula Nevenke Kovačič obiskal sedež Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu. V orijateliskem razgovoru so predsednik zveze Marko Kravos in nekateri člani predsedstva orisali konzularnima predstavnikoma matične domovine razvejano dejavnost te organizacije in Kulturno problematiko v zamejstvu, pogovor pa je tekel tudi o bodočnosti kulturne izmenjave med obmejnimi področji in SR Slo-venijo, v luči nedavnih varčevalnih ukrepov jugoslovanske zvezne vlade.
času sprejela na
j! stike
področju urbani-(odpravo nekaterih omejitev
za nove gradnje v zgodovinskem središču, preureditev silosa pri želj; lezniški postaji, podrobnostne neki črte v pripravi za nekatere vasi i'ij zahodnega Krasa, itd.), potrdil pa je veljavnost stališča občinskega odbora glede strojenja prebivalstva v mestu, ker da je treba — tudi I mimo dejstva, »da so odškodnine za razlaščene nepremičnine danes ne-, Ustreznem — ohraniti v bližini me-C’i »ta kolikor mogoče nedotaknjeno 'C	območje na Krasu in pa ob-
7) «nočje vzdolž tržaške obale.
Deželni odbornik Biasutti pa je v svojem posegu omenil vrsto dejavnikov, ki bodo ugodno vplivali tudi na razvoj gradbeništva na Tržaškem, in, sicer zlasti ponovno finansiranje zakona o Osimu. »paket* ministra za industrijo Marcore in verjetna vključitev našega mesta v spisek »metropolitanskih območij* v državi. Omenil je tudi triletni deželni načrt, ki predvideva posebne posege za gospodarsko zaostala področja Furlanije - Julijske krajine. Tudi sam je na koncu izrekel vrsto kritik na račun tržaške občinske uprave, ki da včasih ne sodeluje z deželnimi organi, kakor bi bilo želeti v korist prizadetega prebivalstva.
• Konzorrlalno podjetje .za prevoze
(ACT) sporoča, da bo od jutri dalje avtobus št. 29 vozil p{> POTI. progi, in sicer po ulicah Valmaura, Carpineto in Servola.
sosednimi ljudstvi; takšno vzdušje je med drugim sad izvajanja osimskih sporazumov. PSI ne postavlja v dvom pravice, ki jo ima jugoslovanska država, da sprejme take u-krepc, ki so po njenem potrebni v boju zoper težke gospodarske razmere, obvarovati pa želi v celoti in na vseh ravneh tiste socialne in tudi gospodarske stike, ki so bili vzpostavljeni z izboljšanjem odnosov med Italijo in Jugoslavijo zadnja leta.
Na mejnih prehodih je bilo včeraj tako rekoč mrtvilo: k nam je dopotovalo le nekaj avtomobilov z jugoslovansko registracijo. Res je, da je bil ponedeljek, ko so pri nas trgovine po večini zaprte in zato tudi jugoslovanskih kupcev k nam ni v omembe vrednem številu. Res pa je tudi, da je to že bila prva posledica uredbe ZIS. Kaj menijo o tem v krajevnih trgovskih krogih?
Tajnik italijanske zveze trgovcev (Unione commercianti) Rosso; »Jugoslovanski omejitveni ukrepi bodo negativno vplivali na tukajšnje nadrobne trgovske posle; zaradi strožjega nadzora na meji bo število močno upadlo in posledice tega bodo naši trgovci občutili že v kratkem. Drugače pa ne moremo drugega, kot da omenjene ukrepe vzamemo na znanje in jih tolmačimo kot nadaljevanje pobud, ki jih je sosedna republika sprejela za zajezitev težke gospodarske krize. Kazalo bi. da se italijanska in jugoslovanska vlada glede tega lepo pomenita.*
Primo Rovis: »Kdor ima količkaj posluha za trgovske in gospodarske posle sploh, mora vedeti, da pomenijo ti ukrepi za Trst porazen udarec. Ne gre za tega ali onega trgovca, tu gre za celo vrsto trgovskih in storitvenih dejavnosti, ki se prepletajo druga z drugo in katerih razvoj se oslanja na pritok jugoslovanskih klientov. Zavedati se moramo. da tiči zaledje našega mesta onkraj jugoslovanske meje: če Tržačan nese denar v Istro ali globlje v sosedno republiko, se ta denar tako ali drugače vrne k nam, obrestuje se; tega pa ne moremo trditi o denarju, ki se izteka tja prek Tržiča. Upati je le. da ostanejo ti ukrepi v veljavi čim krajši čas in da bodo za prebivalstvo obmejnega pasu uveljavljene določene olajšave.*
Obrnili smo se tudi na predsednika Slovenskega deželnega gospodarskega,.združenja ,dr. Vit,a Svetino: »Tttgjvei in drugi člani SDGZ so za skrbi jeni, ker ji^^.bty uredba ZIS nemalo prizadela. Ustroj njihovih podjetij, njih organizacija dela in število delovnih moči, ki jih zapo-
slujejo — vse to so načrtovali za potrebe širšega zaledja in v svoje obrate veliko vložili; naj sedaj zmanjšajo obseg svojih dejavnosti in odpuščajo delovno silo? Gospodarske težave v Jugoslaviji razumemo in tudi, da je treba ukrepati za izhod. Toda skrbi nas dejstvo, da so ti ukrepi prizadeli tudi maloobmejni blagovni in osebni promet, saj se nam z njimi meja dejansko zapira, a to utegne splošneje prizadeti kulturno - politično - gospodarsko sodelovanje ob meji.* Predsednik SD GZ je še izrazil željo, naj bi se razmere v naši matični domovini čim-prej uredile, tako da bi bilo mogoče tudi čimprej odpraviti omejitvene ukrepe, vendar s pripombo, da je nujno treba spet sprostiti maloobmejni promet.
• Tržaška občina sporoča, da bo jutri med 14. in 17. uro zaradi radikalnega čiščenja prepovedano parkirati vozila v ulicah Ponzianino, In-dustria, Giuliani in della Guardia.
Kako j« s poimenovanjem proseške osnovne šole?
Prosečani in Kontovelci že več let zaman čakajo, da bo njihova osnovna šola poimenovana po zaslužnem rojaku Ivanu Regentu. Pristojno ministrstvo je predlog o poimenovanju baje že uradno odobrilo, in sedaj kaže, da se je vsa zadeva spet zataknila, a tokrat na tržaški občini. V ta namen je občinski svetovalec Spetič (KPI) pred kratkim naslovil županu in odgovornemu odborniku interpelacijo, v kateri nujno zahteva pojasnila v zvezi s postopkom za poimenovanje pro-seške osnovne šole.
Isti svetovalec je vložil Tudi interpelacijo glede ustanovitve slovenskih televizijskih programov v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki jo določa zakon o reformi RAI iz leta 1976. V organih, ki obravnavajo to vprašan e, je zastopana tudi tržaška občinska uprava, zato svetovalec Spetič želi vedeti, kakšna so stališča občinskega odbora in kakšne pobude misli uprava uresničiti za celovito spoštovanje tega zakona.
Razprava o terorizmu v priredbi federacije KPI
V dvorani v Ul. Madonnina 18 bo danes ob 18. uri tržaška avtonomna federacija KPI predstavila javnosti izide raziskave o terorizmu v Trstu. Uvodno poročilo bo podal član vodstva federacije Fausto Mon-falcon, nakar bo sledila razprava.
S SVEČANOSTJO V VELIKI DVORANI TRŽAŠKE UNIVERZE
Uradno otvorili prvo akademsko leto Jadranskega zavoda združenega sveta
Minister za šolstvo Bodrato govori na včerajšnji otvoritvi šolskega leta zavoda združenega sveta
S slovesno svečanostjo v veliki dvorani tržaške univerze so včeraj uradno odprli prvo akademsko leto Jadranskega zavoda združenega sveta, ki je začel letos septembra začasno delovati v hotelu Europa pod Nabrežino in ki bo imel svoj stalni sedež v Devinskem gradu. Slovesnosti so se udeležili številni u-gledni gostje, med njimi predsednik
...............................................................iimiiiiniiiniiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiuiiiiinmiiiit
S SINOČNJE IZREDNE SEJE DEVINSKO-NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Skupščina je potrdila svoja stališča o avtocesti in v korist razlaščencev
S široko večino je bila odobrena ustrezna resolucija - Zahteva, naj se ustanovi tehnični odbor s sodelovanjem razlaščencev, občinske uprave in pristojnih oblasti, ki naj sledi poteku del
Devinsko - nabrežinski občinski svet je na sinočnji izredni seji s široko večino glasov odobril resolucijo, v kateri je ponevno postavil svoje zahteve v zvezi z gradnjo odseka avtoceste Sesljan - Prosek. Sejo, ki je kot rečeno bila izredna, je občinska uprava sklicala, potem ko so se v prejšnjih dneh prav v Nabrežini in Križu pripetili obsodbe vredni dogodki, ko se je gradbeno podjetje praktično poslužilo policijskih sil za vstop na zemljišča in ugotovitev njihove vrednosti,
Po uvodnih besedah župana šker-ka, ki je med drugim dejal, da bo občinska uprava stala ob strani razlaščencev in branila njihove pravice. |je resolucijo nazorno orisal odbornik za urbanistiko Brezigar, čigar izdajanje je med razpravo nalčfčliUna skoržj soglasno odobravanje. Odobrena rosolucija je naslednja :
tlHHIIHIHIIIItlHminilHIIItfllllllllHIIIIIIIHtllHMimillliHIIIHItllHIHIIHHIIllllMIIIIIHIIIIIIIItllllllllHIIHIIIIIHIIIIIIHlIlHIIIIItlllllHIIHIIIIHIIIIHIIHHIHHIIIIIIIHHII
VČERAJ NA SLOVENSKEM UČITELJIŠČU
Slovesna proslava ob 120-letnici smrti narodnega buditelja in škofa A. M. Slomška
Proslavi Je prisostvoval tudi sedanji mariborski škof Franc Kramberger
sekstet, ki ga je pripravila Savica Malalan.
O Antonu Martinu Slomšku je ob zaključku spregovoril sedanji mariborski škof Franc Kramber ger. Govornik se je sicer omejil na Slomškova mlada leta, ko je leta študiral na celjski klasični gimnaziji in potem bogoslovje v Celovcu, Kramberger je poudaril trde razmere, v katerih se je Slomšek
Včeraj je bila na slovenskem državnem učiteljišču proslava ob 120-letnici smrti Antona Martina Slomška, po katerem nosi šola tudi ime.
Ob priložnosti je prisotne, med katerimi je bil tudi mariborski škof Franc Kramberger, pozdravila ravnateljica šole Elvina Miklavee-Slokar, v imenu zavodskega sveta pa je ponesel pozdrav predsednik Evgen Dobrila. Ravnateljica je med drugim poudarila, da se bliža 1. obletnica, odkar so poimenovali u-čiteljišče po velikem slovenskem narodnem buditelju, pedagogu in nekdanjem mariborskem škofu Slomšku. Dobrila pa je povezal narodnobuditeljsko delo A. M. Slomška s stvarnostjo, v kateri živimo zamejski Slovenci.
Dijaki učiteljišča so ob priložnosti pripravili poseben program z recitacijami Slomškovih pesmi, pregovorov, rekov m petjem Tu naj zapišemo, da sta nastopila šolski
zbor, ki ga vodi Nada Žerjal in____________________________________
IliaMMHHIHHtHHItMHHItHHIIIlIlHMItlllHMlIllMIIHMIIHIHHIIHIIItllltllllHIIHIIIHHIIIIIHHHIIIIIIItlHHIHHI
POZIV CENTRA ZA ZNANSTVENE RAZISKAVE
Potrebna je večja akcija za namestitev sinhrotona
Poslanec Cuffaro je o tem vprašanju posegel pri predsedniku Spadoliniju in pri ministru za znanstveno raziskovanje
Javni sestanek v Borštu
Uprava občine Dolina vabi na javni sestanek, ki bo jutri, 20. t.m.. ob 20. uri v Srenjski hiši v Borštu. Na sestanku bo mo obravnavali probleme naslednjih krajevnih skupnosti: Boršt, Zabrežec, Sojk Hrvati. Jezero in Botač.
V četrtek, 28. oktobra se bo v Bruslju sestal posebni medvladni odbor, ki bi moral med drugim tudi sklepati o namestitvi evropskega sinhrotona. Med glavnimi kandidati za namestitev tega pomembnega znanstvenega objekta je tudi naše mesto, čeprav vse kaže, da rimska vlada ni še izdelala enotnega in jasnega stališča o tem aktualnem vprašanju. V zvezi s tem ,je komunistični poslanec Cuffaro pred dnevi posegel pri predsedniku vlade in pri ministru za znanstveno raziskovanje Tesiniju z namenom, da bi se Italija na vseh ravneh zavzema la za namestitev sinhrotona v Trstu. Danes obstaja stvarna nevarnost, je med drugim poudaril poslanec KPI, da bo kandidatura našega mesta propadla, ker vlada ni odredila potrebnih finančnih sredstev za ustrezno podporo temu predlogu.
Podobnega mnenja sta tudi pred sednik konzorcija za znanstveno ra ziskovanje Anzellotti in ravnatelj konzorcija za fiziko pri tržaški univerzi Fonda, ki sta naslovila prefektu, predsedniku deželne vlade, predsedniku sklada za Trst, tržaškim parlamentarcem in pokrajinskim tajnikom strank poziv, da bi odločno podprli kandidaturo Trsta za namestitev sinhrotona. Uresničitev tega objekta, piše med drugim v pozivu, je zelo važna ne samo za razvoj centra za znanstveno raziskovanje, ampak tudi za vsestranski razvoj mesta in dežele F J K, ki bi s tem objektom zadobila novo vlogo v okviru tehnoloških raziskav v Evropi. Ta kandidatura pa je danes v nevarnosti, zato je potrebna vsestranska politična akcija na deželni in na vsedržavni ravni, da bodo v Trstu namestili sinhroton.
šolal, šlo pa je za čas, ki je Slovencem dal velike duhove, kot je bil na primer sam Prešeren. Slomšek, je poudaril govornik, je bil vseskozi odličen dijak in že v mladih letih je kazal izrazit pogum pri potrjevanju lastne narodne zavesti. Ko je študiral bogoslovje v Celovcu je celo priredil tečaj za slovenske fante, ki jim je bilo namenjeno, da postanejo slovenski du hovniki, a se v celovškem bogoslovju niso mogli učiti slovenščine, ker tega predmeta ni bilo. Slomškova duhovniška, preroditeljska in pedagoška pot je bila torej zaznamovana že od njegovih mladih nog.
Glede obiska Franca Krambergerja v Trstu, naj zapišemo, da je sedanji mariborski škof sinoči govoril o svojem predhodniku v Društvu slovenskih izobražencev.
Tržačanka ranjena v prometni nesreči med Čedadom in Krminom
Na ortopedskem oddelku so v nedeljo zvečer sprejeli 21-letno frizerko Patrizio Gemme iz Ul. Stock 7, ki si je zlomila ramo v nesreči, do katere je prišlo na cesti med Čedadom in Krminom, ko je njen zaročenec Rossano Ricci nenadoma izgubil nadzorstvo nad avtomobilom in zavozil s ceste. Gemme jeva bo okrevala v 50 dneh, njen zaročenec pa je odnesel celo kožo.
Kolesar zbil priletno upokojenko in odpeljal dalje
Nedeljski sprehod se je za 74-letno upokojenko Mario Comisso vd. Sin-cich iz Ul. Lonza 12 zelo neprijetno končal. Hodila je po pločniku v Ul. D’Angeli, ko jo je nenadoma zbil kolesar, ki se je ne meneč zanjo hitro odpeljal naprej. Sincichevi so do bolnice pomagali mimoidoči. Na ortopedskem oddelku se bo morala zdraviti 25 dni zaradi zloma dveh prstov, v primeru, da bodo ugotovili tudi zlom kolena, pa še dlje.
POPRAVEK
V pismu uredništvu o vprašanju rabe italijanščine v trebenski cerkvi, ki smo ga objavili v nedeljo, se je vrinil tiskarski škrat. V zadnjem odstavku bi moralo pravilno pisati, da je ravnanje pisca prvega pisma o tem vprašanju razburilo tudi nekatere nevernike.
»Občinski svet občine Devin - Nabrežina, zbran na seji 18. oktobra 1982, se sklicuje na svoja prejšnja stališča glede gradnje avtoceste odsek Sesljan - Prosek; potrjuje pozitivno oceno o gradnji te strukture, zavedajoč se njene koristnosti za prihodnost gospodarstva tržaške pokrajine, predvsem v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov. Ugotavlja, da zahteve občinske u-prave v veliki meri niso bile upoštevane, ali pa ni bilo nanje sploh odgovora; jemlje na znanje, da takemu zadržanju pristojnih oblasti gre sedaj dodati poleg policijskih organov za ugotavljanje stanja zemljišč in se torej namerava nadaljevati z deli tudi brez privoljenja te Oprave. Smatra, da je ta dogodek močno škodljiv za demokratične odnose v naši občini.og-u isrkci j
Zahteva, da pristojne oblasti čimprej izplačajo odškodnine za razlastitve od leta 1969 do leta 1973 za izgradnjo vozlišča v Sesljanu; da izplačajo del odškodnine za razlastitve v teku točno v po obstoječem zakonu predvidenem roku; da se z občinsko upravo in z zainteresiranimi lastniki dogovorijo glede načrtov o stranskih cestah, ki so povezane z izgradnjo avtoceste; da skupno z občinsko upravo, s koordinacijskimi odbori razlaščencev in s konzorcijem razlaščencev »Naša zemlja* ustanovijo tehnični odbor, ki naj nadzoruje potek del; da se obvežejo garantirati, kot družbeno odškodnino, primerna sredstva za strukture, katerih cilj naj bo valorizacija kulturnega in družbeno gospodarskega razvoja prebivalstva, ki ga nova javna struktura ponovno oškoduje.
Nadalje zahteva jasen in natančen odgovor na zgoraj postavljene zahteve pred začetkom del.
Končno pa si želi, da bi v prihodnje bila uporaba teritorija odraz brij pozornega in poglobljenega večletnega načrtovanja, ki naj upošteva obstoj in potrebe razvoja slovenske narodnostne skupnosti.*
Kot rečeno, je bila resolucija odobrena s široko večino glasov; poleg strank večine - KPI, SSk, PSI -zo zanjo glasovali tudi svetovalci KD in Liste za Devin - Nabrežino, misovec in predstavnik Liste za Trst pa sta se vzdržala. O seji bomo še poročali.
obtožen številnih kaznivih dejanj, med katerimi izkoriščanja neprisebne osebe in izsiljevanja na škodo tržaških zakoncev Roberta in An-namarie Gabrielli.
Na zahtevo branilcev je sodišče včeraj preložilo na 15. november sodno obravnavo proti 49-letnemu Marinu Vulcanu iz Milana, ki je
Stroja obsodba atentata proti židovski skupnosti
Enotni pokrajinski odbor za o-brambo idealov odporništva in demokratičnih inštitucij je na svoji zadnji seji ostro obsodil nedavni atentat pred rimsko sinagogo in je v ta namen sklenil prirediti javno informativno zborovanje o zaskrbljujočem pojavu antisemitizma. Odbor je tudi izrazil zaskrbljenost nad razvojem dogodkov na Poljskem, kjer vlada iz dneva v dan zaostruje represijo nad delavstvom.
IIIH■IIIIHH*•^HHIIIHHHMMHIHHHHIII^IHHHHHHIMH^IIHHIHHHHHHHIHIHHHHHIHHItlllllll•l■IHHIHIIH
PO KOMAJ SEDMIH MESECIH DELOVANJA
ustavnega sodišča prof. Elia, minister za šolstvo Bodrato, vladni komisar Marrosu, predsednik deželnega odbora Comelli, številni deželni odborniki, predsednik upravnega sveta Belci, britanski generalni konzul v Milani Reeve, diplomatski predstavniki dežel, iz katerih so prišli v naše kraje na študij dijaki novoustanovljenega zavoda, predstavniki krajevnih političnih, vojaških, sindikalnih in šolskih oblasti, dijaki in profesorji zavoda in še številni drugi.
Po pozdravih rektorja tržaške univerze, prof. Fusarolija, je predsednik upravnega sveta Jadranskega zavoda združenega sveta Belci orisal pot, ki je privedla do ustanovitve te institucije, v 1 teri se bo v letošnjem prvem letu šolalo 91 dijakov iz 30 držav s petih celin. Za njim je armadni general Mario Pa-risio prebral pozdravno poslanico predsednika republike Pertinija, pokrovitelja te pobude. Pozdrav predsednika Zavodov združenega sveta, vvaleškega princa Charlesa, je prebral britanski generalni konzul v Milanu Reeve, takoj za njim pa je goste pozdravil tržaški župan Cecovini.
Predsednik deželnega odbora Comelli je poudaril, da bo novoustanovljeni zavod (prvi izven anglosaksonskega sveta) še utrdil odnose sodelovanja med bližnjimi deželami in podčrtal dejstvo, da je dežela, kljub nemajhnim težavam, le uresničila obvezo o ustanovitvi zavoda prav na tem področju, kjer se srečujejo različni narodi in različne kulture.
Minister za šolstvo Bodrato se je zaustavil pri dveh asjjektih. ki jih nov zavod še bolj krepi; Trst bp postal z novo šolo svetovno stičišče različnih kultur; minister ,pa je_ zagotovil, da bo italijanska država z ustrezno normo priznala spričevala dijakov, ki bodo dokončali študij na
Državljanov branilec prejel že preko štiristo pritožb
Koristnost ustanove, ki deluje v korist občanov
V urad državljanovega branilca, ki deluje komaj sedem mesecev, je že prišlo približno 400 pritožb. Kot je znano ima državljanov branilec nalogo, da brani pravice občanov v njihovem odnosu z javnimi upravami. V bistvu gre za obrambo pred »prekrški* dežele, ustanov, ki so od nje odvisne ter občin in pokrajin v škodo posatneznika.
Kot je povedal sam državljanov branilec Mattia Caufin, pa so se; ljudje pritožili tudi na račun zadev, ki ne spadajo v njegov delokrog, čeprav so zavrnili le tiste pritožbe, ki očitno niso bile v pristojnosti branilca.
Pritožbe, ki jih je državljanov i branilec prejel, pa se nanašajo na i obrambo naravnega okolja; na vpra šanja po potresu, ko so bili določe-1 ni posamezniki, kljub škodi, izvzeti iz seznamov dobitnikov podpor, ker njihove hiše niso bile v določeni coni; pa na probleme handikapira-nih itd.
Mattia Caufin je tudi poudaril, da je mogoče vložiti pritožbe v vseh pokrajinskih glavnih mestih naše dežele in v Tolmeču. če ni državlja
novega branilca, ki redno obiskuje omenjene kraje, pa so ljudem na razpolago pristojni uradniki.
tej vrsti mednarodnih šol.
izredno zanimiv je bil nato poseg zgodovinarja prof. Denisa Ma k Smitha o zavodih združenega sveta in evropskem idealu. Govornik je razčlenil vlogo, ki jo je imel Trst v zgodovini (vse do druge svetovne vojne) prav zaradi njegovih povezav s številnimi narodi in idejnimi tokovi. Jadranski zavod združenega sveta predstavlja zanj priložnost, da mesto spet okrepi to svoje poslanstvo.
Po govoru prof. Leopolda Elie o človeških pravicah v demokratičnih skupnostih je rektor zavoda prof. Sutciiffe uradno odprl prvo akademsko leto.
V nedeljo je bila v tržaškem Avditoriju prva slovesnost ob odprtju šolskega leta: na predstavi je komorni orkester gledališča Verdi izvajal dela Tartiniia in Vivaldija. Zvečer je bil v Sesljanu sprejem, na katerem sta spregovorila devinsko - nabrežinski župan škerk in predsednik upravnega sveta zavoda Belci.
Dijaki trgovska zavoda... «prcmraženi»
Dijaki trgovskega tehničnega zavoda «Ž. Zois* so včeraj po prvi učni uri zapustili šolsko poslopje zaradi mraza. «žal tudi letos, kot vsako leto, se moramo mi dijaki soočati s problemom kurjave. Nedopustno se nam zdi dejstvo, da odgovorni organi se še niso potrudili, da bi peč pravočasno delovala,* so zapisali v sporočilo o predčasnem odhodu iz šole.
Po drugi strani nam je ravnatelj zavoda prof. šah povedal, da temperatura na šoli včeraj ni padla pod mejo 18 stopinj in da so dijaki odprli v razredih okna, le da bi postalo v učilnicah hladneje. Opozoril je še na dejstvo, da tudi bližnje poslopje liceja «Prešeren» ni bilo ogrevano, le tu pa se je pouk redno odvijal.
Na Opčinah srečanje o popisu kmetijstva
Na sedežu rajonskega sveta za vzhodni Kras na Opčinah bo drevi ob 20. uri javno srečanje o bližnjem popisu kmetijstva, ki ga prireja tržaška občinska uprava. Podobno srečanje pa bo jutri ob isti uri na sporedu na sedežu rajonskega sveta za Sv. Ano in Kolonkovec (Stara istrska ulica 43),
ŠD Adria in KD Lonjer - Kati-nara izrekata Iskreno sožalje družini Zancola ob Izgubi drage mame in žene
MARIJE
Sekcija KPI Marij Matjašič - Milan Barkovlje izreka iskreno sožalje mami Katarini ob izgubi hčere
ELZE HABBČ
Ob smrti dragega očeta ALBERTA
izreka iskreno sožalje svojima članoma Robertu in Pavlu ter družini ŠZ Gaja.
IIIIHlHMmmmmHHlIltlHHHHMIHHIHHIHlIlllllllHIMIHIIIIHIIHIHIIIHHMIIHIIIHHIIIHIIHItllllimHHIIIHII
TISKOVNA NOTA MLADINI SSK
OBLASTI MALO SPOŠTUJEJO NAŠA TEMELJNA VPRAŠANJA
Mladinska sekcija SSk je izdala tiskovno sporočilo, v katerem med drugim pravi, da «postopki oblasti za uresničitev hitre ceste te dni ponovno dokazujejo, kako oblasti in večina sploh kažejo malo spoštovanja do življenjskih vprašanj naše narodnostne skupnosti. Zadnji dogodki le potrjujejo vtis, da gre za kolonialni odnos do naše zemlje.* Tiskovno sporočilo nadaljuje, da »Slovenci ne zahtevamo le poštene odškodnine in hitrega izplačila. Zahtevamo, da prizadete prebivalstvo, da naša narodnostna skupnost soodloča o vseh načrtih, ki zadevajo naše ozemlje. Zahtevamo, da se razlastitve omejijo na dokazano nujne in neodložljive, primere. Zahtevamo, da kot narodna skupnost prejmemo za odtujeno zemljo protivrednost v obliki uslug, pravic in objektov. Mladina SSk zato pozdravlja odločne pobude lastnikov, kmetov In njihovih zastopnikov v obrambo lastnih zakonitih pravic.*
Mladina SSk v noti nadalje poudarja, da »je posebno hud sklep u-pravnega sodišča, ki je objavil razsodbo, da slovenski pokrajinski svetovalci v Trstu nimajo pravice govoriti v materinščini na zasedanjih.* Potem ko negativno ocenjuje utemeljitev se sprašuje «koliko naj ob takih spoznanjih zaupa človek obljubi o globalni zaščiti?*
»Naveličani smo čakanja in izigravanja* se zaključuje nota mladinske sekcije SSk, ki še poziva senatno komisijo za ustavna vprašanja, naj odgovorno nadaljuje s prekinjenim delom za zaščitni zakon.
V zvezi z razsodbo deželnega upravnega sodišča pa je pokrajinski svetovalec SSk Harej naslovil na predsednika pokrajine Claricija vprašanje, v katerem želi 'vedeti, kakšne korake in ukrepe namerava sprejeti pokrajinska uprava, da svetovalci slovenske narodnosti ne bi bili prikrajšani pravice do izražanja v materinem jeziku.
Vsem, ki so ga poznali in imeli radi naznanjamo, da nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat /
MARIO SEDEVČIČ
(ueo)
Pogreb bo jutri, 20. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče na Katinari.
Za njim žalujejo: žena Etta, sinovi Adriano, Enzo, Marino, mama Berta, oče Anton, sestra Laura z družino in drugo sorodstvo
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene,
Ti st, 19. oktobra 1982
■£i
Za vedno nas je zapustila naša predraga žena, mama in nona
MARIJA ŠTANCER por. DIRACCA
Pogreb bo jutri, 20. t.m., Opatiji.
ob 16. uri na pokopališču v
Žalostno vest sporočajo: mož Tone, sin Igor, hčerki genija in Jasna, snaha El-da, zeta Miro in VVaher, vnukinji Beta in Tecla ter drugo sorodstvo
Trst, Opatija. 19. oktobra 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi
ALBERT STRANŠČAK
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 19. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v G ropa J. i.
Žalujoči; žena Marija, sinova Pavel In Robi z ženo Nadjo, sestre, tašča in drugo sorodstvo.
Gropada, Repen, 19. oktobra 1982
GORIŠKI DNEVNIK
19. oktobra 1982
Gledališča
VERDI
Danes, 19. t.m., ob 20. uri (red A za parter in F za galerije) o-tvoritev operne sezone 1982/83 s slavnostno premiero Rossinijeve o-pere »Semiramide*. Dirigent Daniel Oren, režija in scena Pier Luigi Pizzi. V glavnih vlogah Lella Cuberli, Lucia Valentini Teri ani. Boris Mar-tinovič, Raimundo Mettere, Luigi Roni, Redento Comacchio, Gianni Bru-nelli.
Pri blagajni gledališča prodaja še razpoložljivih vstopnic za premiero.
• • •
CANKARJEV DOM (Ljubljana)
II. preddverje
Od 20. do 31. t.m. — Razstava: Oblikovalec Matjaž Vipotnik.
Sprejemna dvorana
Do 31. t.m. — Razstava: Sodobni težaški umetniki — v sodelovanju z Moderno galerijo.
Srednja dvorana
Danes, 19. t.m., ob 20. uri: Sir J. Vandburgh «The Provoked Wife» (Izzvana soproga). Režija J. Retallack. Gostuje ATC - London.
Obiskovalce, ki so vstopnice za obe predstavi že dvignili opozarjamo, da so pravilni datumi, ki so natiskani na vstopnicah.
Okrogla dvorana
Danes, 19. t.m., ob 17. uri: Kriza * poljskim žariščem - Javna tribuna. Sodelovali bodo: dr. Anton Bebler. Jože Smole, Marjan Sedmak, Janez Stanič in Dušan Dolinar, ki bo vodil potek razgovora.
Mala dvorana
Teden družbenega filma: danes, 19. t.m. ob 19. uri "Kako postaneš Švicar* - švicarski; ob 21. uri «Tri-je bratje* italijanski.
Hala Tivoli - Ljubljana
Danes, 19. t.m., ob 20. uri: Dom sportova - Zagreb - VVisbone Ash angleški rock ansambel.
Velika dvorana
Danes, 19. t.m., ob 19.30: Hans Haseboech* — Orgelski koncert znanega dunajskega organista.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan, razen nedelje, od 9. do 14. ure in od 17. do 19. ure oziroma do začetka predstave
Kino
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1982/83
TITUS MACCIUS PLAUTUS
•HVALISAVI VOJAK.
Komedija v dveh delih — Prvič v slovenščini
Režija: MILE KORUN
Jutri, 20. oktobra, ob 20.30
-	ABONMA RED D - mladinski v sredo.
V	četitek 21. oktobra ob 20.30 — ABONMA RED E — mladinski v četrtek.
V	soboto, 23. oktobra, ob 20.30
—	ABONMA RED F - druga sobota po premieri.
V	nedeljo, 24. oktobra, ob 16. uri - ABONMA RED G - popoldanski na dan praznika.
Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predsta-'.
Nadaljuje se vpisovanje abonmajev pri blagajni Kulturnega doma ob delavnikih od 10. do 14. ure. Vse abonente prosimo, da dvignejo svoje izkaznice
Razna obvestila
50-letniki zgoniške občine bodo pra znovali srečanje z Abrahamom v soboto 23. t.m. Kdor ni bil obveščen, naj se javi telefonsko na št. 229174 od 12. do 14. ure do četrtka.
Pokrajinski VZPI in (Vsedržavno združenje partizanov Italije) ANPI -Trst organizirata 30. in 31. oktobra avtobus za Rim s pristankom v Firencah za tiste, ki se želijo udeležiti velike borčevske manifestacije za mir in obrambo demokratičnih ustanov. Informacije in vpisovanje na sekcijah VZPI - ANPI.
Vpisovanje v tečaje Ljudske univerze, ki bodo v akademskem letu 82/83 na osnovni šoli A. Sirk v Sv. Križu, bo do petka, 29. oktobra, vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. do 21. ure na sedežu šole. Ob zadostnem številu slušateljev bodo trije tečaji slovenskega jezika, dva tečaja angleščine ter tečaj nemščine za osnovnošolce. Pouk se bo pričel 8. novembra.
ZARADI OBVEZNEGA POLOGA PRI PREHODU MEJE
Velika zaskrbljenost v Gorici zaradi omejitev v sosedni državi
Goriška trgovina je bila kar za 70 - odstotkov vrednosti odvisna od jugoslovanskih kupcev * Kako bo z gostovanjem kulturnih skupin in športnih ekip?
Ariston 17.00 11 signore della inor-te». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.00-22.15 »Grand Hotel Ex-celsior*. A. Celentano. E. Monte-sano. C. Verdone. E. Giorgi
Nazlonale 16.30 «Le morbose labbra di Jan*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 17.00 «Porca vacca*. R. Poz-zetto, L. Antonelli, A. Maccione.
Grattaclelo 16.00—22.15 »Grand Hotel Excelsior». A. Celentano. E. Montesano, C. Verdone, E. Giorgi.
Fenice Danes zaprto.
Mignon 16.00 »Scomparso (missine)v
Fllodramraatico 15.00 »Delizie eroti-ches>. Prepovedan mladini
Aurora 16.30 »Sturmtruppen*. Renato Pozzetto.
Capltol 16.30 «Ghiaccio verde*. Barvni film za vse.
Cristallo 17.00 »Africa dolce c sel-veggia*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Sul lago dorato* Ca-therine Hepburn, Henry Fonda in Jane Fonda.
Radio 15.30 cPiacere fino al deli-rio*. Prepovedan mladini pod 1". letom.
Vittorlo Venete 16.30 «La liceale al mare con 1'amica di papa*.
Lomlere 16.00 <rQualcuno volo sul ni-do del cuculo*. Prepovedan mla dini pod 14. letom.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 19. oktobra
ETB1N
Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 17.13 — Dolžina dneva 10.47 — Luna vzide ob 8.47 in zatone ob 18.48.
Jutri, SREDA, 20., oktobra FELICIJAN
Vreme včeraj: najvišja temperatu ra 14 9 stopinje, najnižja 13. ob 18. Uri 14.8 stopinje, zračni tlak 10016.3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 87-cdstotna, nebo pooblačeno. dežja je padlo 0.2 mm, morje razgibano, temperatura morja 18 3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE- Giovanna Salva do;\ Giacomo Cozzi, Valentina Ivanci:!!,' Davide Melon. Ambra Nardi, Massimilisno Perazzetta, Alessandra Rinaldi, Damjan Pacor.
UMRLI SO: 75letni Marcello San cin. 63 letni Giovanni Beader, 82 le‘na Anita Zimtnetman por. Orlicli, r le, na Anna Rusgnach vd. Minca, 3t-le!m Fabio Minca. 86-)etni Bene detto Matteisich. 80 letra Eugenia Valdemarin vd. Grusovin 76-ietni Giovanni Marigo. 67 letni Giovanni Marchesan. 83-'etna Maria Bregant vd. Franclti. 53 letni Alberto Strain-s/iak. 73 letni Ruggero Boschian, 77-letna AmnMa Cernigoi por. Višin-lin. 72 letni Oreste Mottic-a, 70-letni Mario Fragiacomo.
Gin
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1982/83 1. abonmajski koncert
Danes, 19. oktobra 1982, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
KOMORNI ORKESTER RADIOTELEVIZIJE -LJUBLJANA
Solistki:
Tea Košuta, klavir Eva Novsak - Houška, mezzosopran
Dirigent: Anton Nanut Na sporedu: Vivaldi, Mozart, Srebotnjak in Britten Dvig in prodaja abonmajev in vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma
f Čestitke
Mali Lini se je pridružil bratec PETER. Mami Aldi in očete Sergiju Iskreno čestitamo, PETRU pa želimo nešteto zdravili in srečnih dni, družini Čuk te nona Pavla.
Aja tutaja.
zlata tečaja. -•	- ■ s. •
srebrna zibka.
PETER v njej str.. “ \ *(
Aldi in Keku
čestita Stu ledi
Šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča, da so slovenski obrazci in osebni listi za habilitacije na nižjih in višjih srednjih šolah na razpolago na sedežu v Ul. F. Filzi 8/1 vsako sredo od 16. do 18. ure.
Državno učiteljišče A.M. Slomšek
sporoča dijakom, ki so vpisani v peti letnik, da bo skupni sestanek danes, 19. oktobra, ob 16.30 v prostorih učiteljišča.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Upravni odbor TPPZ «Pinko Tomažič* obvešča pevce in orkester, da danes, 19. oktobra, ne bo redne skupne vaje. Pač pa bo vaja za ves ansambel v petek, 22. oktobra, ob 20.30.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
priredi
DEŽELNI
KNJIŽNIČARSKI TEČAJ
Prijave za tečaj do 22. oktobra 1982. Progra se bo odvijal od 25. oktobra do 17. novembra v popoldanskih urah v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20
Ob rojstvu
PETRA
iskreno čestita Aldi in Sergiju KD F. Prešeren
Razstave
V	Galeriji TK Ul. sv. Frančiška 20
razstavlja še jutri, 20. oktobra, če 'ki umetnik J. Anderle.
V	galeriji Babna hiša v Ricma njih je odprta do 24. oktobra raz stava Društva zamejskih likovni kov. Urnik: četrtek, od 19. do 21., sobota, od 17. do 20. in nedelja, od 10. do 12. ure.
V	galeriji »Torbandena* razstavlja slikarka Miela Reina.
KD VESNA
prireja danes, 19. 10., ob 20.30 v domu A. Sirka v Križu
SREČANJE
Z MARIOM MAGAJNO
ki bo prikazal diapozitive o potovanju po Latinski Ameriki.
Vabljeni
|uier\ju
Trst, Ul sv Frančiška 20 Vas vljudno vabi na razstavo
ŽIVLJENJE V PAPIRJU
grafični listi MARJANA KRAVOSA
odprtje razstave v četrtek, 21. oktobra, ob 18. uri
Pris
V	spomin na Dušana Kodriča da ruje Nadja Palior 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
V	spomin na Elzo Habbe’ daruje Nadja Pahor 10.000 lir za RMV.
V	počastitev spomina Antona Biščaka daruje ■ družina Praše) 15.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin dobremu Dušanu da rujela Mila Ivančič in družina 20.000 lii- za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na Štefana Bratoža da ruje Marija Mijot 10.000 lir za SPDT.
Ob prvi obletnici smrti mame Antonije daruje sin Silvester Grgič 10.000 lir za KD Lipa.
Za Memorial Nede Mijot daruje A. Pertot 50.000 lir.
«
-BANCA Dl CREDITO 01 TRIESTE-TRŽAŠKA KREDITNA BANKA f.	s. p. a.
tost - ulica r riL?i m -	»j* m-rizira
V	Gorici vlada velika zaskrbljenost zaradi zadnjih ukrepov v sosedni Jugoslaviji, kjer je v nedeljo beograjska vlada odobrila kup predpisov o obveznem pologu jugoslovanskih državljanov pred prehodi meje. Ta uredba praktično onemogoča prihod jugoslovanskih kupcev v Gorico in v Trst, čeprav se bo stvar na Goriškem omilila s prehodi meje s strani dvolastnikov in predvsem imetnikov prepustnic v obmejnem prometu. Vendar je tudi število prehodov s prepustnico omejeno na pet letno, ne da bi bilo treba prej poskrbeti za prej imenovani obvezni polog. Dosedanjega navala na nekaterih mejnih prehodih ne bo več, vsaj dokler ne bo sklep beograjske vlade preklican, in ta ne bo najbrž za več časa. Dokler se gospodarske razmere Jugoslavije s tujino ne spremenijo, oziroma izboljšajo.
Ljudje v Gorici so o tem govorili že v soboto in v nedeljo. V soboto je nepričakovano veliko število ljudi prišlo čez mejo in v trgovinah je bil seveda velik naval. Dinar so običajno menjali po 21 lir, kar je bilo za nekaj točk več kot prejšnje dni in tedne. Po tej menjavi so trgovcem dinarje kupile včeraj tudi goriške banke. Na sosednem jugoslovanskem območju so že nekaj dni govorili 'o možnosti uvedbe tega obveznega pologa in bencinska suša ni ovirala prihoda stotine avtomobilov z jugoslovansko registracijo v naše mesto. Kdor je poslušal ljubljanski televizijski dnevnik v nedeljo zvečer je izvedel za nove predpise o prehodih čez mejo.
Včeraj zjutraj je bilo na goriških mejnih prehodih zelo malo prome-J ta. Videli smo celo, da so na nekaterih prehodih samevali miličniki,
! carinarji. policisti in financarji. Ne-i kaj prometa so zabeležili na mej-' nem prehodu pri Rdeči hiši, kjer je šlo čez meio več ljudi z italijanskimi avtomobili, čez mejo pa je prišel le kak jugoslovanski avtomobil. To so bili ljudje s prepustnico in taki. ki imajo stalno delo v Gorici. Niso pa prišli čez mejo ljudje s potnimi listi, kajti na bankah in poštah vsaj zgodaj niso še imeli predpisov o vnovčenju obve-zenega pologa v višini pol milijona starih dinarjev.
V	Gorici smo včeraj lahko čuli le, nekaj mnenj. Goriški župan je, tudi v' svojslva direktorja zveze trgovcev." zelo-zaskrbljen. Prav tako nekaj trgovcev,;is katerimi smo govorili včeraj. Trgovine so bile namreč zaprte in ni bilo moč dobiti veliko ljudi. Prav tako so zaskrbljeni v bankah kjer imajo najboljšo opazovalno točko o dogajanju v go riški trgovini.
Vsi dobro vemo, da je naša trgovinska mreža takšna, da bi lahko I zadovoljila prebivalstvo do 130.000 ljudi. V Gorici pa nas je komaj nekaj več kot 40.000. Zaradi tega postaja čisto razumljivo, da imajo prav tisti, ki trdijo, da ima gori-ška trgovina kar 70 odstotkov svojih poslov z Jugoslovani. Nekatere kategorije pa dosegajo kar 100-od-stotno poslovanje s kupci iz Jugoslavije.
Seveda je v Gorico prihajalo z jugoslovanskimi kupci veliko jugoslovanskega denarja, veliko je bilo tudi drugih valut, ki so jih jugo slovanski državljani lahko dvigali
iz svojih deviznih rečunov. Trgovci pravijo, da bodo počakali vsaj nekaj časa, da bi ugotovili kako se bodo uvajali novi predpisi, oziroma koliko časa bodo trajali. Sicer pa bodo primorani pričeti z odpusti uslužbencev in skoro gotovo je, da bodo službo izgubili predvsem prodajalci z znanjem slovenskega jezika, ki so bili marsikje vzeti v službo prav zato, da so lahko stregli jugoslovanskim kupcem. Sedaj bo goriška trgovina precej mirovala, tako kot po letu 1947, ko je trava več let rasla v Raštelu, na Trgu sv. Antona, na Travniku. Vzdržali bodo v pričakovanju tisti trgovci, ki imajo solidno tradicijo in ki so vestno delali ter bili varčni. Ne bodo pii vzdržali trgovci, ki so taki postali kar čez noč, prepričani, da je trgovina lahka stvar, in ki so upali v hitro bogatenje.
Seveda so nam ljudje povedali še marsikaj. Nekateri se sprašujejo, kako je moč omejiti število prehodov za imetnike obmejnih prepustnic, ko gre vendarle za dvostranski, jugoslovansko - italijanski sporazum. V krogih naše manjšine so zaskrbljeni kako bo s kulturno in športno dejavnostjo. Kako bo z gostovanjem gledaliških in pevskih skupin, predavateljev, šolnikov, športnih ekip. Vse to so vprašanja, ki jih bo treba rešiti čimprej, čeprav je treba reči, resnici na ljubo, da najbrž dopušča nedeljska beograjska uredba možnost za ureditev takih gostovanj.
Vsi pa si želijo, da bi v sosedni državi čimprej odstranili gospodarske težave in s tem tudi odpravili sedanje omejitve. Tega si želijo vsi. predvsem pa Slovenci v zamejstvu.
ŠE EN DRAMATIČEN ODRAZ GOSPODARSKE KRIZE
Nevarnost za dokončno zaprtje tovarne Inteco v So vodnjak?
Jutri srečanje med sindikati in lastniki v Gorici Dopolnilna blagajna bo trajala vsaj še mesec dni
Delavci Inteca se bodo v polnen številu udeležili četrtkove manife stacije v Trstu, ki jo pripravlja, v okviru pokrajinske splošne stav ke, sindikalna zveza CG1L, CISL, U1L.
Položaj v podjetju, kjer so stroji ustavljeni že od začetka avgusta. najprej zaradi kolektivnega dopusta, nato zaradi pomanjkanja naročil, je skrajno napet. Tudi zaradi tega ker podjetje, ki je v prisilni upravi, najbrž ne bo zmoglo v roku plačati dolgov in bo zato rej slej ko prej nujen postopek za popolno likvidacijo.
Kakor smo že poročali, bi mo rali včeraj spet obnoviti proizvod njo, vendar je pod.jet.ie zaprosilo za enomesečno, podaljšanje dopo! nilne blajne. navajajoč ob tem ket poglavitni razlog pomanjkanje novih naročil.
Vendar izgleda. da se težave stopnjujejo tudi zaradi pretirano vi šokih zalog že dokončanih kontej-
niiiiiiMiiiiiuiitiiitiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiMiimiiiimiiitviiiiiiiNiiiiiiinviMiMiiiiiimiitHiiiiMiiHtHiiiifiiiiiiminaiiuiiHimiiiiiiiHiiiimiiMimiiiiiiiniitiiiiitifiiimMn
V KULTURNEM DOMU JE BIL OBČNI ZBOR RODU MODREGA VALA
Taborniška organizacija vzgaja mlade v dobre elane naše manjšinske skupnosti
Prihodnje leto bodo taborniki slavili 30-letnico svoje organizacije - Pove-veiano delovanje v zadnjem obdobju, pristopili so v RMV tudi novi člani
nerjev, namenjenih družbi ICU, k! jih menda ne namerava tako hitro prevzeti. Skoraj ceicten razpolož ljiv prostor v tovarni je natrpan s kontejnerji. Po približnih ocenah čaka na prevzem čez tisoč' kontejnerjev, kar predstavlja 'udi veliko imobilizacijo kapitala, kar še za ostruje že skrajno neugoden gospo darski položaj v podjetju.
Jutri bo na sedežu združen.ja in-dustrijcev srečanje med lastniki in sindikati, na katerem bodo skušati ugotoviti, kakšen je pravzaprav de janski položaj v podjetju, v četrtek pa bodo delavci sodelovali, ka kor smo uvodoma že zapisali, na sindikalnem shodu v Trstu.
Včeraj zjutraj .je bila v tovarni skupščina delavcev. Govoril je član vodstva sindikata kovinarjev Valenta. Obrazložil je dosedania prizadevanja (tudi posredovanje pri pristojnih deželnih oblasteh, da bi podjetju Inteco izposlovali vsaj nekaj naročil, ki bi omogočila začasno premostitev težav) sindikalne organizacije pri iskanju rešitve. Domenili so se tudi. da bodo skupščine odslej vsak ponedeljek.
Ob tem ostaja odprto vprašanje kdaj in kdo bo delavcem izplačal osebne dohodke. Zadnjo plačo so dvignili ob koncu avgusta. Podjetje menda nima sredstev, da bi anticipiralo izplačila na račun dopolnilne blagajne, zaradi izjemnega statusa (.je namreč pod prisilno upravo) pa kaj takega mepda niti ni mogoče.
»Naša organizacija opravlja svojo vlogo tako, da skuša vzgojiti mladega slovenskega mladinca v dobrega člana naše skupnosti ter v razgledanega člana človeške družbe. Te prvine skušamo posredovati mlademu taborniku pri delovanju v naši organizaciji.* To so misli izrečene v poročilu staroste na nedeljskem rednem letnem občnem zboru slovenskih zamejskih tabornikov Rodu modrega vala.
Občni zbor je bil v Kulturnem domu v Gorici. Vršil se je na Goriškem po nekajletnem presledku, saj je bil zadnji občni zbor pri nas leta 1976 v Štandrežu. 2 nedeljskim občnim zborom vstopa zamejska taborniška organizacija v trideseto leto delovanja. Ta jubilej bodo slovesno počastili kopec.,Prihodnjega leta. Do takrat pa bodo izvedli vrsto akcij v proslavo jubilejnega leta.
Na občni zbor .je,prišlo,veliko tabornikov tako iz goriške kot iz tržaške pokrajine. Prišli so kot gostje tudi zastopniki Odreda soških mejašev iz Nove Gorice. Slovenskih gorLških skavtov. Mladinskega krožka iz. Gorice. SKGZ in VZPI-ANPI. Zborujoče tabornike so pozdravili dr. Mirko Primožič za TO SKGZ, Boris Peric za Mladinski krožek v Gorici, Aleš Ambrožič za Odred soških mejašev iz Nove Gorice. Mau-ro Leban za Slovenske goriške skavte, Avgust Lenardič za VZPI-ANPI.
Poročila so podali Marko Lutman-Montaž za načelstvo, starosta Milan Pahor - Srnjak, blagajniško Aldo Rupel - Skala. Poročilo nadzornega odbora je podala Nori Jerič - Jagoda. Na občnem zboru so nagradili tudi tabornike, ki so v RM1' že deset let. Nagrade so dobili sestra Vijolica ter bratje Kanarček, Jelen in Montaž. Nagrade za petletno de-
lovanje v taborniški organizaciji pa so dobili bratie Modras, Veles, Bober, Piton, Krokodil, Gad, ter sestre Visla, Kresnica, Spominčica in Ciklama. Razdelili so tudi diplome zmagovalcem taborniškega peteroboja v raznih kategorijah: Ježici, Miški, Šmarnici, Gamsu, Hrastu, Severnici, Fazau, Vitri, Orlu in Morskemu volku. Nagrade za ude-ležno na slikarskem ex tempore so dobili Punt, Lipa, Dren in Burja.
Iz poročil Montaža. Srnjaka ter razmotrivanj Skale izhaja, da je Rod modrega vala imel v svoji zgodovini nihanja v delovanju. V zadnjem času se je delovanje razmahnilo. članov imajo sedaj 170, od teli 70 na Goriškem. V zadnjem letu so ustanovili tudi nekaj novili čet. Še zlasti se je razširilo delovanje na Goriškem, kjer št) dfUSdne 'sedaj v Gorici,'Štandrežu. Sovodnjahin Doberdobu, ^.zadtriem času so ime-li zimovanje na LokValij 'taborniški mnogoboj, dnevna tabora v Dolini in na Vrhu, tritedensko taborjenje v Bohinju, tabor v Zgoniku, tečaj za vodnike, izlete; sodelovali so na Titovi štafeti in na proslavi v Bazovici, na orientacijskih pohodih v Števerjanu. Skušali bodo obnoviti delovanjfe v nekaterih družinah, kjer ga je že nekaj let premalo. Razvili so sodelovanje z Zvezo tabornikov Slovenije, v zamejstvu pa s skavtsko organizaerio in drugimi mladinskimi združenji.
Sedaj težijo k razširitvi in utrditvi taborniške organizacije Rodu modrega vala. Zastavljeni cilii težijo v navedeno smer. V jubilejnem le tu imajo v programu dve zimovanji. dva dvodnevna tabora, dva ali tri tabore v sklopu tabora 1983 in krono vseh akcij izlet slovenskih tabornikov na Goriškem ali Tržaškem,
ki bo konec avgusta ali v začetku septembra prihodnjega leta.
Ob koncu je sledilo glasovanje novega odbora. Izvoljeni so bili Milan Pahor - Srnjak (starosta), Marko Jarc - Kragulj (podstarosta), Maksi Vecchiet Skunk, Franka Žerjal - Vijolica, Igor Devetak - Javor in Marko Vogrič - Orion (načelstvo), Nori Jerič - Jagoda, Sabina Slavec - Leda in Karmen Kocjančič - Sava (tajništvo), Aldo Rupel - Skala in Igor Škerelj - Tamar (blagajna), Dario Švara - Lisjak, Igor Čepar - Slap, Marko Lutman -Montaž in Igor Pahor - Jelen (gospodarji). V nadzornem odboru so Marta Košuta - Robida, Nerina Švab - Zala in Danilo Pilat Sulec.
S SINOČNJE SEJE GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
18. 10. 1982	
Ameriški dolar	1.420,—
Kanadski dolar	1.110.—
Švicarski frank	662.—
Danska krona	160.—
Norveška krona	195.—
Švedska krona	190,—
Holandski florint	515.—
Francoski frank	198,—
Belgijski frank	24,50
Funt šterling	2.425,-
Irski šterling	1.900,-
Nemška marka	567,—
Avstrijski šiling	8,30
Portugalski esrudo	15,50
Pezeta	11,50
Jen	4.5
Avstralski 4olai	1.260,—
Drahma	16,—
Debeli dinar	21,-
Srednji dinar	20,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (ud 8.30 do 20.30)
Latgo Piave 2. Trg Borsa 12, Mi ramarski d/evored 117, Ul. Uombi 19. Prošek in Žavljc.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedalc 8, Ul. DellTstria 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospeda‘e 8, Ul. DellTstria 35, Prosek, žavlje.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel 228 124: Bazovica: tel. 226 163; Opčine: tel. 2111811; Prosek: tel. 225-141. Božje polje. Zgonik: tel 225 596; Nabrežina tel-200-121; Seal jan: tel. 209 197:
ZDR U STVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8 ure. tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do Ure, tel. 68 441.
HOP!
v Tržaško knjigarno
Predstavili bomo letošnjo knjižno zbirko Jadranskega koledarja. Izdaje so še v tisku, a predna-ročniška akcija (in posebne ugodnosti tudi) se te dni izteka: priložnost za srečanje z avtorji in u-redniki.
Predstavili bomo še svežo Bibliografijo Jadranskega koledarja 1946 - 1981 s kazali vseh avtorjev in prispevkov v 36 letnikih.
V petek, 22. oktobra, ob 18. uri v Tržaški knjigarni.
Vabi vas Založništvo tržaškega tiska!
V okviru videmskega sporazuma je treba najti možnost prehoda meje
Goriška občina in pokrajina sta že včeraj intervenirali pri rimski vladi
Tudi v goriškem občinskem svetu je prišel sinoči v ospredje nedeljski odlok jugoslovanske zvezne vlade o uvedbi obveznega pologa za tiste jugoslovanske državljanje, ki želijo na obisk v tujino, in z županom vred so o stvari spregovorili številni svetovalci, župan Scarano je povedal, da se je že včeraj zjutraj povezal s podtajnikom za zunanje zadeve Fioretom, ki je tudi zadolžen za vprašanja, ki so v zvezi z osimskim sporazumom. Fioret se je včeraj že pogovoril z jugoslovanskim ambasadorjem v Rimu Kosinom, o stvari bo tudi obvestil zunanjega ministra Colomba, ki se je sinoči vrnil v Rim. Že včeraj popoldne pa je iz Rima v Beograd odpotoval italijanski ambasador Car-ducci, ki ima nalogo povezovanja z jugoslovansko vlado o medsebojnih odnosih.
Župan je uvdorna dejal, da lahko nedeljski odloč uniči politiko sožitja in prijateljstva, ki se je izvajala polnili 30 let. Ne gre samo za ekonomske posledice beograjskega odloka, marveč predvsem za človeške posledice. Brunello (PSI) je pozval občino, naj se poveže z drugimi občinami, pokrajino in deželo za enotno akcijo, vsaj kar se tiče obmej nega prometa, ki je predviden po videmskem sporazumu.
Enake misli je izrekel Loardi I (KD), ki je dejal, da spoštuje o-dločitve, sprejete v sosednji državi iD ima tudi razumevanje za gospo darske težkoče, vendar Da bi dra stično zmanjšanje prometa nomeni lo korak nazaj. Spregovorila sta tudi Biancone (PSDl) ki je nrav tako izrazil vznemirjenost, ter Lam
berti (KPI). ki je dejal, da ta o-dlok ima negativne gospodarske, socialne in politične posledice. Govoril je tudi Bratuž (SSk), ki je izrazil prav take pomisleke. Iz vseli govorov je prišla misel, da si je treba najti izhod v okviru obmejnih sporazumov. Naravnost komičen pa je bil fašist Baiocchi, ki je obtožil občino, da se .je v prejšnjih letih preveč zanimala za sodeluva nje s sosednjo Jugoslavijo.
Ob zaključku razprave je župan povedal, da je predsednik pokra jine C um peta zahteval sestanek z zunanjem ministrom Colombom, in da bo najbrž že danes odnotovul v Rim. Podobne stike z Rimom so takoj navezale tudi razne politične stranke od demokristjanov do socia listov, župan je tudi povedal, da so na zahtevo novogoriške občine odložili sestanek ene izmed mešanin komisij, ki je bil predviden za petek.
V trenutku, ko poročamo, se .je začela razprava o nameravam gradnji kaznilnice za mlade Prestopnike na območju goriške občine.
Razsodba državnega sveta o sporu med tržiško občino in podjetjem Edilragogna
Po skoraj šestih letih se je pred kratkim končal spor med tržiško občino in družbo Edilragogna glede gradnje večnadstropne stavbe na vogalu ulic Portanzie in Carducei. Državni svet, na katerega je vložila priziv občinska uprava, potem
ko se je o zadevi že izreklo deželno upravno sodišče, je namreč te dni ugotovil, da ima družba Edilragogna prav. Slednja pa namerava v kratkem spet začeti z deli za dokončanje spornega objekta ter istočasno sprožiti postopek (proti občini) za iztirjanje škode, ki jo je utrpela zaradi nekajletne prekinitve del.
Občinska uprava je gradnjo sta novanjskega poslopja prekinila, ker je izdala ukaz o prekinitvi del. ker objekt v gradnji ni odgovarjal povsem načrtu, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Menda je bil v zadevo vpleten nekdanji občinski funkcionar v teh ničnem uradu.
Danes začno kuriti v goriških šolah
Danes zjutraj bodo zakurili v vseh šolah v Gorici, kjer ima za to pri stojnost občinska uprava. To je povedal sinoči župan Scarano v odgovoru svetovalcu Waltritschu, ki je od njega zahteval pojasnilo, zakaj ne kurijo še v šolah. O tem so ga namreč obvestile včeraj učiteljice slovenske osnovne šole v ulici Vit-torio Venero. Enako stvar sta zahtevala tudi svetovalca Tuzzi in Piemontijeva. ki sta tudi obsodila dejstvo, da šole niso bile zakurjene, v občinski palači pa je bilo zelo toplo.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
KLJUB MUHASTEMU VREMENU
Prijetna družabnost goriških planincev
Na pokrajini časten sprejem za Enza Bearzota
V okviru svojega obiska v Furlaniji - Julijski krajini je trener italijanske nogometne reprezentance Enzo Bearzot bil gost tudi goriške pokrajinske uprave. Srečanja, ki je bilo včeraj dopoldne v sejni dvorani, so se poleg Bearzota udeležili še zdravnik reprezentance Leonardo^ Vecchiet. doma iz Morara. član deželnega vodstva Diego Meroi ter televizijski komentator Bruno Piz-zul, doma iz Krmina.
Goste so sprejeli predstavniki pokrajinske uprave s predsednikom Cumpeto na čelu ter številni predstavniki raznih športnih in drugih organizacij ter predstavniki goriških krajevnih uprav.
Ob tem, ko je Cumpeta izrekel zadovoljstvo zaradi velikega uspeha državne reprezentance v Španiji, je Bearzotu in ostalim izročil spominsko plaketo.
,	Italijanski selektor je v svojem
V prijetnem vzdušji, je potekala posegu poudaril, da mu je Gorica
^niPlAno Ino	rlntl.: 1 ' 1 I _ 1* •	* •	« *	. .
tradicionalna družabnost goriških planincev, v nedeljo popoldne, pri Stekarjevib v Števerjanu Kljub temu. da je v opoldanskem času nekoliko ponagajal dež in kljub te mu. da je harmonikar v zadnjem trenutku odpovedal. Na prazniku kostanja se je kljub temu zbralo lepo število članov SPD Gorica ter prijateljev. Nekateri so prišli na družabnost celo iz Trsta. Da nekaj radijskih novinarjev .je bilo tudi vmes. Ne bo odveč, če zapišemo, da so k uspehu urecej pripomogli tudi domačini, člani KD Briški grič. Uspešno so rešili neka i orga ni/acijskih in tehničnih vprašanj.
Kljub nekoliko kislemu vremenu se je v nedeljo zjutraj zbralo on nevskem mostu tudi leno število j bolj korajžnih planincev ter io neš mahnilo preko Ščedneea Dreti števerjanu. od tam oa na domačijo Štekarjevih. Prav tako Deš so st proti večeru tudi vrnili s priletne družabnosti, ki !o bodo zagotovo priredili spet prihodnje leto.
zelo blizu, saj je tu dokončal šolan,je ter pričel svojo dolgo nogometno kariero, najprej kot igralec, potem pa kot trener. Ob koncu pa se je javno zahvalil vsem svojipi nogometašem, da so na mundialu dosegli tako velik uspeh.
K besedi sta se oglasila tudi Vecchiet in Pizzul. ki sta mlada leta preživela v naših krajih.
Dovolj vodo za preprečevanje požarov na Rra.su
Liilil
gr§»°
»J GLEDALIŠČE F* V TRSTU
ABONMA ZA SEZONO 1982-83 V GORICI
Sezono organiziramo skupaj z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Zvezo slovenskih kulturnih društev.
Vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma, UL. Brass tel. 33288. vsak delavnik razen sobote, in sicer od 12. do 14. in od ’7. de 19. ure

Ob veseli družbi v Števerjanu, je NN daroval 50 tisoč lir za SPD Gorica.
Izvršilni na'"rt ureditve Kraškega območja pri Tržiču, ki ga bo pripravil načrtovalni urad Naturstu dio iz Trsta, bo upošteval tudi pri poročila o načinu preprečevanja, o-ziroma omejevanja gozdnih požarov na tem območju. Predvsem naj bi I Primorsko dramsko gledališče na gozdnatih površinah zagotovili! N.ovi Gorici, danes ob 11.30. Grad
Gledališča
dovolj vode za gašenje. Na južnih obronkih gričev to ne predstavlja posebnega problema, saj bodo poskrbeli za nekaj podaljškov mest nega vodovoda. Na severni strani pa naj bi podjetje Acega, ki gradi nov vodovod za Trst. poskrbelo tu di za zgraditev primernega omrežja. vzporedno z glavnim vodom, ki •seka prav to območje.
O teh vprašanjih so razpravljali na sinočnji seji občinskega sveta v Tržiču.
Slovenski knjižničarji obiskali Benečijo
Pretekli petek in sobote je bilo v Tolminu strokovno posvetovanje Društva bibliotekarjev (knjižničar jev) Slovenije. Obravnavali so številna vprašanja te stroke, pri če mer je enega izmed referatov imela tudi ravnateljica tolminske knjižnice Marta Fili. Govorila je o te mi "Sodobna splošnoizobraževalna knjižnica in njena družbena funkcija*. Slovenski bibliotekarji so v okviru srečanja obiskali tudi Be neško Slovenijo. Ogledali so si nov etnografski muzej v Bardu, rojst no hišo Ivana Trinka v Spodnjem Trčmunu, bili v vasi Matajur, potem pa so obiskali še kulturni dom in knjižnico naše narodnostne skupnosti v Čedadu.
nik - Aberšek: Poslednji gost. Predstava za Kmetijsko šolo v gledališki dvorani v Solkanu.
(,4trlfu
CORM) 18.00—22.1/0 «Frontiera». I-gra Jack Nicholson.
VERDI 18.00-22 00 «Rocky III.*. S. Stailone.
V1TTORIA 17.30—22. /0 stNudi. belli e ficchi*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Trži d
EKCELSIOR 18.00 - 22.00 ^Johanna la porno farlalla*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Sul lago do-rato*.
Ami"« l.oriru iit okttliru
SOČA .7,00 — 21 00 »Berlin kaput*. Jugoslovanski film.
SVOBODA 18.00—20.00 »Super vohljač*. Italijanska komedija.
DESKLE 19.30 «Daina v rdečem*. A-meriška kriminalka.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Villa S. Giusto, Korzo Italija 244
tel. 83 538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla salute, Ul. C. Cosulich, telefon 72-480.
KRATEK SPREHOD V NAŠO POLPRETEKLO ZGODOVINO
Jutri bo Beograd slavil 38. obletnico osvoboditve
V istem časovnem obdobju so nacisti pri nas izvajali svojo ofenzivo «Griinenwald» - Kako je Partizanski dnevnik spremljal tedanje dogodke
; Dne 20. oktobra 1944 so enote t, narodnoosvobodilne vojske Jugo-; slavije in rdeče armade po krva-i vih in ostrih bojih osvobodile Beo-i, giad, glavno mesto Jugoslavije.
, Dne 21. septembra 1944 je vr-| hovni komandant NOV Jugosla-i vije maršal Josip Broz - Tito od-J potoval z otoka Visa v Moskvo in ( se s predstavniki sovjetske vlade , dogovoril o skupnih operacijah ' NOVJ in rdeče armade. Sovjetska vlada je 28. septembra 1944 izdala o tem uradno sporočilo in izjavila, da bodo sovjetske čete zapustile jugoslovansko ozemlje, brž ko bodo izpolnile svoje operativne naloge; na območjih, na katerih bodo začasno prebivale, pa bo delovala administracija Nacionalnega komiteja osvoboditve
■	Jugoslavije.
i Pri osvobajanju Beograda so so-! delovali Prva armadna skupina i NOVJ (1. proletarski korpus in 1 12. udarni korpus) pod povelj-:: stvom generala Peke Dapčeviča ! in 4. mehanizirani korpus rdeče i armade pod poveljstvom generala : Ždanova, medtem ko je na sektorju proti Kragujevcu skrbel za ! zavarovanje 68. strelski korpus i rdeče armade pod poveljstvom l generala škodunoviča.
' Nemška armadna skupina Fel-! ber je zagrizeno branila dostope I k Beogradu in tudi samo mesto, i ker je hotela na ta način omogo-
■	čiti umik armadne skupine E, ki i se je iz Grčije, južne Makedonije ! in Albanije umikala na sever pre-i ko Beograda na področje Budim-\ pešte.
| Z osvoboditvijo Beograda pa je I bila armadni skupini E preseka-| na pot in ni mogla sodelovati v | načrtovani obrambi Avstrije in
■	Madžarske, zaradi česar se je 1 morala prebija*i po slabih komu-i nikacijah črne gore. Bosne In I Hercegovine in bila končno uni-1 čena v sklepnih operacijah v Bo-
*nr. Hrvaški in v Sloveniji.
Po osvoboditvi Beograda, pri če-I mer je v bojih sodelovalo tudi j prebivalstvo, so jugoslovanske in sovjetske enote prek nepoškodo-' vanega mostu na Savi prodrle do i1 Zemuna in ga 22. oktobra osvobodile.
jj Osvoboditev Beograda j(* omogočila tttdi napredovanje narodnoosvobodilnih enot v Sremtf ter pf/v I ti zahodu med Donavo i^gavfl-1 1. novembra 1944 je bila mmfio-jena Sremska Mitroviča, potem ; pa so se jugoslovanske čete ustavi-; le vzhodno od Vukovarja, približ-1 no na črti Vukovar - Brčko. Na : tej črti. ki jo je nemško povelj-i stvo vztrajno branilo, da bi omo-
■	gočilo umikanje nemških čet iz * Bosne, se je v začetku decembra , 1944 ustalila »sremska fronta*,
'1 ■	$ tem so enote NOV Jugoslavije
'1 prevzele in samostojno držale del povezane strateške fronte od Drave do Jadrana
V tem času so enote IX. korpu-1 sa NOV Jugoslavije uspešno pre-■! stale sovražno ofenzivo, ki so jo imenovali «Griinenwald - Max» in ki je bila le del širših operacij < I nemških enot v severni Italiji pod
■	imenom «Partisanenwoche* (Par-'! tjzanski teden). Njen namen je bil,
da bi zavezniško zatišje na itali-■ ; janski fronti izkoristile za čiščenje 11 globljega zaledja nemške vojske ;! i od partizanskih s;'. V Trnovskem j gozdu je sovražnikova akcija, v | \ kateri je sodelovalo okrog 3500 vo-: jakov, potekala zelo počasi in ob | | nenehnih bojih ter je hkrati imela i pravi požigalski značaj. Sovražnik - je skušal z uničenjem vasi odvzeti narodnoosvobodilni vojski prezi-i mbvaliiča.
Zato je povsem razumljivo, da je velika zmaga z osvoboditvijo Beograda tudi močno odmevala •j i na Primorskem.
! 1 , PARTIZANSKI DNEVNIK, gla-1 : silo Osvobodilne fronte za Primorsko in Gorenjsko, je 22. oktobra 1944 preko vse prve strani zapisal z velikimi rdečimi črkami:
m
skva, 20. oktobra: Maršal Stalin je v posebnem dnevnem povelju objavil, da so čete generala Tol-buhina in narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije osvobodile Beograd. Osvoboditev Beograda je bila proslavljena v Moskvi s 25 salvami iz 324 topov*. Pod tem besedilom je objavljen linorez v rdeči barvi — slika partizana z zavezniškimi letali — ki „a je V velikosti 20x14 cm izdelal Jože Bergman.
PARTIZANSKI 1 NEVNIK, ki je bil edini tiskani dnevnik v zasužnjeni Evropi, je "3. oktobra 1944 na prvi strani objavil dnevno povelje vrhovnega komandanta NO VJ maršala Tita ob osvoboditvi Beogradr, ki je bila po njegovih besedah ena največjih zmag nad sovražnikom naših narodov, nad nemškim okupatorjem. Pod tem dnevnim poveljem pa je objavljen raport komandanta in politkomisarja skupine NOVJ v za-padni Srbiji generallajtnanta Peke Dapčeviča in polkovnika Mijalka Todoroviča, ki vrhovnemu komandantu NOVJ sporočata: »Vaše zgodovinsko povelje smo izvršili. O-svobojeno je glavno mesto demokratične in federativne Jugoslavije*.
PARTIZANSKI DNEVNIK je tega dne v uvodniku, ki ga je napisal France Bevk, predsednik Pokrajinskega narodnoosvobodilne ga odbora, med drugim objavil: «Osvobojenje Beograda nam odpira vrata v svobodo. Tega dogodka se radujemo vsi Jugoslovani. vsi Slovenci in še posebej mi Primorci. To je naš praznik. Kresovi in zastave, petje in vzkliki govorijo o naših čustvih. Ponosni smo, da so na beograjskih ulicah prelivali kri tudi primorski fantje iz tistih edinic. ki so prišle čez morje. S tem smo se s svojo krvjo ponovno povezali z ostalimi jugoslovanskimi narodi. Na ulicah Beograda se je izvršil naš ponovni plebiscit, naša ponovna priključitev k Jugoslaviji. Naši sinovi v teh dneh niso krvaveli le za Beograd. ampak tudi za Slovensko primorje, za Trst. za Gorico in za Slovensko Benečijo. To je veliko pismo naših pravic do svobode, ki ga bomo ponosno pokapali.,,vsakomur, ki nam bi jih hotel ošpo-ravati*.
PARTIZANSKI DNEVNIK je >25. oktobra 1944 na prvi strani ob javil čestitko pokrajinskega NOO za Slovensko primorje predsedniku NKOJ (Nacionalni komite o-svoboditve Jugoslavije — op. J.O.) maršalu Titu: »V imenu primorskega ljudstva Vam iskreno čestitamo k osvoboditvi našega glavnega mesta Beograda, največji zmagi, ki jo je izvojevala naša junaška NOVJ pod Vašim veščim
vodstvom in sodelovanjem slavne rdeče armade*.
Ta veliki uspeh našega orožja nas je navdal z velikim veseljem in navdušenjem ter je v nas potrdil prepričanje, da se naglo približuje čas, ko bo svobodna tudi naša ožja domovina in ko bomo vsi bratje po krvi združeni v novi demokratični in federativni Jugoslaviji*.
Za pokrajinski narodnoosvobodilni odbor sta podpisana predsednik France Bevk in tajnik dr. Joža Vilfan.	JOŽK OBLAK
Svetoivanski šolarji na Matajurju

1 P fmrnm
M
Svetoivanski šolarji se vračajo z vrha Matajurja
•iiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimimiMMiiiHNiifiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiinmHiiimmiiiiniitiiiimiiiiiimiiiiimiiiuniiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiuiiiimuu
Novost na knjižni polici
Štiri dela zbirke Kondor
Henry James:
Obrat vijaka
Novela Obrat vijaka ameriške ga pisatelja, ki je dolga deset letja živel v Evropi, Henrgja Jamesa (1843 1916) predstavila fantastiko kot posebno literarno zvrst. Novela Obrat vjjaica je, kol to pravi pisec slovenske spremne besede Srečo Fišer, primer literarne fantastike, ali arozljiv-ke. kot lahko za ta primer uporabimo slovenski izraz. Novela govori, kot pravi Fišer, o konfliktu med dobrim in zlom, pri čemer pa pušča bralca v dvomih, kaj je res dobro in kaj je zlo.
Predstavnica dobrega je vzgojiteljica, predstavnika zlega sta otroka. Sicer v a are za prav zanimivo zgodbo, ki pa je danes kot sam literarni iekst pomembnejša kot primer posebne lite-
rarne zvrsti. Pri tem pa ni brez pomena dejstvo, da je bil Henru James dober pripovednik.
K. Destovnik-Kajuh:
Markacije
Zvezek s številko 200. je posebej obeležen: posvečen je Karlu Destovniku, partizanskemu pesniku, ki ga vsi poznamo pod ime nom Kajuh. V tej izdaji je urednik Denis Poniž obiavil Kajuhove izbrane pesmi iti jih razvrstil v pet ciklov. Dodal je še pisma, ki kažejo Kajuha kot naprednega mladega človeka. Prispeval je tudi spremno besedo o Kajuhu in o trajni vrednosti njegove ljubezenske in partizanske lirike, čeprav v poeziji Kamh ni mogel uresničiti vseh načel, ki si jih je sam postavil. Naslov knjige je sicer nov, toda urednik je za ozna-
niiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHttiiiHiniiiiiniiMiitiiiiiiiiiiiifmiiiiiifiiuMiimHiiititiiitiiiiuiiiitfiitmiiiiiiiiiiiiiumiiin
Krvodajalstvo v Luki Koper
Nedavno tovariško srečanje luških krvodajalcev je bilo drugačno od dosedatfffh'-*- zaradi praznovanja 20-letniee delovanja. Tudi tokrat je.^s*3BCiij|«%>tekalo v iznamenju podeljevanja priznanj in nagrad luškim krvodajalcem; le-teh je iz leta v leto več. Leta 1962 so krvodajalci Luke Koper darovali kri 47-krat, štiri leta kasneje 155-krat, 1973. leta 268 krat, letos pa se je število povzpelo na 470. Skupaj so darovali 1260 litrov krvi, kar je najboljši dokaz organiziranosti krvodajalske sekcije in podpore krvodajalstvu v luki.
Prostovoljno darovanje krvi v
Aleksander Zalar

«BEOGRAD SVOBODEN*, v podnaslovu pa v krepkem tisku: »Mo-
Med delitvijo priznanj krvodajalcem koprske luke
Luki Koper sega v leto 1959 — v takratno pristanišče, a šele l.eta 1962-"S prihodom danes že pokojnega Antona Čuka in nekaj drugih aktivnih, krvodajalcev, se. u-stanovi krvodajalska sekcija s 47 člani. Leta 1966 sprejme nad njo pokroviteljstvo luški sindikat.
Podporo, ki jo ima sekcija v Luki Koper, je vredna najvišje pohvale. Pravice krvodajalcev so opredeljene s samoupravnimi akti delovne organizacije; za krvodajalce so predvideni tudi dodatni dnevi dopusta. Letos so dobili luški krvodajalci za svojo aktivnost zlati znak Rdečega križa Slovenije — za aktivno sodelovanje pri vseh akcijah Rdečega križa, zlasti za pomoč pri elementarnih nesrečah, za sodelovanje v športnih dejavnostih, za gojenje bratstva in mednarodnega sožitja.
Tu naj poudarimo še tesne stike s krvodajalci luke Trst, luke Reke in luke Pulja. Koprska luka je Jugoslavija v malem, isto se lahko reče za krvodajalce, saj so zbrani iz najrazličnejših delov Jugoslavije. Kakšni so njihovi medsebojni odnosi, naj nam povedo besede predsednika sekcije Staneta Železnika, ki je med drugim rekel; »Zelo dobro se razumemo, bratstvo in enotnost pride do polnega izraza. Pred desetimi leti nas je bilo manj, sekcija pa se neprestano pomlajuje in številčno povečuje. Imamo nekatere ljudi, ki so dali kri že več kot 50-krat, a polno je takih, ki so darovali kri več kot 25-krat. Zato ni čudno, da je na tem srečanju dobilo priznanje in nagrade toliko luških !.rvodajalcev, na katere smo ponosni — mi vsi v luki, prav tako pa tudi sama občina.*
ZORAN VLAJIČ
ko zbirke uporabil naslov, ki ga je pesnik sam hotel dati svoji zbirki, ki naj bi v okupirani Ljubljani izšla leta 1942.
Makedonske
pripovedke
Ljudske pripovedke so besedna podoba narodovega življenja, takšnega, kakršno je ali kakršnega si ljudje želijo ali zamišljajo. Ljudska pripovedka je podoba življenja v preteklosti oziroma v času, ko je bila zapisana, kar pomeni, da je v večini primerov spomin iz preteklosti. Dragi spomini pa so zmeraj cenjeni. Ohranjene makedonske ljudske pripovedke že od nekdaj govore, da so bili makedonskemu človeku spomini zmeraj draau Zato jih je ohranil do današnjih dni, ne da bi mislil, da so zadflji, kajti sam še zmeraj obstoja in živi za nove spomine.
Tako zoljučuie Dragi Štefanija svoj uvod v zbirko makedonskih ljudskih pripovedk, ki jih v slovenskem prevodu posreduje našim bralcem založba Mladinska knjiga v 20. zvezku Kondorja. Gre za obširen izbor makedonskem ljudskega bIaoo.**W'bd- 'le uredil Dragi Štefanija in razdelil ruz živalske, fantast^ ml$:~ ne, šaljive zgodbe, na ukane, legende in izročila. Ptipovedke je prevedla Nada Carevska.
Glede na to, da gre za popolnoma nov izbor makedonskih ljudskih pripovedk, da pa so makedonske ljudske pripovedke prvikrat izšle pri Mladinski knjigi v slovenskem prevodu že leta 1953. je treba založnici izreči še posebno priznanje za spoznavanje ljudske pripovedne umetnosti bratskega naroda.
Alfred Musset:
Lorenzaccio
Lorenzaccio je kljub nekaterim pomanjkljivostim najboljše odrske delo, ki aa je ustvarila francoska romantika, je tudi prvovrstna psihološka študija, v kateri je avtor prodrl v globine človeške osebnosti. In zanimiva drama. To so besede, ki jih je urednik Aleš Berger, ki je delo tudi prevedel, dal na začetek slovenskeaa prevoda tragedije francoskega pesnika 19. stoleta Alfreda de Musseta. Delo obravnava zgodovinske dogodke v prvi polovici 16. toletia v Firencah z globokim in subtilnim prikazom človeške uso de ko je na florentinskem dvoru Lorenza Medičejski umoril svoje ga bratranca, tirana Aleksandra. Za slovenskega bralca bo še posebej dobrodošla študija Andreja Inkreta o nastanku, odrski usodi in pomeni te Mussetjeve drame, ki so jo uprizarjali tudi že v celjskem gledališču. Sl. Ru.
Združenje staršev svetoivanske osnovne šole «0. Župančiču je v nedeljo organiziralo izlet na Matajur. Vodja izleta je bil znani tržaški planinec prof. Pino Ru-dež. Izpred svetoivanske cerkve smo se odpeljali v zg<jdnjih jutranjih urah. Po krajši vožjjji se je avtobus z veselo družbo staršev in otrok začel vzpenjati po strmi, a izredno razgledni cesti iz Sovodenj mimo Čeplelišt, skozi Mašere do vasi Matajur. Tam smo se udeležili slovenske maše in tako imeli prvi stik s predstavniki tamkajšnje manjšine. Po maši nas je župnik Gujon seznanil s problematiko tistih krajev: zmanjšanje števila prebivalstva zaradi izseljevanja, težki življenjski pogoji, pomanjkanje zadovoljivih ekonomskih struktur, ki bi nudile možnosti zaposlitve. Aktualni problem je tudi predvidena razlastitev precejšnjega ozem Ija na Matajurju v smučarske namene. Domačim so skoraj v ce loti proti tem, razlastitvam, ki bi povzročila izredno škodo narav nim lepotam Matajurja in ne bi prinesle skoraj nobenega dobičlca krajevnemu prebivalstvu.
Po tem krajšem razgovoru smo se prisrčno poslovili od g Gu-jona in z avtobusom nadaljevali pot do planinske koče pod Matajurjem, Vreme je bilo sicer precej nestalno, a naši otroci so se pogumno lotili strmine in po enourni hoji srečno prispeli na vrh Matajurja (1640 m). Tam so se Vsi vpisali v spominsko kn jigo in se razgledali po okoliških niži-pah, vrhovi Kanina, Krna in celotnega TriglavskfiDn^jMtflorja na , bili zastrti t> zntKunem morju oblakov.
r* vrha Matajurjad$s&‘;f(d$i of.ro ci lahko gledali Soško dolino z modro Sočo, vas Vrsno, rojstni kraj Simona Gregorčiča, vso Benečijo in del furlanske nižine.
Z vrha nas je vodič Pino vodil po markirani stezi skozi lepo. toda že zapuščeno planino, proti vasi Mersin. Po vsem Matajurju smo stalno srečavali lovce in v pogovoru smo zvedeli, da ie vsa lovska družina občine Podbone-sec, okoli 100 lovcev, danes na lovu po tem širokem območiu Med potjo nas je zalotil dež, kar pa ni zaustavilo pogumne hoje naših mladih nlanincev, Srečno smo vsi prisopihali do koče Matajur, kjer nam je prijazni oskr bnik Renato Mašera pripravil o-kusno vaštašuto.
Popoldanski program je predvideval še ogled Trinkovega doma in groba v vasi Trčmun, u nas je vreme prisililo, da smo se spravili v res zanimivo Landar-sko jamo blizu Podbonesca. To jamo so poznali že v dalinii preteklosti: znanstveniki so v njej odkrili ostanke jamskega medveda in predmete iz predzgodovin ske dobe. Jama ie služila tudi v zgodnjem srednjem veku kot zavetišče ubežnikom in kot bivališče samotarskim redovnikom. V vhodni jamski votlini je tudi precej star umetniško izdelan oltar notranjost jame pa se vije po dolgih rovih, ki jih je izdolbla voda. Mali izletniki so prehodili približno 300 metrov te jame, ki je sicer dolga skoraj 2400 metrov. Po obisku jame smo se odpeljali domov.
4.
Zapisi s popotovanja po Sikkima in Ladakha
SIKKIM - DEŽELA NA KONCU SVETA
Za potovan|e po deželi |e potrebno posebno dovol|en|e
oblasti
Sikkim je skrivnostna odmaknjena dežela, skrita ob pobočjih Himalaje. V prospektih turističnih agencij se pojavlja zelo redko, če pa se že, se njen ogled začne in konča z ogledom glavnega mesta Gangtoka. Zato je več razlogov. Prvi je ta, da je za ogled pokrajine potrebna oprema: šotor, spalne vreče in ostali pribor, potreben za bivanje v naravi, saj so lodge, nekakšni hoteli le redek pojav. Drugi razlog pa je dovoljenje za obisk pokrajine, ki ga dobiš zelo težko.
Mogoče je Sikkim zato še vedno dežela na robu sveta, Ičeprav so njene doline in hribi, polni bujne tropske vegetacije, ki se počasi izgublja ob strminah himalajskih [gora, polni eksotike in izrednih pejsažev. Zaprtost Sikki-• roa izvira iz njegovega geografskega, predvsem pa političnega položaja. Na severu meji na Kitajsko, mogočno sosedo, ki se je Sikkim zelo boji. To dokazujejo konvoji
vojaških vozil indijske vojske, ki se pomikajo skozi Gang-tok proti 50 km oddaljeni kitajski meji. Landrover se mora večkrat ustaviti, vojaška policija ureja promet, ko se premika kolona transporterjev z daljnometnimi topovi.
V svoji zgodovini je Skkim vedno iskal ravnotežje med dvema velikima sosedoma. Indijo na jugu in Kitajsko na severu. Ob ustanovitvi indijske države 1947 je postal 22. indijska država s posebnim statusom. Ta status opaziš takoj, ko prestopiš mejo. Opraviti moraš pravne mejne formalnosti. Imeti moraš posebno dovoljenje, ki ga dobiš samo za mesto Gangtok. Šele tu dobiš dovoljenje za podaljšanje bivanja v Gangtoku ali pa celo za obisk dežele. Posebnost Sikkima ni samo njegova zaprtost, temveč tudi pokrajina, ki se razlikuje od sosednje zahodne Bengalije. Takoj, ko prestopiš mejo, te z velikim napisom «Welcome in Sikkim* pričakuje drugačna pokrajina. Že samo naselje ob meji je čistejše kot mejno naselje v sosednji zahodni Bengaliji. Tudi ljudje se zde prijaznejši in ne tako vsiljivi v svoji trgovski vnemi. Ko se vzpenjaš po asfaltni cesti prav tja do Gangtoka, vidiš na levo potoke, ki teko s hribov v reko. Na zelenicah ob reki so zaselki: lesene koče, krite z bambusom ter slamo, palme, riževa polja. Samo mesto Gangtok leži skoraj 2000 m visoko. Glavni trg s spomenikom Gandija je v resnici široka cesta, kjer so lesene prodajalne polne raznega blaga, na drugi strani pa zidane zgradbe. Med drugimi je tudi hotel z restavracijo, znano po vegetarjanskih posebnostih, kot so zelenjavni kotlet in čapati. Večerja, ki ti omogoča celo paleto prekočih okusov. Hrana v Sikkimu nudi obilo možnosti za shujševalne kure, ker v njej le stežka najdeš
domač okus in ker je razmeroma draga. Naših hotelskih menujev tu ne poznajo. Vso hrano pripravljajo sproti in seveda po naročilu.
Gangtok najbolje vidiš šele, ko se z landroverjem odpraviš v 24 km oddaljeni budistični samostan Rumtek. Samostan leži na nasprotnem bregu. Sedaj šele vidiš, zakaj mesta nisi mogel prehoditi. Leži na pobočju in ulice so speljane po posameznih terasah, ki niso povezane med seboj v vertikalni smeri. Tako hodiš po ulici, ne moreš pa v naslednjo višjo ulico. Te med seboj povezuje samo glavna cesta, ki se izgublja na sever proti Kitajski.
Pokrajina v Sikkimu je izredno razgibana. Tako, kot bi hodil po dolenjskem gričevju. Vendar so tu popolnoma drugačne dimenzije. Doline se zajedajo 1000 m globoko, kamor se spuščaš po ozki asfaltni cesti v neštetih serpentinah. Tako se iz gorskega podnebja, kjer se na pašnikih pasejo ovce, spuščaš v tropsko podnebje dolin, kjer rastejo banane.
Iz drevesa banane se na peclju, debelih približno centimeter, vidi velik cvet banane, ki se nato nadaljuje v plod, okoli peclja je nanizanih veliko drobnih banan. Torej cvet in sad istočasno. V Evropi smo le navajeni na zaporedje narave: najprej cvet, nato plod.
Pokrajina postaja bolj razgibana, čim bolj se približujemo himalajskemu pogorju. Vozimo se čez viseče mostove, kjer spodaj peneče vode iščejo prostor med kamenjem, ki so ga nekoč prinesle s seboj. Ko se poti končajo, zadnja naselja govore o meji bivanja človeka. Za naselbinami se po strmih pobočjih, tja do 3000 m in več, dviguje proti zasneženim vrhovom tropski gozd,
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šola in vzgoja
13.00	Kronika
13.30	TV dnevnik
14.00	TV film iz serije MASH
14.30	Danes v parlamentu
15.30	Trapper - Strah v bolnišnici, TV film
16.20	Risanke
16.45	Dick Barton. posebni agent
17.00	Dnevnik - Flash
17.05	Risanke
17.20	Trije nečaki in majordom,
TV film
17.45	Risanke
18.05	Karnataka - srce glasbe,
1.	del
18.50	Sandra Mondaini in Raimon-do Vianello
19.45	Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV dnevnik
20.30	Slast poštenja
22.05	TV dnevnik
22.15	Quale alternativa al petrolio?
22.45	Čudni samomori - TV film
23.40	Predsmučarska telovadba 00.10 TV dnevnik, danes, v parlamentu in vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	TV dnevnik ob 13. uri
13.30	Šola in vzgoja
14.00	TV za otroke - TV film Risanke
16.00	Tečaj angleškega jezika
16.30	Univerza popevke
17.30	TV dnevnik - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Srečanje s kinom
18.40	športni dnevnik
18.50	Četrti mož - TV film
19.45	TV dnevnik
20.30	Tunel ljubezni - film Tunel ljubezni je vesela komedija, ki jo je Gene Kelly posnel pred 24 leti z Doris Day. Keliy je bil najprej odličen plesalec ob Yudy Garland. Bilo je to v 40 letih. Nato .ja se je posvetil režiji in r-.aliziral več filmov, med katerimi je bil tudi film «Pesem v dežju*
22.05	Večerni dnevnik
22.15	Filmi, ki jih bomo videli na velikem platnu
22.25	Farsi uomo - oltre la droga, problem mamil
23.15	TV dnevnik
Tratil kanal
17.25	Skodelica snega - avtodrama nekega mesta
18.30	L’orecchiocchio, glasbeni program
19.00	TV dnevnik
19.30	Deželni program
20.05	šola in vzgoja
20.40	Jazz, bela in črna glasba
21.35	Delta Speciali
22.25	25 let festivala
23.15	TV dnevnik
JUGOSLOVANSKA TV
Ljubljana
8.35,1(135, 15.55 TV v šoli
17.10	PorSčila
17.15	Lolek in Bolek
17.25	Praznični dnevi slovenske folklore
Junija letos so se že četrtič zbrali pevci in plesalci iz Slovenije na prireditvi Praznični dnevi slovenske folklore. Na Prvomajskem trgu v Piranu je bil prvi večer posvečen ljudski pesmi, drugi pa pesmi današnjega trenutka. Praznične dneve so zaključili v avditoriju Portorož z večerom ljudskih plesov. S TV ekipo so posneli »Pesem današnjega trenutka* in »Večer ljudskih plesov*. V prvi oddaji boste slišali in videli del nastopa bratov Chinese iz Rezije ter vokalno - instrumentalne skupine Istra nova iz Kopra. V novembru bomo uvrstili v spor id drugi del tega večera in v decembru še nastop folklornih skupin. »Vižarje* današnje dobe so prireditelji prazničnih dni predstavili zato, ker so želeli povedati, da njihove pesmi nastajajo podobno kot naša ljudska pesem. Jutrišnji d-n pa bo pokazal. ali je njihova izpovednost dovolj močna, da bo premagala čas
17.55	Pisani svet
18.25	Obzornik
18.40	Čas, ki živi
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Vpliv mladih pri odločanju
20.40	Propagandna oddaja
20.45	Berlin - Alexanderplatz
21.45	V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje »Odprta meja* med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti: NABREŽINA — Razlaščanja NABREŽINA - Kraška jama TRST — Komentar na jugoslovanske norme
16.30	Odprta meja - ponovitev
17.00	TV šola
17.30	Z nami pred kamero - TVD -novice
18.00	Strah vlada svetu - TV nadaljevanka
19.00	Aktualna tema
19.30	Z nami pred karemo - TVD -Stičišče
20.15	šepet v temi - čelov, film
Zagreb
16.40	Videostrani
16.50	TV v šoli: Kmečki upor
17.45	Otroška oddaja
18.25	Kronika občine Osijek
18.45	Beograjska rock scena
19.30	TV dnevnik
20.00	V žarišču - notranjepolitična oddaja
20.50	Užitek - francoski film
22.25	TV dnevnik
21.45	TVD - Danes
21.30	Crystallos' - film iz festivala gorskih filmov
TRST A
7.00,	8.00, 10.00,	13.00. 14.00,
17.00,	19.00 Poročila, 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Povejmo še kaj o otrocih; 8.45 Glas bena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Od Milj do Devina;
12.40	Revija «Pesem v prijateljstvu 1980»; poje «Coro polifonico triestino*; 13.20 Glasba po željah;
14.10	Roman v nadaljevanjih (u metniško branje); Drago Jančar: »Galjot*; 14.30 Kam. Peter Pan?;
15.30	Evergreeni; 16.00 Almanah: Arhitektura in arheologija v luči najnovejših odkritij; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.1C Mi in glas
Danes ob 18. uri je na sporedu prva igra iz novega dramskega niza »Slovenska poetična drama*. Igre osmih slovenskih dramatikov, ki so dialog in misel uspeli v pesniško besedo, bodo realizirali člani Slovenskega stalnega gledališča, skupina Radijskega odra ter Radio sam v lastni produkciji. Drevi bodo predvajali dramo Jerneja Stanteta »Mlada Breda* iz leta 1925, v kateri se pripoveduje o Mladi Bredi, ki jo snubita romanski Romeo in germanski Tuggerburg Zanjo pa hazardira tudi grajski norec Pu-tifar, ki dobi stavo. Vendar se mora za Mlado Bredo z Ahasve-rjem odpraviti v deželo daljav. Tu se bori s strahotami, ki ute lešajo Bredo. Toda Putifar.ju se Mlada Breda, ko jo najde, izrodi v vlačugo. Zato .jo umori, potem pa še sebe. Igra je nasičena z ljudsko in dostikrat težko deši-frirano alegoriko dasi je pesniška misel — Putifar je norec in zato hrepeni po nedosegljivem idealu, ki se mu seveda izrodi — dovolj jasna in razvidna. Stante-tovo igro, ki poskuša obseči duhovno in družbeno muko slovenstva, podajajo člani Radijskega odra. vodi jih Glavko Turk, v glavni vlogi Putifarja pa nastopa Ivan Buzečan.
ba: Z besedo o glasbeni umetnosti; 18.00 Slovenska poetična drama:	Milan Stante: «Mlada
Breda*.
KOPER
(Slovenski program)
6.00,	6.30, 7.25, 13.00, 14.00 in
16.00	Poročila: 6.10 Glasba za dobro jutro; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Objave; Cestne razmere; 7.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 7.28 Zaključek;
7.30	Val 202: 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Kinospored; 13 30 Zanimivosti; 14.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje ooslušal-cev: 14.30' Ir zborovskega arhiva;
15.00	Dogodlji in odmevi; 15.30 Glasbi po željah; 16.15 Aktualna tema; 16.30 Zabavna glasba; 16.55 Zaključek s pregledom novic.
KOPER
(Italijanski program)
6.30,	7.30, 12.30, 15.30, 18.30 Ra ijski dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00-9.30 Glasba za do bro jutro; 7.15 Horoskop; 7.50 Muratti mušic; 8.33 Pesem ted na; 9.15 Knjiga na radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 šola. otroštvo in vzgoja: 10.32 Glasbe ni prostor; 10.40 Mozaik: 11.00 Kirn, svet mladih; 11.36 Narejeno v Italiji; 12.00 Na prvi strani;
12.05	Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z...; 15.00 Intervju za vas: Gianni Morandi; 15.45 Poje zbor Maiella di Ortona; 16 32 Crash: 16.55 Kulturni koledar;
17.00	Jugoslovanska pop scena: 17.32 Poje skupina Spargo; 18.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	15.00, 19.00 Poročila; 6.00 9.02 Jutranja oddaja; 9.58 Žele ni val; 10.03 Radio tudi mi, 2 del: 10.30 Pesem skozi čas 11.10 Glasbena oddaja; 11.34 Budden-brookovi. 12.03 Variete; 13.25 Ka ravana; 13.35 Master; 15.03 Radio 1 - servis; 16.00 II paginone;
17.30	Master under 18; 18.05 Operne strani; 19.25 Nabožna oddaja,
19.30	Jazz na radiu; 21.03 Ko renine upanja: 22.22 Autoradk. flash; 22.50 Danes v pariamen tu; 23.10 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30
15.30,	16.30, 17.30, 19 30 Poročila;
6.00	- 8.45 Jutranja oddaja; 8 45 Mož, ki ni nikoli obstojal, 9.32 L’aria che tira; 12.11) Deželni program: 12.52 Gianni Morand; pred stavlja; 13.41 SoundTrack: 14 0C Deželni program; 17.32 Ure z glasbo; 18.32 Krog sonca; 19.SC Vsa prejšnja leta.
LJUBLJANA
8.00,	9.00, 10.00, 11 00. 12 00.
14.00,	19 00 Poročila; 6 50 Dobre jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Iz naših sporedov:
7.30	Z radiom na poti; 8.05 Ra diiska šola za srednjo stopnjo:
8.35	Iz glasbenih šol. 9.05 Glas bena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate . ; 11.35 Naše pesmi in olesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski na sveti; 12.40 Po domače: 13.00 Da' nes do 13. uri; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporoča jo vam...: 14.05 V korak z mla dimi; 14.55 Minute zn EP; 15.00 Dogodki in odmevi: 15 30 Obve stila in zabavna glasba; 15.50 Ra dio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Iz studia radia Maribor: 19.25 Obvestila in zabavna glasba:
19.35	Lahko noč. otroci; 19.45 Mi nute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi: 20.30 S solisti in ansambli JRT: 21.05 Radijska igra: 22 15 Informativna oddaja;
22.25	Iz naših sporedov,
dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki
4	'	*	■	*
Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mlrošlč |e bil preteklo sredo gost Združen|a aktivistov osvobodilnega giban|a na Tržaškem In Zveze vo|nlh Invalidov. Spre|ela In pozdravila sta ga predsednika
obeh organizacij Neva Lukeš In Dušan Furlan
V kulturnem domu (Albert Sirk* v Križu |e bila v četrtek predstavitev nove pesniške zbirke Marl|a Cuka (Suho cvet|e». O novi zbirki |e spregovoril pesnik Ace Mermol|a (na sliki med posegom), pa tudi sam avtor z njemu lastno Iskrivostjo
Zbirko |e Izdala mariborska založba (Obzor|a», ki je posebno odprta za zame|ske avtorje. Spregovoril |e tudi glavni urednik njenih kn|lžnlh izdal Herman Vogel (na sliki med posegom). V Imenu društva (Vesna* pa je vse prisotne in zlasti avtorja pozdravil domačin Sandor Tanče
V hotelu «Europa» pod Nabrežino je bil v sredo zvečer (Večer slovenske kulture* za dijake Jadranskega zavoda združenega sveta. Po pozdravu župana Albina Skerka |e nastopil dekliški pevski zbor
KD «lgo Gruden* pod vodstvom Matjaža Ščeka
Poleg dekliškega zbora, ki |e pel lzkl|učno slovenske pesmi, |e nastopil tudi moški pevski zbor (Fant|e Izpod Grmade* pod vodstvom Iva Kralja. Tudi ta zbor je Izvajal samo slovenske pesmi in požel topel aplavz
Za zakl|uček |e nastopila še znana tržaška folklorna skupina ($tu ledi*, ki je s svo|iml plesi navdušila mednarodno dl|aško občinstvo In tudi druge prisotne goste
Na proslavi na učiteljišču (A. M. Slomšek* je nastopil šolski zbor pod vodstvom Nade Žer|al - Zaghet, predstavile pa so se tudi re-citatorke (na sliki) v okviru lepo uspele šolske akademi|e. Mariborski škof |e v nedel|o govoril tudi na tržaškem radiu v oddali (Vera In naš čas*
V nedeljo In včeraj |e bila po proslavah v Mariboru In Rimu tudi v Trstu proslava ob 120-letnicl smrti škofa Antona Martina Slomška. Udeležil se je |e tudi mariborski škof dr. Franc Kramberger. Nedeljska prireditev |e bila v Bazovici, včera|šn|a pa na učiteljišču (A. M. Slomšek* (na sliki) In zvečer v Društvu
slovenskih Izobražencev
V Kulturnem domu v Gorici |e bil v nedeljo redni občni zbor slovenske zame|ske taborniške organizacije Rod modrega vala. Zame|skl taborniki vstopajo v trideseto leto živl|en|a svo|e organizacije, kar bodo dosto|no počastili z delovan|em v prihodnjem letu. V zadn|em času so se precej okrepili, ustano vlil so nove družine, povečali so delovanje z nekaj zelo uspelimi akcijami
r * m
P«' TH


£	J
.j**'** oA. .	**...............

Pevski zbor kulturnega društva (Valentin Vodnik* Iz Doline |e v soboto nastopil v dvorani kulturnega doma v Bazovici. Zbor odhaja v sredo na večdnevno gostovanje v Giessen v Zahodno Nemčl|o. k|er bo
vrnil obisk tamkajšnjega zbora v Dolini
V domu (Albert Sirk* v Križu
|e bila v petek glasbena prireditev
z naslovom (Vse man| |e dobrih osmič*,
na kateri je nastopil tudi znani
slovenski kantavtor Andrej Šifrer, Izkazali pa so se
tudi domači kabaretnikl (Devetta, Belmondo, Ščen),
ki |!h na zgorn|l sliki vidite v njihovi
značilni žalostni pozi. Pretežno mlada publika
|e veliko dvorano doma napolnila
do poslednjega kotička (slika levo)
Na občnem zboru |e starosta Milan Pahor - Srnjak Izročil bratom In sestram, ki so v taborniški organizaciji deset ali pet let, spominske značke, nagradil pa |e tudi zmagovalce taborniškega peterobo|a Irt
slikarskega ex tempore
V soboto zvečer so v Miljah nagradili mft|ske In dolinske krvodajalce. Prisotne |e na|pref pozdravil predsednik združen|a krvodajalcev Guldo Morasola In poudaril humanitarni pomen združen|a. Priznanja sta krvodajalcem Izročila župana obeh občin VViller Bordon In Edvin Švab
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
ROMA KREPKO NA VRHU LESTVICE
Varovanci trenerja Liedholma so sc odcepili od drugih - Razočaranje v Vidmu - Napoliju uspel podvig v Milanu - Torino postaja nevaren
! Roma je sama na vrhu lestvice, podvig Napolija v Milanu, igra Torina se boljša iz nedelje v nedeljo, razočaraj!je v Vidmu. To je v krat-' kih besedah slika nedeljskega šeste-I ga kola v prvi italijanski nogomet-; ni ligi.
■	Roma ni blestela proti Ceseni,
■	kljub temu pa je z golom Pruzza 1 zmagala in je sedaj sama na vrhu i lestvice z dvema točkama naskoka ’ pred Torinom, Verono in Sampdorio.
-. Že v nedeljo pa bo jasno, ali bo ' to vodstvo obdržala, kajti čaka jo | težavno gostovanje v Turinu proti I Juventusu. Igrišče v Turinu je sploh 1 zelo nevarno za vse. To je dokazala - včeraj tudi enajsterica Torina, ki 1 je dobesedno pregazila Sampdorio 1 s 3:0. Strelec vseh treh golov za ’ domače moštvo je bil Selvaggi. Se-? daj postaja očitno, da bo treba na f Torino v nadaljevanju resno raču-\ nati, saj gre za popolno moštvo, ki . uvršča tudi nekaj vrhunskih, nad-j poprečnih nogometašev.
V nedeljo je prišlo do najbolj i presenetljivega izida v Milanu med j Interjem in Napolijem. Domači In-i ter je še štiri minute pred koncem
IZIDI 6. KOLA
Avelllno - Fiorentina	2:0
Catanzaro - Ascoli	1:0
Genoa - Cagliari	3:0
Inter - Napoli	2:2
Piša - Verona	0:1
Rotna - Cesena	1:0
Torino - Sampdoria	3:0
Udinese - Juventus	0:0
1 I
LESTVICA
Roma 10, Torino. Verona in Sampdoria 8, Juventus, Piša in In-ter 7, Genoa in Udinese 6, Fioren-fna in Avelllno 5, Ascoll, Cesena, Na >o)l in Catanzaro' 4, Cagliari 3 točke.
PRIHODNJE KOLO (24. 10.)
Ascoll - Sampdoria j Cagliari -Torino: Cesena - Fiorentina: Genoa - Udinese: Juventus - Roma; Napoti - Avelllno; Piša - Inter; Verona • Catanzaro.
| srečanja vodil z goloma Altobellija i in Orialija. ko je prišlo do preobra-, ta. Napoli je izenačil in tako po
i	skrbel za veliko neprijetnih ti-enut-j kov vodstvu Interja. Gola za goste . Sta dala Criscimanni in Marino. Za ! pravi podvig je poskrbela tudi Ve-
rona, ki je na gostovanju pioti zelo
ii	n. varni Piši pobrala kar obe točki. J Po neuspelem startu je sedaj Veji rona po štirih zaporednih zmagali : kar 2. na lestvici. Nedeljski zmago J viti gol pa je da) Penko, t ■’ ,.iv
Tudi v Vidmu je vladalo veliko ] pričakovan,je ?a tekmo Uffirieše • Juventus. Tekma pa je razočarala razprodan stadion, saj so gledalci : ob koncu žvižgali. Največjo priložil nust na srečanju je imel Udinese
s Causiom, ki je zastreljal 11-me-trovko, medtem ko so gostje zadeli vratnico. Igra je bila na trenutke tudi groba, čeprav vedno v mejah športnega obnašanja, najbolj vesel je bil brez dvoma blagajnik Udineseja, ki je »pospravil* več kot 700 milijonov lir.
Od ostalih srečanj gre napisati o porazu Fiorentine proti Avellinu, kar dokazuje, da je Fiorentina v polni krizi. Catanzaro je doma premagal Ascoli z 1:0, Genoa pa Cagliari s 3:0.
2. ITALIJANSKA LIGA
Milan zmagal (udi v Monzi
V drugoligaškem prvenstvu je Milan dokazal, da ima precej možnosti za takojšnji povratek v A ligo.
Milančani so v nedeljo v Monzi nasuli domačinom štiri zadetke in dokazali, da so za- razred boljši od ostalih, če k temu dodamo, da se je letos »prebudil* tudi Jordan, ki je proti Monzi dosegel dva zadetka, bi lahko trdili, da bi Milan lahko letos precej uspešno igral tudi v A ligi.
Osrednje srečanje kola pa je bilo v Bologni, kjer so domačini prema-
2:0
2:1
1:0
0:0
0:0
1:1
0:0
1:4
1:0
1:1
gali Lazio in dokazali, da so že prestali začetno krizo.
IZIDI 6. KOLA Bari - PLstoiese Bologna - Lazio Ciunpobasso - Atalanta Catania - Varese Cavese - Arezzo Como - Palermo Cremonese - Foggia Monza - Milan Perugia - Lecce Sambenedette.se - Reggiana LESTVICA Milan 10; Catania 9; Arezzo, Cavese, Campobasso 8; Lazio 7; Palermo, Como, Cremonese, Atalanta, Perugia 6; Lecce, Sambenedettese, Bologna, Pistoiese, Foggia 5; Bari, Varese, Reggiana 4: Monza 3.
PRIHODNJE KOLO (24. 10.) Arezzo - Sambenedettese, Atalanta - Cavese, Como - Monza, Foggia - Bari, Lazio - Perugia, Lecce -Cremonese, Milan - Bologna, Palermo - Catania. Pistoiese - Campobasso, Reggiana - Varese.
Umrl Beppe Viola
MILAN — Zaradi posledic možganske kapi je včeraj umrl znani italijanski športni kronist Beppe Viola, ki je bil star komaj 43 let.
Viola je zapustil ženo in štiri o-troke.
V Beogradu derbi, ki ni bil derbi
Med idebakeh v Oslu, med katastrofalen start Novoselove Ciboiie, med ukrepe Veselinoviča in mevropsko* sredo, kjer bodo stopili na sceno Crvena zvezda, Hajduk in Sarajevo, se je vrinilo 11. prvenstveno kolo, ki je s prikazano igro najbrž odgovorilo, zakaj je Jugoslavija izgubila v Oslu in zakaj je osramočena zapustila Španijo. Jugoslovanska liga, v kateri se Dinamo samo z eno nogo sprehaja od starta brez poraza, je podpo-prečna.
Dinamo se je brez posledic vrnil z ostovanja na Marakani. To ni bilo niti posebno težko, ker je Crvena zvezda sedaj tako slaba, da ni enakovredna cplavim» niti na svojem igrišču. B. Cvetkovič je dokazal z golom (sedmim v prvenstvu) svoje strelske sposobosti. In to je bilo tudi vodstvo Zagrebčanov, mogoče tudi dovolj za zmago, ko ne bi sodnik Glavina podaril Crveni zvezdi 11-metrovlce in izenačenja (D. Savič). Kljub vsemu je Dinamo uspešno zaključil prvi derbi *groznega» niza: v soboto igra s Partizanom v Maksimiru, 30. 10. pa s Hajdukom na tujem. Ob vsem tem naj zapišemo, da predstava na Marakani ni zaslužila pozitivne ocene. Bil je to derbi, ki ni opravičil svojega imena.
Kaže, da je trener Hajduka Pero kopali z avtogolom Verlaševiča. Nadoveza zadel v črno, ko je Je- Po vrsti porazov se je Olimpija od rolimova postavil za srednjega na vrha spustila na dno prvenstvene padalca. Bivši istopper* Rijeke lestvice. Partizan je Ljubljančane je v nedeljo proti Željezničarju dal porazil na stadionu JNA z 2:0, kar dva gola, zagotovil Hajduku zmago je «črno-belim» omogočilo, da
in 3. mesto na lestvici. Na Koše vu pa je tudi Ferhatovv zabil dva gola. Sarajevo pa je proti OFK Beograd osvojilo samo točko. Ferhatovič je namreč najprej dal avtogol, potem pa svojo napako popravil z zadetkom v pravo mrežo.
še nesrečnejši so bili Ttizlanci, ki so *Pod Gorico» sami sebe po-
zmanjšajo razliko na lestvici na sami dve točki.
V ostalem so se razšli pri neodločenem rezultatu tudi Vardar in Vojvodina, Osijek in Radnički, Ve-lež in Dinamo iz Vinkovcev. Vin-kovčanom je bil na tej tekmi še enkrat razveljavljen gol in sprašujemo se, do kdaj bodo sodniki tako mačehovsko razpoloženi do
novinca v ligi.
Za konec pa še svetla točka, ki jo je predstavljala tekma na Reki, kjer je med Rijeko in Galeni-ko padlo 5 golov, kar je skoraj tretjina vseh doseženih v nedeljskem kolu (18). Najbolj zapažen posameznik na tej tekmi je bil dvakratni strelec za domače Ed-mund Tomič.
IZIDI 11. KOLA Partizan - Olimpija	2:0
Velež - Dinamo (V)	1:1
Osijek - Radnički	1:1
Sarajevo - OFK Beograd	l: 1
Rijeka - Galenika	3:2
Budučnost - Sloboda	1:0
Crvena zvezda - Dinamo	1:1
Hajduk - Željezničar	2:0
Vardar - Vojvodina	0:0
LESTVICA
Dinamo 18. Partizan 16, Hajduk 14, Sarajevo in Budučnost 12, Cr-vema zvezda. Osijek Radnički in Vojvodina 11, Rijeka, Vardar, »2-ljezničar, Sloboda in Velež 10, O-limpija in Dinamo (V) 9,	OFK
Beograd in Galenika 7.
PRIHODNJE KOLO (24. 10.) Radnički - Sarajevo (23. 10. po TV), Sloboda - Vojvodina, Galenika - Vardar. OFK Beograd - Rijeka, Dinamo (V) - Osijek, Željezničar - Velež, Olimpija -	Haj-
duk, Dinamo (Z) . - Partizan, Budučnost - Crvena zvezda.
NOGOMET
IV 3. ITALIJANSKI LICI
Triestmi dragocena točka
Osvojila jo je v gosteh proti Vicenzi - Tržačani povsem zadovoljili • De Falco zopet uspešen
Vicenza — Triestina 1:1
(0:1)
VICENZA:	Di Fusco, Bottaro,
Bombardi, Dal Pra, Perego, Dona, Perrone. Nicolini, Cavagnetto (32’ Marchetti, 85’ Seaini), Bigon. Grop.
TRIESTINA: Genovese, CoStanti-ni, Trevisan, Leonarduzzi, Mascbe-roni, Prevedini, De Falco (80' Za-nini), Pasciullo. Pedrazzini (82’ Štrukelj), Ruffini, Ascagni.
SODNIK: Pellicano iz Reggio Ca-labrie.
STRELCA: v 43. min. De Falco, v 62. min. Perrone.
Številni tržaški navijači, ki so sledili Triestini v Vicenzo, so se brez dvoma vrnili domov zadovoljni. Triestina je namreč na najtežjem gostovanju prvenstva osvojila zlata vredno točko. Vicenza je verjetno največji favorit za prestop v B ligo. V 1 tej tekmi je Triestiria dokazala, da ne razpolaga samo z učinkovitim napadom, ampak tudi z zelo solidno obiambo, ki je uspešno zaustavila mogočni naval domačinov, posebno v drugem polčasu.
Vsekakor pa je rezultat precej pravičen, saj je imela Triestina več od igre v prvem polčasu, ko je zamrznila igro večinoma na sredini igrišča in bila izredno nevarna v napadu, tako da je proti koncu polčasa tudi zasluženo povedla po

KOŠARKA
V NEDELJO V PRVI ITALUANSKI LIGI
Tržaški Bic in goriški San Benedetto praznih rok
Tržačani tesno izgubili doma proti favoriziranemu Scavoliniju - Goričani slabši tekmec v Rimu
Bic — Scavolini (47:55)
BIC TRST: Robinson 22, Valenti 14, Tonut 11, Dietrick 19, Cuk 1, Fabrica)oi'e 2, Bertolotti 23, Agosti-nis, Floridan, Bobicdiio.'
SCAVOLINI PESARO: Kičanovič 19, Magnifico.8, Ponzoni 26, Jerkov 17, Bini, Silvester 14, Zampolini 10, Mancini, Boni, Sassanelli.
SODNIKA: Pinto in Teofili iz Rima.
»Jugoslovanski* Scavolini je le za las v nedeljo v Trstu premagal domače moštvo Bic. Skansijeva ekipa je bila seveda v tem srečanju favorit, morala pa se jejerepko po;, truditi, da je lahko osvojila točki, saj so Tržačani igrali izredno po žrtvoval no skC&T V.sfc SoeCaiije in so bili gostom povsem enakovredni.
Tržaški trener D’Amico se je pred tekmo zelo bal predvsem Kičanovi-ča. Jugoslovanski as pa tokrat ni
92: MI zablestel in tudi Jerkov še daleč | ni pokazal vsega svojega potenciala. V ekipi iz Pesara pa je izredno dobro igral Ponzoni, ki je dosegel kar 26 točk in praktično sam preprečil, da Tržačani niso poskrbeli za veliko presenečenje.
Tržačani so v tej tekmi, kljub po razu, zadovoljili. Srčno so se borili skozi vso tekmo in večkrat spravili v težave nasprotnike. Žal, pa so se morali Tržačani večkrat boriti tudi proti sodniški dvojici, ki je v ključnih trenutkih nemalo oškodovala domače moštvo.
] iiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiMKHiiiitiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiinmiiaiimiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiMHMiiiiiuiiiiHiiHt
*|
\
* ŠPORT PO SVETU • ŠPORT PO SVETU
i!


%
# I
lil
V EVROPSKIH POKALIH
Ilalijani in Jugoslovani jutri zopet na igrišču
Na evropskih, nogometnih igriščih bo la teden spet vse živo, saj bodo ■ na sporedu prve tekme drugega kola raznih evropskih klubskih tekmovanj. Že danes bodo odigrali tek-, mo pokala prvakov Helsinki (Fin.) -' Liverpool (Ang.).
Jutri pa bodo stopile na igrišče tudi jugoslovanske in italijanske e j. najstence. ki so se uvrstile v na ? da'jnje tekmovanje.
V	pokalu prvakov, v katerem je l bil zagrebški Dinamo izločen v pr-l vem kolu. bo Juventus gostoval v ; Ligeu proti solidni ekipi Standarda.
V	pokalu pokalnih prvakov bo o-1 srednje srečanje v Beogradu, kjer
se bo Crvena zvezda spoprijela z Barcelono. Inter pa bo igral z nizo-f zemsko ekipo AZ '67 prvo -tekmo t na tujem.
■	{ V pokalu UEFA pa bosta italijan-I ski ekipi odigrali pi vo tekmo pred
j|*' domačo publiko: Koma se bo sre-’’ ca'a s švedsko ekipo Norkbpping, Napoli pa bo igral z ekipo Kaiser* Unitern (ZRN). V istem tekmovanju j bo v Splitu srečanje Hajduk - Bor-'■ (:deaux (Fra.). Sa ajevo pa bo prvo tekmo z romunsko ekipo Corvinul Hunedoaia igral na tujem.
V	sredo pa se bo začelo tekmovanje v srednjeevropskem pokalu (»Mitropa c upr), v katerem nastopata tudi bt.og, ajska Galenika in Vftroua. Galenika se bo v prvem kolu spoprijela pred domačim občinstvom s tituliranim moštvom Vasa-sa iz Budimpešte. Verona pa bo priliv® sre anie tega tekmovanja igia-
la na ČSSR z ekipo ZVL iz Ziline.
WCT TURNIR V NEAPLJU
; Lcndl brez težav
NEAPELJ - Finalno srečanje med Poljakom \Vojtekom Fibakom in češkoslovaškim zastopnikom Iva-| nom Lendlom se je končalo s priča-j kovano zmago slednjega, ki je tako I zmagal na 14. letošnjem turnirju ||WCT m tokrat izbojeval nič manj Jr kot 52. zaporedno zmago. To je ne-I« iverje ten izkupiček mladega t*eudla, gj jc prav gotovo lopar številka
■	' ena na svetu.	„ , „ „
|i| Srečanje se,je končalo s 6:4, 6:2,
6:1 v korist- Lendla.
McEnroe
SYDNEY — Ameriški teniški igralec McEnroe je zmagovalec turnirja za veliko nagrado Avstralije v dvore ni. potem ko je v sklepnem srečanju premagal rojaka Gena Mayerja s 6:4, 6:1, 6:4.
Srečanje je trajalo le uro in 15 minut.
KROS ZA »POKAL DELA*
Celjana najboljša
TITOVO VELENJE - Na letališču v Lajšali pri Titovem Velenju je bil 17. kros občinskih reprezentanc za pokale ljubljanskega časopisa Delo.
Skupno je merilo moči 1550 tekačev in tekačic iz 43 občin Slovenije. Po hudem boju je zmagala ekipa Klanja pred lanskimi zmagovalci iz Tržiča in zglednimi gostitelji, e kipo Titovega Velenja. V najzanimivejših disciplinah članic in članov sta zmagala Babičeva in Rozman (oba iz Celja).
Bancoroma — San 76:66 (37:32)
BANCDROMA RIM: Hugf* 10, Gilarc
Benedetto

\Vright 20, 'olesello 16,
IZIDI 4. KOLA
Billy - Ford	75:77
Honky - Sinndyne	«6:68
Cagiva - Cidneo	70:69
Latteaole • Berloni	81:80
Peroni - Lebote	91:72
Bancoroma - S. Benedetto 76:66 Carrera - Binova	98:87
Bic - Scavolini	92:94
LESTVICA
Bancoroma Rim 8; Berloni Turin, Cidneo Brescia, Sinudyne Bologna in Cagiva Varese 6: Peroni Livorno, Billy Milan, Honky Fabriano, Scavolini Pesaro, Lattesole Bologna in Carrera Benetke 4; Ford Čantu, San Benedetto Gorica, Lebole Me-stre in Bic Trst 2; Binova Rieti 0. PRIHODNJE KOLO (Jutri, 20. 10.)
Scavolini - Binova; Slnudyne -Cagiva; Ford - Lattesole: Cidneo -Bic; San Benedetto - Billy: Peroni - Honkv; Bancoroma - Lebole; Carrera - Berloni.
Solfrini 4, Delle Vedove 4, Castel-lano 13, Prosperi, Valente in Sbarra.
SAN BENEDETTO GORICA: Va-lentinsig 2, Biaggi, Vazzoler 2, La Garde 10. Siiligoi 2, Cecchetti 2, Ardessi' 20, Pieric 4, Mayfield 18, Bullara.
Po 4. kolu italijanskega košarkarskega prvenstva A-l lige je še nepremagan Bancoroma iz Rima. Tokrat so se vodilni srečali z gori-škim San Benedettom, ki se je trudil, a ni bil tako dober, da bi lahko sredi Rima pripravil presenečenje, ker niti sodnika nista bila preveč naklonjena gostom.
Nova okrepitev La Garde še ni pokazal tistega, kar je bilo pričakovati, in vprašanje je, če bo lahko sploh potrdil svoje nekdanje sposobnosti.
Tokrat so bili vsaj nekateri izidi zelo tesni. V Milanu je Ford iz Can-tuja pospravil prvi dve točki na račun prvaka šele po enem podaljšku. V gosteh sta zmagala še bolonjski Sinudyne in Scavolini iz Pesara v Trstu.
Tanjcvicev Indesit izgubil v gosteh
košarkarskem prvenstvu A-2 uge sta se naprej samo dve peterki nepremagani — Sav Bergamo in Aegles Vigevano. Prvi je zmagal sredi Ferrare, drugi pa doma s poslednjim na lestvici Far-
row’s iz Firenc. Ekipa Indesit iz Caserte za katero igra bivši jugoslovanski reprezentant Slavnič in trener je Tanjevič je izgubila že drugo srečanje v letošnjem prvenstvu.
IZIDI 4. KOLA
Brillante - Indesit	88:74
Napoli - Benetton	70:73
Bartolini - Rapident	98:79
Sapori - Ita kable	76:66
Udinese - Riunite	83:73
Eagles - Farrow’s	101:85
Mangiaebevi - Sav	91:102
Coverieans - Sacramora 85:84 LESTVICA
Sav Bergamo in Aegles Vigevano 8. Napoli, Brillante Forli, Benetton Trcvlso, Bartolini Brindisi. Ufflrie-Se, Sapori Siena,	F^-
rara, Riunite Reggio Emllia, Rapident Livorno in Indesit Caserta 4, Sacramora Rimini. Italcable Perugia in Coverjeans Ro6eto 2, Far-row’s Firence 0.
C'
OBVESTILA
ŠZ Bor — Atletska sekcija
obvešča, da bo jutri, 20. oktobra, ob 19. uri na stadionu »Prvi maj* seja odbora sekcije.
* • •
ŠZ Jadran
obvešča, da bo sestanek tehničnega odbora Jadrana danes. 19. oktobra, ob 20.30 v prostorih ŠD Kontovel na Kontovelu (poleg Društvene gostilne).
Kdor želi pomagati Jadrana tako pri organizaciji kot v upravi, je vljudno vabljen, da se sestanka udeleži.
« * *
ŠD Sokol — košarkarska sekcija
sporoča, da so urniki treningov v nabrežinski telovadnici za začetnike ol) torkih in petkib od 14.45 do 16. ure.
* * »
ŠD Breg
sporoča, da je v leku v dolinski telovadnici tečaj otroške telovadbe, In sicer oli sredah in petkih z naslednjim umikom: od 17.00 do 17.45 — prva skupina od 17.45 do 18.30 — druga skupina
aiiiiiiiiiiiimiiHiniiiiiiiiiuiMiiiiitiiimiHiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiimiiiiifiiiiitiiiiiiiuiuiiiiiitMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimin
KOŠARKA
V NEDELJO V PRVENSTVU C-l LIGE
Na težkem gostovanju v Budriu zasluženo slavje jadrauovcev
Splichalovi varovanci se vračajo v najboljšo formo - Vitez 31
točk
Be. Ca. Budrio — Jadran 63:82 (27:44)
BE. CA. BUDRIO: Quaiotto, Gnu-di 8, Gasparri 10, Piazzi 2, Mac-cagni 4, Righini 4, Gheraidi 10, Branchini 11, Salsini 8, Tubertini 6.
JADRAN: Klavdij Starc, Ivo Starc 4, Vitez 31, Ban 16, Daneu 17, Rau-ber 5, Sosič, Gulič 5, Vremec, Žerjal 4.
SODNIKA: Villemani m Mariani (oba Rim).
ON: Be. Ca. 22; Jadran 23. PM: Be. Ca. 11:13; Jadran 16:28. PON: Salsini (39).
V tretjem kolu prvenstva C-l lige
je Jadran v gosteh osvojil lahko in pjepričljivo zmago.
Tekma se je praktično odločila že v 15. minuti. Jadran je tedaj že vodil s 36:19. Naši fantje pa so i-grali izredno. Nasprotniku sploh niso dovolili da razvije igre in številna domača publika je ostala kar nema
Caveja - Sysdata	100:89
Pino - Vicenza	67:65
Canella - Teramo	93:85
CIS - CEAM	91:66
Jadranovci so v tem delu igrali j San Bonifacio in CEAM 0.
LESTVICA
CIS, Eurocar in Castelfranco 6; Jadran, Canella, Vicenza, Caveja 4; Svsdata, Portorecanati, Maltinti, Teramo, Stefanel, Budrio in Pino 2;
brezhibno v coriski obrambi. Odlično so zapirali prostor pod svojim košem, učinkovito startali na od bite žoge in nato razvili hitre pn>
PRIHODNJE KOLO j Castelfranco - Canella; Sysdata -i Teramo; Maltinti - Pino; Portore-Jcanati - CIS; San Bonifacio
tinapade, ki so povsem strli odpori veja; Vicenza Budrio; CEAM -
r-1 / ,rvi 0/'1 ll Iz J A O	! L« VHA/lAM P TA 1 ',D A \T	C'4 ^ r   1 / a.
ki
’l, V Švici Noah
BAZEL - V finalu velikega dvoranskega teniškega turnirja za Grand Prix je temnopolti Francoz : \joah (ki je v 2. kolu izločil Jugoslovana Ostojo) premagal Šveda , IPilanderja t 6:4, 6:2, 6:8.
II -
Dalmatinska moštva v ospredju
Kakšna presenečenja v tretjem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige!
Državni prvak Cibona je izgubil še v Zadru in tako ostaja na zadnjem mestu lestvice brez točke.
Titograjska Budučnost je doma premagala Partizana, Kvarner pa je osvojil zlata vredni točki v Beogradu proti Hodničke mu. Za pravo *senzacijos> pa je poskrbela ljubijanslca Olimpija, ki je v Sarajevu zasluženo premagala favorizirano Bosno.
Tako burnega in izenačenega pričetka v prvi jugoslovanski ligi dejansko ne pomnimo. Če smo doslej že zapisali, da bo to prvenstvo izredno izenačeno. po tretjem kolu pa je ta ugotovitev še bolj utemeljena.
Državni prvaki so torej še brez osvojene točke. V Zadru so izgubili proti domači peterki, ki pa je dokazala, da letos ne bo prepuščala točk na svojem igrišču. Zadrčani so namreč igrali odločno. samozavestno. Zagrebčani pa so pokazali vidne znake napredka v formi.
Tudi v Šibeniku bo praktično nemogoče osro jiti točke. To je na lastni koži okusila zagrebška ekipa, v soboto pa še beograjska Crvena zvezda, tDalmatinsko slavje» pa je bilo popolno z zmago Jugoplastike proti čačanskemu Borcu. Tako je sedaj na vrhu lestvice «dalmatinska trojica* — Zadar, šibenJca in Jugoplastika,
Za pravi podvig je torej tokrat poskrbela lju-
bljanska Olimpija. Čeprav so Ljubljančani zmagali le s točko razlike, pa je njihovo slavje v Sarajevu povsem zasluženo. Skozi vse srečanje so bili odločno boljši od domačinov. Zlasti odlična sta bila tudi Vilfan in Polanec, medtem ko kaže, da odnosi v Bosninem taboru niso najboljši, saj je Radovanovič večji del tekme presedel na klopi.
V	prihodnjem kolu bo na sporedu nekaj zanimivih srečanj.
Vodilna ttrojica* bo namreč pred izredno težko nalogo. Jugoplastika bo igrala v gosteh proti Crveni zvezdi, Zadar bo gostoval v čačku, Šiben-ka pa v Titogradu.
IZIDI 3. KOLA
V	SARAJEVU: Bosna - Olimpija 88:89
V	TITOGRADU: Budučnost * Partizan 77:72
V	ŠIBENIKU: šibenka - Crvena zvezda 95:94
V	ZADRU: Zadar - Cibona Zagreb 74:73
V	BEOGRADU: Radnički - Kvarner 96:99
V	SPLITU: Jugoplastika - Borac 94:89
LESTVICA
Jugoplastika Split, Zadar in Šibenka Šibenik 6; Crvena zvezda Beograd, Olimpija Ljubljana in Budučnost Titograd 4; Bosna Sarajevo, Partizan Beograd in Kvarner Reka 2; Cibona Zagreb, Borac čačak in Radnički Beograd 0.
PRIHODNJE KOLO (23. 10.)
Partizan - Olimpija: Kvarner - Bosna: Cibona -Radnički: Borac - Zadar; Crvena zvezda - Jugoplastika: Budučnost - Šibenka.
domačih košarkarjev.
Naši so zelo dobro začeli tudi v drugem delu igre. Ne samo to: privoščili so si tudi kako »ekshibicijo* in pet minut pred koncem tekme so že vodili z 29 točkami razlike. To veliko razliko so sicer domačini nekoliko omilili, toda Jadran je vseeno visoko in zanesljivo zmagal.
Jadranovci, ki so se tega gostovanja še kako bali, saj so v Budrio odpotovali v nedeljo zjutraj, pa so prav v tem srečanju dokazali, da se vračajo v najboljšo formo. Vse moštvo je namreč zadovoljilo, posebno pohvalo pa zasluži Boris Vitez, ki je bil gotovo najboljši na igrišču, poleg tega pa je dosegel kar 31 točk.
Pri tem pa ne moremo tudi mimo ugotovitve, da se Robert Daneu vrača v najboljšo formo, saj je odlično skakal: pobral je namreč kar 10 odbitih žog in bil tudi zelo učinkovit pri metu (70 od sto).
Lep napredek pa je pokazal tudi Ivo Starc in še posebno do izraza je prišel njegov «pozicijski čut* pod košem.
Omeniti pa velja tudi zadovoljiv nastop treh «mladih* Guliča, Rau-berja in Vremca. Slednji pa je i-mel zvrhano mero smole, da se ni prvič vpisal med strelce.
Jadranovce pa čaka že v soboto težka naloga. Doma bodo namreč i-grali proti močnemu moštvu Stefa-nela iz Trevisa, ki uvršča starega znanca tržaških košarkarskih igrišč Frezzo in bivšega reprezentanta Gioma. Tehnični vodja tega kluba pa je znana Nidia Pausich. (Niko) IZIDI 3. KOLA
Budino - JADRAN	63:82
Castelfranco - Portorecanati 72:69 Stefanel - San Bonifacio 83:72 Eurocar - Maltinti	89:77
■.Eurocar; JADRAN - Stefanel (v športni palači ob 20.30). (Max)
, v
ŠD Sokol • Odbojka
sporoča, nre treningov v nabrežinski telovadnici za začetnice: v ponedeljek in četrtek od 14.30 do 16.00. Igralke se lahko vpišejo neposredno pred treningom.
* • »
SPDT
obvešča, da bo 'b petkih ob 20.30 na stadionu »1. maj* predsmučar-ska rekreacijska telovadba za o-drasle pod vodstvom prof. Furla-niča.
Za tekme Jadrana vstopnice v predprodaji
Da bi se izognili gneči pred blagajno v tržaški športni, palači, je odbor Jadrana sklenil, da bodo vstopnice za prvenstvene košarkarske tekme v predprodaji od topkan-do petka pred vsako domačo tekmo. Pred proda ja vstopnic bo pri n^sltfflfjftrpodjetjih oziroma trgovinah:
V TRSTU pri potovalnem u-radu AURORA, Ul. Cicerone 4 NA OPČINAH v trgovini čevljev M ALALAN, Proseška ul. 18 NA PROSEKU v cvetličarni RUPEL.
Pri omenjenih so tudi na razpolago izkaznice KLUBA PRIJATELJEV. JADRANA, ki omogočajo znaten popust pri nakupu vstopnice.
Vsem, ki bodo kupili vstopnice v predprodaji, bo na voljo poseben vhod brez čakanja v vrsti.
zaslugi običajnega De Falca, ki je tako dosegel svoj sedmi zadetek v petih tekmah. V drugem polčasu pa je Vicenza silovito napadala in tudi zasluženo izenačila s Perronejem. Vicenza je tudi po izenačenju napadala in skušala preiti v vodstvo, o-bramba Triestine pa je odlično zdržala pritisk predvsem po zaslugi odličnega Maschcronija in vratarja Genoveseja.
Triestina je torej odnesla celo kožo tudi iz Vicenze in to v tekmi, ko so domačini dali vse iz sebe, da bi dosegli zmago. S tem rezultatom si ekipa brez dvoma zasluži naziv favorita za napredovanje skupno c Vicenzo.
IZIDI 5. KOLA
Brescia - Mestre	2:1
Forli - Sanremese	0:0
Vicenza - Triestina	1:1
Parma - Carrarese	2:2
Pro Patria - Modena	1:0
Rimini - Padova	0:1
Rondinella - Piacenza	1:0
Trento - Spal	0:0
Treviso • Fano	1:0
LESTVICA
Triestina 9; Sanremese, Padova, Parma 7; Mestre, Carrarese, Vicenza 6: Fano, Rimini, Treviso 5; Trento, Modena, Rondinella 4; Spal, Piacenza, Brescia, Forli, Pro Pa-tria 3.
PRIHODNJE KOLO (24. 10.)
Fano - Vicenza, Mestre - Parma, Modena - Treviso, Padova - Pro Pa-tria, Piacenza - Carrarese, Rondinella - Forli, Sanremese - Brescia, Spal - Rimini, Triestina - Trento.
Rhodense — Gorizia 0:1 (0:1)
GORIZIA:	Colavetta, Grazzolo,
Marassi, Lazzara, Lombardo, Coda-rin, Casetta, Antoniazzi, Urban, Marcati (Comisso), Colombo (Za-netti).
STRELEC: Urban v 32. min.
Gorizia je na gostovanju v Rhoju dosegla svojo prvo prvenstveno zmago in to proti ekipi, ki je lani izpadla iz višje lige in je bila med kandidati za ponovno napredovanje. Pomembno je tudi, da je gol dosegel Urban, gotovo najboljši igralec tekme in ne samo te.
Gostje so že od vsega začetka pokazali, da ne bodo odigrali podrejene vloge proti domačinom in so zato predvajali odprto igro, ki j« svoje sadove rodila v 32. minuti, k« je Urban v hitri akciji premagal domačega vratarja.
V drugem polčasu so domačini sicer poizkušali doseči izenačenje. Dobro organizirana obrambna igra go-stoč pa' jim je preprečila delitev točk.
KOŠARKA
»TROFEJA MESTA TRST*
Mladi jadranovci na drugem mestu
BOKS
Beneš se pripravlja v Splitu
SPLIT — Jugoslovanski boksarski profesionalec Marjan Beneš se pripravlja za srečanje z Italijanom Luigi.iem Minchellijem v Splitu, ki bo 28. t.m.
Dvoboj bo trajal 12 krogov.
ODBOJKA
Jankovič novi trener
BEOGRAD - Predsedništvo OZJ je sprejelo sklep strokovnega sveta. da bo za dobo dveh let novi trener jugoslovanske moške odbojkarske reprezentance prof. Vladimir Jankovič, ki je tudi v tržaških odbojkarskih krogih dobro poznan in cenjen strokovnjak.
Jadranovci v tem kolu niso igrali, vseeno pa so ohranili drugo mesto. Naši mladi košarkarji bodo v soboto igrali proti Ferroviariu.
IZIDI
Don Bosco Stella Azzurra 104:93; Scoglietto - Alabarda 73:100.
LESTVICA
BIC 6; Jadi-an. Inter 1904, Don Bosco 4; Stella Azzurra, Ferroviario, Alabarda 2: Scoglietto, Libertas 0.
PRIHODNJE KOLO (23. 10.)
DLF - Jadran (ob 18.30); Don Bosco - BIC; Libertas - Scoglietto; Alabarda - Stella Azzurra.
KADETI
Libertas - Servolana
Ferroviario - Kontovel
Barcolana - Libertas
Scoglietto - Seivolana
Inter 1904 - Kontovel
LESTVICA
Don Bosco, Inter 1904, Ferroviario 4; Libertas, Servolana, Scoglietto 1; Barcolana in Kontovel 0.
PRIHODNJE KOLO (24. 10.)
Ferroviario - Don Bosco; Scoglietto - Libertas: Servolana - Bar-eolana; Kontovel - Don Bosco (na Konlbvelu ob 11. uri); Inter 1904 -Ferroviario.
66:114
88:47
67:}18
99:93
84:74
Krasova dekleta brez zastojev
Krasova dekleta so v soboto v drugem kolu prve italijanske namiznoteniške lige zanesljivo odpravile še moštvo Vigorja iz Teruija In so tako po dveh kolih še nepremagane. Krasovkc so tudi v tem srečanju dokazale, da se upravičeno borijo za naslov državnih prvakinj. Razveseljivo pa je tudi, da se jc na sobotnem srečanju zbralo veliko število gledalcev. Njihova pomoč' pa bo za krasovke letos še kako potrebna.
Na sliki: krasovka Marina Cergol (v svetlejšem dresu) med svojim sobotnim nastopom
ŠAH
NA NEDELJSKEM TRETJEM SREČANJU V SOLKANU
Slovensko primorje boljše od F-JK
Obe ekipi pa sta tokrat nastopili nekoliko oslabljeni
NOVA GORICA - V odlični organizaciji društva Nova Gorica je bil v nedeljo v hotelu Sabotin v Solkanu tretji dvoboj šahistov Slovenskega primorja in dežele Furla nije - Julijske krajine. Šahiste o-beh moštev je pozdravil Peter Žigon, predsednik občinske zveze za telesno kulturo Nova Gorica, ki je med drugim tudi poudaril pomen tovrstnih srečanj in njihov prispevek k dobrim medsosedskim odnosom.
Obe moštvi sta na nedeljskem srečanju nastopili nekoliko oslabljeni. Tako so v moštvu Slovenskega primorja nastopili samo šahisti Nove Gorice, Sežane, Tolmina in Idrije. Iz neznanih vzrokov ni bilo šahistov Kopra, Portoroža, Izole in Pirana. V moštvu Furlanije Julijske - krajine pa so igrali šahisti Gorice in Trsta, ni pa bilo šahistov iz Vidma, Čedada in Tržiča.
Kljub temu je bilo srečanje ša histov na 21 šahovnicah izredno borbeno in zanimivo. Po dobri uri igranja je vse kazalo na pravo katastrofo šahistov Furlanije - Julijske krajine saj so šahisti primorske šahovske zveze vodili že s 5:1, toda ko se je srečanje prevesilo v zaključni del, je postala očitna premoč šahistov F-JK na prvih šahovnicah, kjer je bil re zultat zanje kar 7:3. Nekaj zani-mivih partij je bilo odločenih tudi v zadnjih minutah igre. saj je bila tudi časovna stiska velik nasprotnik šahistov obeh ekip. V takem slogu se je tudi zaključila partija
Avellino - Fiorentina	1
Catanzaro - Ascoli	1
Genoa - Cagliari	1
Inter - Napol!	X
Piša - Verona	2
Roma - Cesena	1
Torino - Sampdorla	1
Udinese - Juventus	X
Pologna - Fazi o	1
Campobasso - Atalanta	1
Como - Palermo	X
Trento - Spal	X
Civitanovese - Monopoli	1
KVOTE:
13 — 19.973.6fl0 Hr Vt -	658.400 lir
dvoboja Hozjan - Filipovič, v kateri je mojster Filipovič z efektno žrtvijo dame matiral nasprotnika. V zaključnih borbah je bilo poleg že omenjene odigranih še nekaj zanimivih partij kot so Lakovič -Rusjan, Bregant - Grosser, Batič Pertot in Martinčič - Sardoč Končni razplet dvoboja pa je bil ugoden za šahiste primorske šahovske zveze, ki so zmagali z rezultatom 12:9.
Rezultati posameznih srečanj dvobojev:
Lakovič - Rusjan remi, Filipovič - Hozjan 1:0, Lo Stuzzi - Rejc 1:0, Milocco - Kovač remi, Garano - Bizjak 1:0, Pertot - Batič 1:0, Scarabot - Kragelj 1:0, Sardoč -Martinčič 0:1, Benedetič - Moco-rel 1:0, Bednaric - Gruden 0:1, Bregant - Grosser 0:1, Jacheo -Mitič 0:1, Nalgi - Šuligoj 0:1, Sil veri - Nardin 0:1, Boschi - Juroš
0:1, Olivieri - Bernetič 1:0, Pra-šelj - Tomažič 0:1, Zorzencn -Poljakovič 0:1, Cerkveni - Kovačič 0:1, Vareni - Jug 1:0 in Serra -Pavlovič 0:1.
Po dvoboju je sledilo skupno kosilo, popoldne pa je bil še hitropotezni dvoboj štiričlanskih ekip po ševeniškem sistemu. Uspešni so bili šahisti F-JK, ki so zmagali s 101,5:94,5. Med posamezniki so bili v ekipi F-JK najboljši Pertot (13), Filipovič (12,5), Scarabot (12), Lakovič in Lostuzzi (11,5) itd. V ekipi primorske šahovske zveze pa Juroš (11), Grosser in Železnik (9), Rusjan in Nardin (8,5). Za uspelo nedeljsko srečanje šahistov obeh sosednjih dežel, ki je potekalo v prijateljskem vzdušju ima veliko zaslug Franc Bizjak, agilni predsednik šahovskega društva Nova Gorica.
Silvo Kovač
Nogometaši grozijo s stavkami
Italijanski profesionalni nogometaši grozijo s stavko. Stavko naj bi izvedli v nedeljo 31. oktobra, tako da ne bi bilo nobene tekme v prvi ligi. To je soglasen sklep italijanskega združenja nogometašev, ki se je sestalo včeraj popoldne v Milanu, vest pa je novinarjem posredoval predsednik združenja Campana. • Nogometaši se borijo predvsem za to, da bi jim bila ob zaključku nogometne kariere priznana vsaj minimalna plača. Stavka je oklicana tudi kot protest zoper zaprtost italijanske nogometne zveze glede na reklamiranje raznih proizvodov in tudi kot protest sedanjemu odnosu zveze napram nogomešem.
če ne bi nogometaši dosegli ničesar, so že oklicali tudi poznejše stavkovne dneve. Tako bi 7. novembra stavkali nogometaši A in B lige, 21. novembra pa bi bila ustavljena prvenstva A, B C-l in C-2 lige.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitniimiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiimfiii
ODBOJKA
V ŽENSKI INTERLIGI ZA PIONIRKE
Kcntovelke zadovoljile v Kopru
Pri Banih sta se poleg šesterke iz Kopra, ki je brez težav osvojila obe srečanji, pomerili tudi Sloga in Breg - V medsebojnem obračunu slogašice boljše
Kot smo že poročali, se je v nedeljo nadaljevala ženska odbojkarska interliga za pionirke, rojene leta 1967 in kasneje. Tekmovanja . se u-deležuje 12 ekip iz zamejstva, s Koprskega in Goriškega. Ekipe so raz deljene v štiri skupine, ki pa niso vedno enako sestavljene. To pomeni, da se bo med prvenstvom vsaka ekipa pomerila z vsemi ostalimi.
V nedeljo so igrali pri Banih, v Brdih, Kopru in Solkanu. V Kopru so nastopili Konlovel Electronic shop, Semedela in N. Gorica. Najprej so se pomerile Goričanke in Semedel-čanke. Ekipa iz Semedele je nekoliko negotovo začela, v nadaljevanju pa brez težav zmagala. Sledila je tekma med Semedelo in Kontovelom Electronic Shop. čeDrav je Semedela zmagala z 2:0, se je naša še-sterka povsem enakovredno upirala. Z dobro igro so nato Kontovelke gladko odpravile Novo Gorico.
IZIDI: Semedela - Nova Gorica
2:1 (U:io, 15:7, 15:5); Semedela -Kontovel Electronic Shop 2:0 (15:11, 15:3); Kontovel Electronic Shop -Nova Gorica 2:0 (15:13, 15:1).
V	telovadnici pri Banih so igrali Koper, Sloga in Breg. Brez težav je osvojil obe zmagi Koper, vendar moramo poudariti, da ta ekipa nastopa s starejšimi igralkami. V slovenskem derbiju pa je Sloga gladko premagala mlade Brežanke.
IZIDI: Koper - Sloga 2:0 (15:8, 15:3); Koper - Breg (15:1, 15:11); Sloga - Breg 2:0 (15:4, 15:3).
V	Solkanu borovke niso imele težkega dela, saj so prepričljivo premagale tako domačo ekipo — šlo je v bistvi za ačetniško postavo — kot tudi nabrežinski Sokol, ki ni nastopil v popolni postavi (manjkal je standardni podajač). Prav tekma med obema tržaškima ekipama je bila najzanimivejša. Vseh dvanajst igralk se je izkazalo, predvsem zaradi velike borbenosti, tekma pa je bila dopadljiva tudi s tehničnega vidika. »Plave* so zmagale predvsem po zaslugi zanesljivejših servisov in učinkovitejšega napada. Za mlade Solkanke pa je bil turnir pravzaprav le pomembna preizkušnja, saj, kot so nam povedali tamkajšnji športni delavci, imajcdekletd le malo priložnosti, da se redno udeležujejo u-radnih tekmovanj.
IZIDI: Sokol - Solkan 2:1 (10, -11, 5); Bor - Solkan 2:0 (4, 10); Bor -Sokol 2:0 (11, 5).
Naše ekipe so nastopile v naslednjih postavah:
KONTOVEL Electronic Shop: U-mek, Ukmar, Rupelj. Vascotto, Katja in Silvana Danev, Brischia, De-rini.
SLOGA: Križmančič, Morpurgo, Purič, Guštin, Kokorovec, Colja. Bizjak, Milkovič, Racman, Michelli, Petaros.
BREG: Velikonja, Komar, Zobec, Dussi, Saccon, Manmelval, Canciani, Lovriha.
Turnir se bo nadaljeval čez dva tedna.
BOR: Foraus, Favaretto, Požar, Legiša, Stoper, Centazzo, Ukmar, Bandelj, Valenčič.
SOKOL: Pertot, Legiša, Perdec, A. in M. Jazbec, Radetič, Visintin, Gruden, Rudež.
Inka
Posnetek s srečanja ženske interlige med Slogo in Koprom
ZSS D I
obvešča, d. se bo
PLAVALNI TEČAJ v Lipici
pričel danes, 19. oktobra.
VČERAJ V TRSTU
Podelitev priznanja Enzu Bearzotu
Enzo Bearzot, Leonardo Vecchiet, Cesare Maldini in Memo Trevisan torej celotno tehnično vodstvo italijanske državne nogometne repre zentance, ki je zmagala na »mun-dialu* v Španiji, so včeraj prejeli priznanje dežele Furlanije - Julijske krajine, katerega jim .je izročil predsednik Comelli.
NOGOMET r
V NEDELJSKEM 5. KOLU 2. AMATERSKE LIGE
Z odlično skupinsko igro Zarja odpravila Primorje
Bazovci veliko boljši zlasti v prvem polčasu - Skoraj neverjeten poraz Gaje - Le točka za Kras
Zarj'a — Primorje 2:0 (1:0)
ZARJA: Puzzer,' I. Grgič, To-gnstti, Bencich,. Macor, Križmančič, Gatta, Udovicich (v 81. min. Ražem), Fonda, Sossi, Novel.
PRIMORJE: Micor, S. Husu, G. Husu, Angileri (v 64. min. M. Štoka). Samese, Vidali (v 46. min. Sardoč), Bortolotti, Antoni, Di Be-nedetto, Caharija, Rustia.
OPOMIN: Križmančič, Gatta, Bortolotti, G. Husu, S. Husu.
SODNIK: Grili iz Trsta.
STRELCA: v 38. min. Udovicich (11 metrovka), v 83. min. Gatta.
Zarja je odlično začela. Z izredno učinkovito skupinsko igro, solidno obrambo, brez vsakega nepotrebnega preigravanja, točnimi in hitrimi kombinacijami je spravljala v velike težave Mikuševo enajsterico, ki ni našla pravega orožja, da bi se razbremenila hudega pritiska. Bazovci so v tem delu igre imeli nekaj lepih priložnosti, ki bi jih lahko z nekoliko več spretnosti in sreče tudi uspešneje izkoristili. Pritisk Zarje so Prosečani ublažili šele okrog tridesete minute, ko je moral Vojko Križmančič posredovati na sami gol črti, kjer je z glavo rešil svoja vrata. To pa je bilo v glavnem vse, kar je Primorje pokazalo v prvem polčasu.
Zarja je povedla sedem minut pred iztekom prvega polčasa po izrednem prodoru Tognettija, katerega je Di Benedetto zaustavil šele s prekrškom. Sodnik se je brez pomišljanja odločil za najstrožjo kazen, katero je natančno izvedel Udovicich. Prav Udovicich se je izkazal z * 2 3 4 5 6
L — 1. Rambird
2.	Off Limits
2.	— 1. Hosenfeld
2. Steiner
3.	— 1. Orvina
2. Mariamari
4.	— L Paolo
2. Don Pedro
5.	— 1. Harz
2. Borlu
6.	— L Fasclcolo
2. Ismara KVOTE:
12 — 11.972.000 lir 11 —	325.000	lir
10 —	30.000	lir
X
X
1
1
2
X
2
1
1
X
2
1
nekaterimi prodori, ki so povzročili precejšnjo zmedo v proseških vrstah. Po vodstvu domače ekipe je Primorje z nekoliko odločnejšo vendar še vedno vse preveč sterilno igro sicer vzpostavilo večje ravnotežje na igrišču, vendar brez posebnega uspeha.
V drugem polčasu je bila igra nasploh bolj uravnovešena, čeprav je bila Zarja še vedno le nekoliko boljša, odločnejša, O izenačenju na igrišču priča tudi dejstvo, da so vse do 38. min., ko je Gatta posta vil dokončni izid na 2:0, imeli tako eni kot drugi po dve zreli priložnosti. Po vodstvu Zarje z dvema goloma prednosti, je Primorju preostalo premalo časa, da bi lahko spremenilo izid. čeprav je tempo o-stal na visoki ravni vse do kraja. O igri lahko rečemo, da je bila nasploh korektna, čeprav na trenutke tudi trda, tako da je sodnik pokazal nekaj rumenih kartonov.
»Tokrat sem z rezultatom in igro zadovoljen,* je po tekmi dejal Zar-jin trener in igralec Vojko Križmančič. «Tudi v prejšnjih tekmah smo sicer dobro igrali, vendar vsega našega napora nismo znali konkretizirati. Tokrat pa nam je le šlo. Srečanje samo je bilo precej občuteno, mi smo imeli samo tri točke. Primorje pa je bilo prvo na lestvici. Nov neuspeh bi lahko povzročil krizo v naših vrstah. No, na srečo do tega ni prišlo, prav o-bratno. Lahko bi celo dosegli kakšen gol več. Igra je bila nasploh nervozna, bilo je tudi precej prekrškov, sodnik pa je dobro sodil. Primorje mi je zapustilo vtis, da ima nekatere igralce izven forme in igre same.»
«Nasploh smo slabo igrali,* je povedal trener Primorja Mikuš. «Na.ša sredina, ki nam je doslej prinesla tri zmage, je bila tokrat vse preveč statična. Nekateri igral-
Zarja je proti Primorju tokrat res zadovoljila svoje navijače

NOGOMET
Pravičen remi v derbiju med Juventino in Mladostjo
Doberdobci niso pokazali tako dobre igre kot pred tednom dni - Sovodnje uspešne proti Italcantieriju
V 3. KOLU 3. AMATERSKE LIGE NA GORIŠKEM


NOGOMET,
V 1. AMATERSKI LIGI
Križanom le točka proti Palmanovi
Remi pa je v bistvu pravično plačilo za to, kar sta ekipi pokazali
Vesna — Palmanova 0:0
VESNA: Savarin, Purič, Acquavi-ta, Somma, Pribac, Jerman, Zucca (v d.p. Koslnapfel), Ludvik, Bruno, Pipan, Candotti.
PALMANOVA:	Turchetto, Striz-
zolo, Marangon, Pacoric. Tortul, Romano, Di Blas, Dentesano, Co-cetta, Gori, Ciani.
Po lepi tekmi, ki jo je Vesna odigrala prejšnjo nedeljo proti San Giorgini, so vsi pričakovali, da bo do «plavi» na lastnem igrišču le Prišli do prve zmage Tudi tokrat pa kriški pravokotnik ni prinesel sreče domači ekipi. Zgleda, da je igrišče vse premajhno, saj «plavi» igrajo bol'e v gosteh kot pa doma. Vezni igralci imajo le redkokdaj priložnost za graditev akcij, tako da napadalci ne pridejo do uporabnih žog. Tako se je zgodilo tudi v nedeljo. Obrambi sta žogo kar naprej dolgo odbijali, tako da je bila sredina igrišča popolnoma izven igre.	,	.
V prvem polčasu so nekajkrat nevarno prodrli v nasprotnikov kazenski prostor, zlasti po zaslugi veznih igralcev, ki so lepo izkoristili vrzeli v obrambi gostov. Mo ramo pa reči, da je Palmanova v obrambi igrala izredno odločno, včasih tudi grobo, tako da je praktično onemogočila vsak poskus Kri-
žanov, ki jim je v vsem prvem polčasu le trikrat uspelo streljati proti nasprotnikovim vratom.
Drugi polčas je potekel v znamenju terenske premoči Vesne, ki pa je igrala brezglavo in tako olajšala delo branilcem Palmanove, I-e dvakrat so domačini resno ogrozili vrata Turchetta, najprej z Jermanom, ki je z lepim strelom zadel prečko in nato z Brunom, ki pa je iz neposredne bližine vrat slabo streljal in vratar je lahko ubranil Navsezadnje se nam zdi remi pravičen rezultat, saj bi predstavljala zmaga za obe ekipi preveliko plačilo za to, kar sta pokazali.
Fabio
* * *
V 1. AL se nedelja ni povsem obrestovala tržaškim moštvom, ki so igrala s spremenljivo srečo. Na srečo so bili na sporedu tudi der biji. tako da ie težko aovoriti o velikem neuspehu čeprav forma teh enajsteric malce zaskrbljuje. Ob tem pa are seveda pripomniti da ie Percoto utrdil svoje nrvo mesto na lestvici in da ie Forti tudn ostal sam na drunem mestu Miličani so namreč v nedeljo pre mnoali Stock. ki ie obtičal na zad niem mestu lestvice.
Krišna Vesna je še enkrat zamudila srečanje z zmago. Križani
so na domačem igrišču igrali brez gola proti nekdaj nevarni Palma novi. ki pa sedaj spada med skro mneiše ekipe 1. AL. Vesna ie v bistvu razočarala in niti okrepitve niso zalegle. Vendar pa ie oomem bno, da Križani kljub nedorečeni igri ne izgubljajo, sai bodo mu rali priti boljši časi.
IZIDI 5. KOLA
Portuale - Sangiorgina 0:1 Fortitudo - Stock	2:0
S. Giovanni - Pro Fiumieello 2:2 Costalunga - Corno Rosazzo 0:1 Torviscosa - Percoto	0:2
Vesna - Palmanova	0:0
Pieris - S. Canzian	0:1
Ronchi - Cima Adviser 2:1
LESTVICA
Percoto 9; Fortitudo 7; Ronchi, Torviscosa, Pro Fiumieello in San giorgina 6; Portuale, Costalunga, S. Giovanni in S. Canzian 5: Cima Adviser, Pieris in Corno Rosazzo 4; Vesna in Palmanova 3; Stock 2.
PRIHODNJO KOLO (24. 10) Palmanova - Pieris, Percoto - Costalunga, Cima Adviser - Torviscosa, S. Canzian - Vesna, Corno Ro sazzo - Portuale, Sangiorgina - Ronchi, Stock - S. Giovanni, Pro Fiu-micello - Fortitudo.
Juventina — Mladost 1:1
(0:1)
MLADOST: A. Gergolet, Lakovič, Pahor, Marizza, Ulian, Frandolič, Ferfoljai, E. Gergolet (E. Kobal), H. Kobal, Semolič, Lavrenčič.
JUVENTINA; VVirtisch, Valaechi, Travagin, Furlan. Medect (Tavčar), Ligovich, F. Russo, Lauri, L. Russo, Cingerli, Nitti.
STRELCA: v 39. min. Ferfolja, v 72. min. Cingerli
Doterdobskl Mladosti v srečanju ! z Juventino, v drugem slovenskem derbiju v letošnjem prvenstvu, ni 1 uspelo osvojiti obeh točk. Vsekakor pa je treba pripomniti, da Uraničevi i varovanci tokrat niso igrali tako do , bro kot v nedeljo proti Sovcdnjem. Razliko je bilo možno opaziti pred vsem na sredini igrišča, kjer vezni igralci niso imeli tiste jasnosti pri podajah, s katerimi so v prejšnjih tekmah večkrat odlično posluževali napadalce. Tudi obramba tokrat ni povsem zadovoljila. Nekajkrat je moral vratar Gergolet popraviti njene nepazljivosti. Vsekakor pa so Kraševci imeli nekaj zelo lepih priložnosti, s katerimi bi si lahko zagotovili zmago.
Na drugi strani niti Juventina ni dajala vtisa, da si lahko zagotovi obe točki, čeprav so štandrežci i-meli nekaj priložnosti, ki jih niso izkoristili.
Glede sodnika, lahko rečemo, da se ni posebno izkazal.
Nasploh je bila tekma precej ize načena. Doberdobci so sicer zapu stili vtis, da imajo nekoliko solid nejšo ekipo, ki na trenutke zna pri kazati zelo konkretno igro. Proti Juventini so že od vsega začetka skušali preiti v vodstvo in so si u-stvarili nekaj priložnosti. Tako sta se najprej Kobal in potem Lavrenčič znašla sama pred vratarjem, vendar sta slabo zaključila akciji. Gol je padel v 39. min., ko je Ferfolja po podaji Lavrenčiča z glavo premagal vratarja. Treba je omeniti še lepo akcijo Frandoliča, ki je zadel vratnico.
Juventina je po golu začela odloč neje napadati. Priložnosti pa, ki si
Priznanje
Primorskega dnevnika
Drugi slovenski derbi se je tokrat zaključil z delitvijo točk med Juventino in Mladostjo. S tem ponovnim uspehom so Kra ševci potrdili prvo mesto na na ši posebni lestvici.
IZIDA:
Mladost - Sovodnje 3:0
Juventina - Mladost 1:1 LESTVICA:
Mladost 2 1 1 0 4:1 3
Juventina 1 0 1 0 1:1 1
Sovodnje 1 0 0 1 0:3 0
jih je zgradila, ni znala spremeniti v gol, bodisi zaradi odličnega Ger-goleta, bodisi zaradi netočnosti svo-
no višji v njihovo korist, vendar so jih sovodenjski napadalci nerodno zapravili. Tokiat so bile napake pri
jih napadalcev. Zadetek je padel v • strelih na vrata res številne, kar je 27. min. drugega polčasa, ko je Cin- nedopustno za enajsterico, ki meri gerli spretno izkoristil prosti strel. na sam vrh lestvice.
Zvonko Frandolič oba zadetka za domačine je to Sovodnje — Italcantieri 2:0 krat dosegel Butkovič, ki je tak*, do-m.qj	| kacal. da prihaja spet v najboljšo
SOVODNJE: Cabas, Florenin, Co-! f°rmo- 0ba *°la sta bila lePa- z,a stantini, Marson, Čaudek, Zearo. Šuligoj, Petejan, Butkovič, Milloch in Kodrič.
STRELEC: Butkovič (2)
Po visokem in neoporečnem porazu proti doberdobski Mladosti so So-vodenjci v nedeljo doma premagali Italcantieri iz Tržiča. Domačini so si povsem zasluženo priborili o-be točki, saj so skoraj vso tekmo imeli terensko pomoč, tako da se je igra odvija'a pretežno na sredini Italcantierijeve polovice igriška. Belo-modri so na nedeljski tekmi i-meli številne priložnosti za gol, ta ko da bi bil končni izid lahko znat
| sti še d--ugi. ko je z izredno koordi , naciio in dobrim tempom močno strel'al na vrata (obrnjen s hrbtom proti vratom). Poleg tega bi še o-menili, da je nova taktična razporeditev sovedenjske ena jsterice odločno boliša nd prejšnte; čaudek in Florenin sta si nam-eč izmeniala položaj na igrišču. S to varianto sfa se okrepili tako ob^m^a s solidnim ča"dekom kot sredina igrišča z bolj dinamičnim Floreninom.
P. I.
IZIDI 3. KOLA Juventina - Mladost
1:1
San Lorenzo - Piedimonte	3:3
Capriva - Azzurra	2:2
Sagrado - Medea	1:2
Torriana - Vermegliano	0:1
Sovodnje - Italcantieri	2:0
Fogliano - Romana	6:2
Poggio - Begliano	0:1
LESTVICA
Mladost, Capriva. Medea. Beglia no 5; Sovodnje. Fogliano 4; Juven lina. Poggio. San Lorenzo, Saera do in Vermegliano 3; Azzurra 2 Torriana. Piedimonte. Italcantieri I; Romana 0.
PRIHODNJE KOLO Azzurra - Sagrado, Vermegliano Poggio, Begliano - Fogdano. Me dea - Sovodnje, italcantieri - San Lorenzo, Piedimonte - Juventina, Mladost Capriva, Romana - Tor riana.
NAJBOLJŠI STRELCI Blasig (Medea) 5: Kobal (Mia riost) 3; Marvin (Juventina). Butkovič (Sovodnje) 2.

NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI NA TRŽAŠKEM
Primorec tokrat uspešen kar v gosteh
Breg zamudil lepo priložnost, da se priključi vodečim
S. Anna — Primorec 1:2 (1:0)
PRIMOREC: Leone, Franko Milkovič (v 40. min. Mule), Modesti, Križmančič, Lunjan, Finessi, Bruni (v 76. min. Mania) Igor Milkovič, Ritossa Mauro Kralj, Marko Kralj, 12 Maglica.
STRELCA za Primorec: v 73. min. Modesti. v 80. min. Ritossa
SODNIK: Messina
Primorec je končno le prišel do obeh točk v letošnjem prvenstvu. Proti sicer šibki sv. Ani so Treben-ci igrali v okrnjeni postavi, a so kljub temu povsem nadigrali doma čine. Tržačani so povedli že v 5. min. ko je njihov branilec izkoristil veliko vrzel v kazenskem prostoru Primorca in z lepim strelom prema gal Leoneja. Odtlej so se domačini zaprli v obrambo in Primorec je stalno oblegal njihova vrata. V 30. min. je sodnik izključil domačega napadalca zaradi grobega prekrška, in nato povsem neupravičeno še Križmančiča. Ne glede na to je Primorec stalno napadal, a ni znal konkretizirati svoje premoči.
V drugem polčasu se slika na i-grišču ni spremenila vse do 73. min., ko je branilcu Modestiju le uspelo remizirati. Zmedene goste je Primorec še napadal in v 80. min. tudi povedel z lepim golom Ritosse. Domačini so se tedaj pognali v kazen-
ski prostor Primorca in dali vse od sebe, da bi dosegli sicer nezasluženi remi. Trebenska obramba pa je. čeprav s težavo, le obdržala prednost in tako odločno pripomogla k zasluženi zmagi.
Bruno
Breg — Chiarbola	0:0
BREG: Paniconi, Tul, Rodella, Pavletič, Dazzara, Pinzin, Albertini, Jez (v d.p. Mondo), Kraljič, Pe-roša (v d.p. Zonta). Strnad.
Bregovi nogometaši so v nedeljo v tretjem kolu osvojili doma le točko.
Brežani pa so tokrat igrali dokaj slabo in še zlasti neučinkoviti so bili v napadu, kjer so zamudili vrsto ugodnih priložnosti. Sicer pa tudi z igri) na sredini terena Bregovi nogometaši niso zadovoljili, tako da je neodločen izid brez zadetkov tudi logična posledica razpletov na igrišču.
• * •
Končno je tudi trebenski Primo rec v tretjem kolu 3. amaterske lige okusil slast zmage Trebenci so v nedeljo na tujem premagali Sant’Anno in s tem vsai delno po pravili slab vtis iz prvih dveh kol k,o so morali poraženi z igrišča. Primorec je tako osvojil vrvi dve točki in bo poskušal narediti vse. da bo izkupiček tem boljši,
Breg ie v nedelio zamudil lepo priložnost, da bi se priključil vodil nim na lestvici. Enaisterica iz dolinske občine ie na domačem igr; šču izenačila proti skromni Chiar-boli, ki na ie celo nevarnem oaro žata domačega vrataria Brežani so kar lepo razvijali igro na sredini igrišča, vendar so bili prema lo prodorni in napadalci so dobi vali premalo uporabnih žog.
IZIDI 3. KOLA S. Sergio - S. Luigi For You SanCAndrea - Olimpia Grandi Motori Barbarians Breg - Chiarbola Roianese - Union Aurisina - Rabuiese SanfAnna Primorec Počitek: San Vito
LESTVICA
Aurisina in San Sergio 6: Roia nese in SanCAndrea 5; Breg 4; Olimpia in Chiarbola 3; Union, Ra buiese. Grandi Motori, Primorec in San Vito 2; S. Luigi For You, Bar barians in SanfAnna 0.
PRIHODNJE KOLO l24. 10.) Primorec - San Vito, Rabuiese SanfAnna, Union Aurisina, Chiarbola - Roianese. Barbarians - Breg Olimpia - Grandi Motori, San Luigi F. Y. - SanCAndrea. Počiva: San Sergio.
ci so sicer nastopili kljub temu, da se niso najbolje počutili, vendar to ni pravi vzrok za poraz. Vsi niso dali vsega, kar bi lahko. Zmaga Zarje pa je zaslužena.*
»Kdo vam je pri Zarji zapustil najboljši vtis?*
*To je bil št. 9, Fonda *
»V nedeljo vas doma čaka Gaja, ki vam ne bi smela, vsaj glede na to, kar je doslej pokazala, delati velikih preglavic. . .»
»Težko .j« kaj takega reči. Vsako srečanje je poglavje zase. . .»
D. B.
Kras — Čampi Elisi 1:1 (1:0)
KRAS: Coronica. Gnesda, Klun, Škabar, Esposito. Puntar, Samec (v 85. min. Corbatti), Villalta. Ferfolja. S. Olivo in Košuta
ČAMPI ELISI: Rotta, Iurincic, Cosman. Suerzi, Marinelli. Carmeli, Pugliese, Basiacco (v 73. min. Zac-chigna), Tonelli, D'Aloia in Cani-glia.
SODNIK: Petronio iz Tržiča.
OPOMINI: v 30. min. Iurincic (avtogol), v 37. min. S. Olivo, v 66. min. Esposito.
Tudi tokrat varovanci trenerja Mandaniccija niso zadovoljili, saj so nekaj več od igre imeli le v prvih 30 minutah prvega dela srečanja. Ogromne vrzeli sta v obrambi puščala Esposito in Gnesda. ki vsekakor nista bila kos dinamičnim in mladim nasprotnikovim napadalcem.
Kljub vsemu so rdeče beli v 12. min. zasluženo prišli v vodstvo. Villalta je natančno podal žogo Samcu. ki jo je z močnim diagonalnim strelom preusmeril proti vratom in gostujoči branilec Iurincic jo je nesrečno poslal za hrbet svojega vratarja. Nekaj minut kasneje je domači vratar v dveh posegih mojstrsko nevtraliziral strel izven 16 metrskega prostora. Takoj nato se je Ferfolii ponudila lepa priložnost, da podvoji, vendar je s strelom z glavo zgrešil prazna vrata.
V d.p. so bili gostje odločnejši In v 21. min. je spet odlično posredoval Coronica, ki je v gneči pred vrati ubranil prosti strpi. Osem minut kasneje pa so gostie prišli do zaželenega izenačen ia. Čampi E'isi so imele na razpolago prosti strel z
IZIDI 5. KOLA Campanelle - CYGS	1:2
Kras - C. E. Prisco	1:1
Domuj - Isonzo	1:1
Opicina - Giarizzole	1:0
S. M. Sistiana - Libertas 0:1 Gaja - Muggesana	2:4
Zarja - Primorje	2:0
Zaule - Supercaffč	0:0
LESTVICA
CGS in Muggesana 8 točk, C. E. Prisco, Supercaffč, Isonzo in Primorje 7. Libertas in Giarizzole 6, Zaule in Zarja 5. Kras in Opicina 4, Domio 3. Campanelle, S. M. Sistiana in Gaja 1.
PRIHODNJE KOLO (24. 10.) Muggesana - Zarja, Libertas -Opicina. Supercaffč - S. M. Sistiana, Primorje - Gaja. Giarizzole - Campanelle, CGS Zaule. C. E. Prisco - Domio, Isonzo - Kras.
1:0
2:2
5:2
0:0
5:0
2:1
2:2
desne. Na predložek pred vrata je bil najspretnejši mladi Tonelli. ki je zadel vratnico, do odbite žoge pa je prvi prišel Caniglia. ki jo je brez težav z razdalje dveh metrov z glavo potisnil v prazno mrežo.
(z. s.)
Gaia — Muggesana 2:4 (1:1)
GAJA: Paulin, Igor Križmančič, Robi Križmančič, Gabrielli, Ris-mendo, Kalc, Maks Grgič. Mahnič. Pečar, Branko Grgič, Milič.
MUGGESANA:	D’Orlando.	De
Pellegrini, Oliosi. Gerin, Varin (k). Pobega. Verbich, Borri (53. min. Pecorella), Privileggi, Potasso, Pribaz.
STRELCI: v 8. min. Potasso, 31. min. Milič, 52. min. Gabrielli (11-metrovka). 57. Pecorella, 72. min. Pribaz, 85. min. Pecorella.
OPOMIN': Privileggi, Robi Križmančič, Oliosi.
Gaja je tokrat na dokaj neverjeten način izgubila, saj je vodila že z 2:1, nazadnje pa je mo.ala kloniti z 2:4. Zeleno-rumeni so lep« začeli in je zgledalo, da bodo zlahka kos lenomirenemu nasprotniku, vendar je že v 8. min. Muggesana po običajni napaki domače obrambe povedla. Obe ekipi sta zatem imeli več lepih priložnosti. Gaja je izenačila v 31. min.: v kazenskem prostoru Muggesane je nastala dokajšnja zmeda in iz gneče je Milič dokaj prisebno poslal žogo v vrata gostov. Devet minut kasneje je zopet Milič lepo streljal izven kazenskega prostora, vendar je žoga preletela prečko.	.
Drugi polčas je Gaja začela napadalno in v enem izmed napadov je branilec Muggesane naredil prekršek nad Pečarjem v kazenskem prostoru. Sodnik je takoj dosodil očitno 11-metrovko, ki jo je uspešno izvedel Gabrielli. Po tem zadetku, ko je bilo navdušenje v Gajinem taboru na višku, pa je prišlo do preobrata. Muggesana se je bolj odločno pognala v napad in v nadaljevanju še trikrat zatresla mrežo sicer solidnega Paulina Omeniti velia, da je po dolgi odsotnosti zopet nastopil Igor Križmančič. Do tem porazu je položaj Gaje že zelo kriti-čen. saj je v petih tekmah zbraia vsega le točko.
M. M.
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da bo v četrte 21. oktobra, ob 18. uri na sede ZSŠDI v Trstu seja komisije za n mizni tenis.
Dnevni red: program za priho njo sezono.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
i KST Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linijo) TLX 460270
Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din. zo organizacije in podjetja mesečno 120,00 letno 1200,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Strdil 8
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 L|ubl|an« Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
t i	Član italijanskefcrfd
Izdaja^^^ZTT	zvez« časopisnih HI 3 h
k® f ^Tr5* založnikov
19. oktobra 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
in tiskal
V EGS SKUŠAJO POMIRITI ATLANTSKA NESOGLASJA IN OHRANITI DOBRE STIKE S SZ
Zahodna Evropa se vneto pripravlja na nadaljevanje madridske konference
Prihodnji teden bodo o tem razpravljali zunanji ministri držav članic EGS
Zahodna strategija do Madrida bo v prihodnjih dneh sla skozi dw filtra, v. začetku prnodnjega tedna se šefi diplomacij EGS sestajajo v Luksemburgu, kjer bodo nadaljevali zunanjepolitično »kooperacijo*, predvsem v luči tvashing-tonskih odmevov na stališča iz Nyborga, ter v okviru seiernoat Iantskega zavezništva. Končna pozicija bo znana šele tik pred vno vično otvoritvijo razprav v španski prestolnici, a kakršnakoli usmeritev bo že prevladala bodo nefor malni dogovori iz Nubrrga imeli do kajšnjo težo. Eno od znamenj je gotovo odločitev zananiih ministrov
EGS, da na Poljsko pošiljajo prea vsem humanitarno pomoč v hran', kar naj pokaže zanimanje in zaskrbljenost Zahodne Evrope za dogodke v tej deželi, hkrati pa prepreči vsakršne obtožbe iz Moskve, češ da gre za vmešavanje v poljske notranje zadeve, če bi se evropska skupnost odločila za zaostritev tr govinslce politike. Ne nazadnje je k takšni poziciji vplivala tudi Rea ganova odločitev, da prav v času poostrenega pritiska na zaveznike, naj <razmislijoi» o trgovini s Sov jetsko zvezo, le-tej proda 23 milijonov ton žita.
BOŽO MAŠANOVIČ
HIIIHIIHIfllllHtlllllllllllllllllllllMIIIimillilMIMIIIIIIIllllllllllllllHllllllllllltUlliniimilHIIIHIIiMtlHIIMIIIIII
VELJAL JE ZA OČETA FRANCOSKE LEVICE
V Parizu je umrl Pierre Mendes France
nec v zgodovini francoske skupščine, se je Pierre Mendes France povsem umaknil iz političnega življenja in se posvetil predvsem pisanju. «Moderna republika*, njegovo najznamenitejše delo. nazorno povzema pokojnikov nazor: umevanje, da so časi centralistično urejene meščanske države, kakršno je poosebljal general De Gaulle. do končno minili in tla mora Francija iskati pot proti novim, širšim ob zorjem.
VILKO NOVAK
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
PARIZ — Včeraj je v 76. letu starosti umrl Pierre Mendes Fran
ee, ena največjih političnih osebnosti povojne Francije in duhovni oče gibanja, ki ga je Francois Mitterand operativno preoblikoval v moderno socialistično stranko in ga povedel do lanske volilne zmage.
Pierre Mendes France, velika mo ralna avtoriteta v vseh povojnih režimih, se je le redko zapisal pravi politični karieri. Bil je sicer trikrat minister, vendar vselej za kratko, in tudi kot dvakratni predsednik vlade je v maginotski palači prebil vsega sedem mesecev in 10 dni. Toda po njegovi zaslugi se je kolonialna vojna v Indokini kon čala s sklenitvijo miru. botroval je tudi neodvisnosti Tunisa, apri la 1056 pa je kot podpredsednik levičarske vlade Guya Molleta od stopil prav zaradi nesoglasij pri re Sevanju alžirske krize.
Za «mendesizem». trdno vkorenl njen izraz v francoskem političnem besednjaku, je bil značilen stvaren in napreden program, posebno v gospodarski politiki. PMF. kot so tudi klicali velikega pokojnika, je obenem doumel globoke družbene spremembe doma in v svetu. Doma je že od 1965 pod piral Francoisa Mitteranda, o sve tu pa je v eni zadnjih TV oddaj dejal, da je »največji zgodovinski dogodek našega časa emancipacija dežel v razvoju*. Zaradi takšnih •stališč, izraženih odločno in iskreno. brez osebnega vmešavanja v strankarske manevre, so «meščan skega modrijana levice* hkrati napadali in ga spoštovali, ga sovra žili in oboževali. Lanskega maja je bil Pierre Mendes France prvi, ki ga je ob slovesnem prevzemu oblasti v elizejski palači objel novi predsednik.
Pierre Mendes France je opravljal posle tudi v tujini, zlasti finančno gospodarske, n.pr. pri medna rodnem monetarnem skladu. Po letu 1972. po skoraj po) stoletja delovanja. saj je bil najmlajši posla
PARIZ — Francoska policija je prepričana, da je julija meseca v Rimu aretirana nemška teroristka Christa IViargot Froelieh vpletena v bombni atentat pred pariškem sedežem proiraškega libanonskega dnevnika «A1 \Vatan al Arabi*. v katerem je izgubila življenje ena oseba, šestdeset pa je bilo ranjenih-Froeliehova naj bi bila neznana ženska, ki je v Ljubljani najela avto, ki so ga razstrelili pred sedežem »Al Watana».
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
j BRUSELJ — Tri tedne pred na 1 daljevanjem madridske konfetence I o varnosti in sodelovanju v Evropi I (KlrSE) clanice EGS skušajo ogrni i riti atlantska nesoglasja, ne da bi hkrati obremenile odnose s Sov je t-i sko zvezo, kar od jkupnega trga c zahtevajo v Washingtonu z obtožbo '{ o moskovskem vmešavanju v volj ' ske notranie zadeve. Danski zuna-! nji minister Uffe Ellemann-Jensem.
] ki je z razraščanjem upora meu j skupnim trgom in Ameriko nepri-j čakovano dobil osrednjo pozicijo v , kovanju zahodnoevropske strategi i je, je tik po neformalnem srečanju i deseterice šefov diplomacij v Ny-\ borgu na danskem otoku F uh tak >-1 le začrtal novo politično usmeritev j evropske skupnosti do zaostritve na | relaciji Vzhod Zahod: «Dogovoriti i smo se, da nesoglasja (z Ameriko1 i ne smejo pripeljati do konfronta ctje, a evropska skupnost bo vse i kakor branila svoje zakonite orati l ce in interesen.
Zahodna Evropa se je v Ngborgu odločila za srednjo pot. ki pomeni | postopno pomirjanje z Washingto-nom, hkrati pa si pridržuje pravico | do nadaljevanja «ekonomskega ! popuščanja napetosti». s čimer v ' prestolnicah EGS označujejo tradi damine stike s Sovjetsko zvezo in drugimi članicami SEV, navkljub j zaostritvi, ki sledi iz komunikejev atlantskega zavezništva, kamor ie z izjemo Irske včlanjena tdeseteri ca». Sporočilo iz Ngborga prihaja ! neposredno po noti. ki jo ie Ronald I Reagan poslal v Pariz, Bonn. Rim
*	in London, in s katero predlaga j rskupno trgovinsko strategijo». Le ! ta naj bi institucionalizirala re-j striktivno trgovinsko politiko vred
i	vsem za visoko tehnologijo in dru j ee izdelke, vri katerih ie Sovjetska , zveza navezana na Zahod in zato ! rej ranljiva. Dogovor v skladu z 1 icashingtonskimi zahtevami bi do
ii	menil izeleno luč » za trans sibirski j plinovod, je že pred časom dal ve J deti Ronald Reagan, še ta teden j naj bi se V ameriški preslpinici se ■ stali predstavniki t štirih velikih* i1 iz EGS (Velika Britanija, Francija,
1 Italija m Z R Nemčija), ZDA, Kana :	da in Japonska, da bi pričeli dogo
*- var jan je o kratkoročni trgovinski
*	politiki do Moskve. Peterica emu | lih* v evropski skupnosti je, takšne '' mu dogovarjanju, ki morda pome
*	ni zametek institucionaliziranih zu-•1 ncmiepolitičnih razprav, kar ie or-1 dlagal Geirge Shiiltz kolegom iz i atlantskih krogov, dala le začasnj \ privolitev, deloma zato. ker gre zc
plinovod, ki iz vrst EGS zadeva le ^četverico*. A če se izkaže, da nai bi konsultaciie atlantskih za veznikov po Shulizovem scenariju prerasle v nekakšen apolitični dl rektorji*, bodo majhne članice skupnega trga odločno proti, razen Belgije.
Pomirjanje z Ameriko, a ne na račun zahodnoevropskih specifičnih interesov do popuščanja napetost:
, z Vzhodom, je bržčas naio-itneiše v strategiji do Madrida. Iz Wa | shingtona prihajajo namigi, da bi | kazalo devetega novembra v Špan I »ki prestolnici nastopiti dokaj togo, i zaloputniti z vrati, češ da vmeša i vanje Moskve v poljske dogodke i pomeni lasno kršenje helsinške H is Mine, nato pa čez leto ali dve znova obuditi razprave v okvrru KV SE.
Takšna taktika bi pomenila opustri vsakršno misel na konferenco o rc zoroževanju. ki io ie deseterica visoko zapisala na svoi seznam madridske strategije. Večina članic skupnega trna (Francija. Dansko.
Grčija. Italiia in ER Nemčija) so za zmerno stališče, ki bi sicer ookazn-lo neodobravanje dogodkov na Poljskem. a istočasno ohranilo možnost konstruktivnega dialoga s Sovjetsko Zvezo. Pri zatrjevanju, da ie Moskva prekršila helsinško listine.
.sta med deseterim namlasneiši Ve lika Brit a vi m in B-laDa. ki na ven darle ne želi* a zatoniti niti z vrati, na kar zavel h im Woshinaton.
.................................................">*............................................iiiinuuiu*
Poglabljanje kulturnega sodelovanja med društvi z obeh strani meje
PO IMACI NA NCDCUSKIH OBČINSKIH VOLITVAH
Grški komunisti hočejo sodelovati s socialisti tudi na državni ravni
Prosovjetska KKA je namreč bistveno pripomogla k zmagi skupnih list s Pasokom
ATENE — Sicer še nepopolni in neuradni izidi nedeljskih grških ob činskili volitev, potrjujejo oziroma celo krepijo prve volilne projekcije in napovedi političnih opazovalcev: grška socialistična stranka Pasok premiera Andreasa Papandreua, in z njo skoraj povsod povezana evro-komunistična stranka, sta doživeli precejšen neuspeh v primerjavi z lanskoletnimi političnimi volitvami, prosovjetski komunisti pa so skoraj povsod podvojili ali celo potrojili odstotek svojih glasov in dosegli prepričljiv in nenadejan triumf. Veliki poraženec na političnih volitvah, konservativna stranka <mova demokracija* proti vsem predvidevanjim, ni bila žrtev neobhodnega poraza, saj je dejansko ohranila vse svoje glasove.
Ministrski predsednik, socialist Papatidreu, je volilne izide označil za veliko zmago device*, ne da bi se pri tem ozrl na primerjavo s političnimi volitvami. V svojem komentarju se je predvsem oprl na število občinskih uprav, ki jih je levica osvojila (ali ki jih bo osvojila na nedeljskih dodatnih volitvah), a predvsem zaradi tega, ker so socialisti in prosovjetski komunisti predstavili na teh krajevnih volit vali enotne liste. Potrebno ie namreč poudariti, tega Papandreu ni storil, da zmaga enotnih levičarskih list je predvsem afirmacija neke vrste «ljudske fronte*, ki je na vsedržavni ravni ni in za katero se socialisti prav gotovo ne ogreva ;o, saj jim res ni do tega. da bi delili parlament in vlado z levim krilom grških komunistov.
Pravi zmagovalec nedeljskih volitev je torej predvsem prosovjetska komunistična stranke KKE. Gene ralni tajnik CharPaos Florakis je izjavil, da se «vse grške ljudske in demokratične sile zavedam. da ie naša stranka odločilno pripomogla k okrepitvi združenih levičarskih list*, nri tem pa je pomenljivo dodal, da je treba »povzeti logične politične sklepe, ki jih kričeči uspeh skupnih list narekuje*.
Več kot očitno kandidaturo komu nistov" za sodelovanje s socialisti tudi na vsedržavni ravni pa .je že
včeraj zavrnil glasnik vlade, ki .je izjavil, da je «velika večine grškega ljudstva (leta 1981) poverila Poseku mandat za uresničitev socialističnega političnega programa, ne pa programa katerekoli druge stranke*.
ZA ZNANSTVENORAZISKOVALNO DELO NA PODROČJU FIZIKE IN KEMIJE
Nobelovi nagradi v ZDA in Juž. Afriko
Švedska akademija znanosti ju je podelila Kennethu Wilsonu in Aaronu K lugu
TURIN — Zaradi žaljenja predsednika sodišča so včeraj v Turinu obsodili na eno leto in en mesec zaporne kazni bivšega navadnega kriminalca, ki je v zaporu postal rdeči brigadist, Emanuela Attimo-nellija.
umi,,,,,,m,......................................................................................................................iiiliinilllliillliniimimmimmlilimiliiiiiliiii..............
Nobelov nagrajenec za kemijo južnoafriški profesor Aaron Klug
Nobelov nagrajenec za fizlko ameriški profesor Kenneth Wllson
STOCKHOLM — V švedski prestolnici so včeraj objavili imeni obeh letošnjih dobitnikov Nobelove nagrade za fiziko in kemijo.
Nagrado za fiziko je prejel 46-letni Američan Kenneth VVilson s Cornellove univerze za svojo teorijo o spremembi materije v različnih pogojih. Teoretično je namreč do potankosti obdelal trenutek, v katerem snov preide iz enega v drugo stanje in obenem izdelal metodo za izračunavanje posameznih obdobij tega postopka.
Nagrado za kemijo pa .je prejel Južnoafričan Aaron Klue' za svoje delo na področju elektronske mikroskopije in raziskovanja nukleinskih kisiin.
Nagradi bodo podelili 10. decembra v Stockholmu, v denarju pa znašata po 200 milijonov lir.
VENDAR IZDANA OKROŽNICA Z OBRAZLOŽITVAMI
Navodila finančnega ministrstva za izvajanje zakona o odpustku
Dodatne prijave za poravnavo davčnih sporov bo treba odposlati od 10. do 30. novembra letos
Finančno ministrstvo je | vrste dohodkov, ki so jih ustvari-
RIM
vendar izdalo zajetno okrožnico, s katero podrobno obraziaga postopke za izvajanje zakona št. 516 z dne 7. avgusta o «davčnem odpustku*. ki vsebuje norme za rešitev davčnih Sporov ob občutnih olajšavah. Obsežen dokument (152 strani tipkopisa) je razdeljen na dva dela, od katerih prvi obravnava postopke za ureditev sporov glede neposrednih, drugi del pa glede posrednih davkov.
Vsi davkoplačevalci, katerim je davčna uprava že poslala sporočilo, v katerem oporeka njihovim prijavam ali pa tega sporočila še niso prejeli in jih peče vest, ker nekaterih obdavčljivih dohodkov niso prijavili ali jih niso prijavili <v celoti, imajo možnost urediti svoj jioložaj z dodatno prijavo, in sicer za razne
li od začetka leta 1974 do konca leta 1981, oziroma do konca letošnjega marca za pravne osebe (to je družbe, podjetja, ustanove itd.).
Dodatne prijave, ki predstavljajo osnovo za uživanje olajšav, ki jih določa zakon, je treba napisati na ustreznih tiskovinah (ki so v glavnem še v tisku) in jih poslati, izključno po pošti z navadnim pripo ročenim pismom, od 10. do 30. novembra pristojni davčni upravi. Navadni davkoplačevalci jih smejo poslati samo službenim središčem davkarije v Rim (za srednjo in južno Italijo) ali v Milan (za severno I-lalijo, vključno s Furlanijo - Julijsko krajino), družbe pa krajevnim davčnim uradom. Zakonci morajo vložiti vsak svojo dodatno prijavo,
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiMiiiHiiiiiiiiiafiuiitiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiimtiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiniHimuiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiDiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiH
ZAHVALJUJOČ SE PRVEMU ŠIBKEMU OPOZORILNEMU SUNKU
Nedeljski potres v Umbriji povzročil le precejšnjo gmotno škodo in strah
Človeških žrtev in ranjencev na srečo ni bilo - Pomoč tokrat še kar zadovoljivo stekla - Za brezdomce že prispele stanovanjske prikolice
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PERUGIA - V Umbriji se ni strah po nedeljskem potresu polegel, saj tla še vedno podrhtavajo, posamezni potresni sunki pa presegajo 5 stopnjo po Mercallijevi lestvici. Izvedenci že govorijo o «potres-nem roju*, ki se bo izmenično nadaljeval morda celo dva meseca, izključujejo pa možnost kakega katastrofalnega sunka. Po vsem sodeč je torej Umbrija še poceni preživela sedanji potres, saj niso po leg ogromne gmutne škode zabeležili nobene smrtne žrtve, prav tako ni bil nihče ranjen.
Tak še kar pozitiven obračun je omogočil, da je prvič v Italiji po moč stekla brez običajnih zamud in zmede. V najbolj prizadetem kraju Valfabbrica so včeraj že pripeljali 43 stanovanjskih prikolic, postavili pa tudi 70 šotorov za 200 ležišč. V glavnem je torej pomoč že stekla, saj računajo, da je brez strehe nad glavo v trikotniku Perugia Gub-bio - Assisi ostalo kakih 200 družin. Po prvih ocenah znaša škoda 750 milijonov lir. ta znesek se bo morda tudi povečal, a ne pretirano.
SEŽANA - V petek so se v Sežani sestali predstavniki '/.vez kulturnih organizacij občin Sežana. Ilirska Bistrica m Postojna s predstavniki Zveze slovenskih društev iz Trsta na delovnem sestanku. Dogovorili so se glede sodelovanja na kulturnem področju, v sezoni 82/83. Podprli so sodelovanje dru štev. ki delujejo na Primorskem, z društvi v za mejstvu. predvsem boljšo povezavo z Ilirsko Bi strico m Postojno. Zavzeli so se za organizacijo in izmen avo znanja na strokovnih predavanjih in se minarjth.
Problemi gledališke dejavnosti to in onstran me je so zelo podobni. Gledaliških kadrov je še vedno premalo. zato ne kaže odlagati medsebojnega iz menjavanja igralcev, pa tudi režiserjev.
Pevski zbori v zamejstvu imajo le malo prilo žnosti za sodelovanje s slovenskimi zbori razen ko gre za revijo pevskih zborov Primorska poje. Pro blatne naj bi reševali s šolanjem pevovodij, izme n lavo revij lahke glasbe, jazza in kani avtor jev. godb na pihala in seveda pevskih zborov, folklornih it« baletnih skupin.
Na področju likovne dejavnosti se je do sedaj
obnesel likovni bienale na Opčinah, ki je organiziran vsake dve leti, na njem sodelujejo tudi likov niki s Primorske. V kratkem pa se bosta sestali likovna skupina iz Sežane in Društvo slovenskih likovnikov, da se dogovorita o medsebojnem tesnejšem sodelovanju na tem področju: Med drugim bosta v prihodnjem letu organizirala retrospektivno razstavo del Roberta Hlavahjja. ki naj bi bila enotno predstavljena tudi primorskim občinam.
Na področju literarne dejavnosti se odpirajo pro blemi medsebojnega sodelovanja literarnih skupin mlajših avtorjev. k'< nimajo še objavljene samostojne zbirke, saj največkrat so te skupine le malo časa skupaj. Lažje pa bi bilo sodelovanje z že uveljavljenimi in priznanimi pesniki in pisatelji onstran meje. Tradicionalni literarni večer v Vi lenici je ena od oblik, na katerem se predstavi vsaj eden zamejski rojak.
Prisotni so si ogledali še kulturni center Srečko Kosovel, katerega prva faza bo končana čez dve leti. Že sedaj pa je potrebno razmišljati o vsebin skem konceptu kulturnih prireditev.
OLGA KNEZ - STOJKOVIČ
V glavnem skušajo sedaj obnoviti gospodarsko dejavnost, ki je zaradi panike in strahu popolnoma zamrla. Ljudje si še vedno ne upajo v hiše. Pri civilni zaščiti že napovedujejo, da se bo ta neupravičen strah v prihodnjih urah polegel. Občinska uprava iz Valfabbrice je že prejela 30 milijonov lir. ki jih je minister Zamberletti nakazal za prve tekoče stroške. Na prefekturi v Perugii pa je bil včeraj vrh, na katerem so sprejeli prve nujnostne u-krepe za pomoč prizadetim krajem in za takojšnjo obnovo.
Po podatkih seizmoloških postaj je razvidno, da jc sedanja potresna dejavnost v Umbriji neobičajna, kar pa je v dobršni meri preprečilo najhujše. Prvi potresni sunA v nedeljo ob 5.43 je dosegel namreč le tretjo stopnjo po Mercallijevi lestvici, sedem minut kasneje so zabeležili že sunek šeste stopnje, a prebival stvo je bilo tedaj že na planem. Prav tako je bila večina pod milim nebom, ko je nekaj minut pred 12. uro sunek osme stopnje povzročil glavno razdejanje. Nič čudnega torej, da ni bil nihče ranjen, saj se je prebivalstvo pravočasno oddaljilo od svojih hiš. Pni sunek je bil torej neke vrste budnica, ki je kljub strahu in paniki preprečil najhujše.
Kljub vsemu pa je prizadeto prebivalstvo zaskrbljeno, saj je malo verjetno, da bi lahko obnova začela pred zimo. V glavnem bodo skušali popravili lažje poškodovana paslo pja, ostali pa se bodo morali sprijazniti z nujo, da bodo preživeli zimo v stanovanjskih prikolicah. Med drugim se potresna dejavnost nadaljuje z nezmanjšano jakostjo, saj so včeraj popoldne zabeležili novi sunek osme stopnje po Mercallijevi lestvici.
nesreče prišlo, ko se je potniški vlak čelno zaletel v brzec, ki je vozil v nasprotno smer. Nesreče baje ni bilo mogoče preprečiti, ker se je pripetila v ovinku in ni bilo u-streznih varnostnih naprav.
Začetek procesa proli «Cavallmijevi tolpi»
PADOVA — Pred porotnim sodiščem v Padovi se je včeraj začel proces proti skupini neofašistov, pripadnikov tako imenovane «Ca-vallinijeve tolpe*, ki so februarja 1981 v Padovi ubili dva karabinjerja (Enea Codotta in Luigija Ma-roneseja). Na zatožni klopi bodo le Francesco Mambro, Giusva in Cri-stiano Fioravanti, medtem ko so Gil-berto Cavallini. Pasquale Belsito in Stefano Sonderini na begu. Skupaj z glavnimi obtoženci se bo moralo pred sodniki zagovarjati še 16 oseb, ki so na razne načine nudili kritje ali podpirali «Cavallinijevo tolpo*.
MADRID — Japonec Jutaka Ta-kaoka je novi svetovni prvak v počasnem kajenju pipe. V treh dneh ogorčenih bojev je postavil svetovni rekord z značko 3 grame tobaka v dveh urah 56 minut 16 sekund. S tem je odvzel rekord Italijanu Vin-ciju Virisu. ki ga je imel od leta 1978.
BUENOS AIRES - Približno 40 mrtvih in več kot 50 ranjenih je dosedanji obračun hude železniške nesreče. do katere je prišlo v predmestju Buenos Airesa. Kaže. d« je do
Sodniki ne bodo imeli večjih te žav pri iskanju resnice, saj je v skupini obtožencev tudi skesani terorist Cristiano Fioravanti, ki je praktično omogočil preiskovalcem, da so prišli tolpi na sled.
GENOVA — Vso Ligurijo je zajel val slabega vremena, ki je povzročil celo vrst poplav in usadov. V nekaterih primerih so usadi celo ogrozili stanovanjska poslopja. Nad 1.500 m nadmorske višine sneži.
prav tako delničarji družb in ustanov.
Olajšave zadevajo davke IRPEF, IRPTG, ILOR, registrske in katastrske dajatve, IVA, IltVlM, prometni davek in dajatve za državne koncesije, razen tedaj, ko je davkarija že poslala davkoplačevalcu «dokončno» ugotovitev o višini dolgovanega davka. Izplačila dodatnih davkov bo treba izvršiti direktno, razen v primeru, da je davkoplačevalec pred vložitvijo prošnje in dodatne prijave že prejel vsaj eno obvestilo o ugotovljenem višjem davku (v tem primeru bo plačal z naslednjo davčno kartelo). Za takojšnje izplačilo bo veljal 5-odstotni popust, možno pa bo tudi poravnati dodatni davek v treh obrokih do junija 1983 (toda brez popusta) ali v šestih do maja 1984 s 23-odstotni-mi obrestmi za obroke po juniju 1983.
Okrožnica vsebuje tudi vrsto konkretnih napotil za različne primere pri različnih davkih, predvsem upoštevajoč alj je davkoplačevalec že prejel obvestilo davčne uprave, ki oporeka njegovi prijavi, ali še ne. Posebej obravnava postopek pri «ne popolni* prijavi osebnih dohodkov. Ce je bil na primer prijavil 7 milijonov in v dodatni prijavi (na kateri temelji ves , zakon) dodal še 5 milijonov, bi ga davčna uprava ne mogla več ^preganjati*, če je sama ugotovila, da jih je imel 14. Tu stopi namreč v veljavo «fran.šiža», ki znaša 10 odstotkov prvotne prijave in polovico dodatne: 700.000 in 2,5 milijona znaša namreč 3,2 milijona lir, torej več od 2 milijonov, ki tvorijo v tem primeru razliko med ugotovljeno in skupno prijavljeno višino davka.
Postopki so vsekakor zapleteni in bodo morali davkoplačevalci razčistiti svoj poseben primer pri krajevnih izpostavah davčne uprave, ki so zdaj vsaj prejele obširnejša in podrobnejša navodila za izvajanje zakona. Nasvet jim bodo bržkone mogla nuditi tudi sindikalna in strokovna združenja, v bolj zavitih primerih pa bo po vsej verjetnosti treba h komercialistu.
KANSAS CITY - V tukajšnji bolnišnici je v starosti 97 let umrla Bess Truman, vdova nekdanjega a-meriškega predsednika. Kaže, da je ženska umrla zaradi notranjih krvavitev.
SYDNEY — Prvič po letu 1972 so se v Avstraliji rojstva občutno povečala, kar pripisujejo povečanju ženske populacije od 20 do 29 let. V manjši meri je to posledica boljših gospodarskih razmer.
Duhovniki morajo oblačiti talarje
RIM — Katoliška cerkev se je morala v zadnjem času ukvarjati s številnimi težavami v svojih vrstah, kot z disidentskimi duhovniki. zahtevami za odpravo celibata, upadom zanimanja za duhovniški poklic itd. Vsem tem se je pridružila še ena: med duhovniki in redovniki se je vedno bolj širila navada, da so opuščali svoja duhovniška oblačila in se oblačili tako. kot običajni državljani, v civilne obleke.
Ker se je ta razvada razpasla očividno tudi v večnem mestu preko sprejemljive mere, je papež Janez Pavel II. naročil svojemu vikarju kardinalu Polettiju naj prouči celotno vprašanje, določi primerne ukrepe in jih uveljavi. Papež je utemeljil svojo željo po ponovni valorizaciji duhovniške obleke z mnenjem, da «duhovniki ne opravljajo svojega poslanstva le z besedo, ampak tudi z zunanjimi znamenji, kar je danes še posebno pomembno, glede nato. da so ljudje bolj kot v preteklosti občutljivi tudi za vidna znamenja*.
Kardinal Poletti se je posvetoval z vsemi pristojnimi vatikanskimi ustanovami in takoj podvzel več ukrepov. Tako bodo morali v Rimu strogo nositi talar ali temno obleko s kolarjem vsi škofijski duhovniki, kot tudi začasno prebivajoči v rimski škofiji, poleg njih pa tudi redovniki oblačila svojih redov. Duhovniška obleka mora biti črna. temno siva ah' temno modra in mora imeti talar.
Če velja izrek da «obleka naredi človeka*, potem bo nekaj resnice pač tudi v tem, da «pred oltar sodi talar*.
TRŽAŠKI OKTET išče pevca za mesto drugega tenorja. Interesenti, ki so že odslužili vojaški rok, naj se zglasijo ali telefonirajo na Glasbeno matico (418-605) Ulica Ruggero Manna 29. kjer bodo dobili vsa potrebna navodila. 1
FRIZERSKI salon «Draga» Dolina 320 obvešča cenjene stranke, da j* ponovno odprt.
MOŠKI z dobro urejenimi življenjskimi pojogi, vitalen, išče žensko brez obveznosti, srednje postave, po možnosti črnolaso z znanjem italijanskega jezika, staro približno 50 let. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Vitalnost*.
PRODAM nezazidljivo in zazidljivo zemljišče z odobrenim gradbenim dovoljenjem. Telefon 040/226577.
PRODAM nove ortopedske hlače št. 100 po zelo ugodni ceni f20.000 lir). Teleron 040/53441.
PRODAM hišo z zemljiščem r Bo-ljuncu. Telefon 040/228370.
ORIGINALNI BANKI - zeliščno tekočino proti izpadanju las dobit* na Opčinah pri Kozmetiki 90.
PRODAM lancia fulvio berlina v *-dličnem stanju s petimi prestavami — pogon tudi na plin. Telefon 040/812-215.
T6CEMO izkušeno/ega prodajalko/ci* za trgovino radioaparatov in strojev za domačinstvo. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pod šifro »Trgovina*.
L5-LETNI fant nujno išče kakršnokoli zaposlitev. Telefonirati ob urniku trgovine na št. 040/54-390.
IŠČEMO vajenca za mizarstvo z vozniškim dovoljenjem. Ponudile na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pod šifro »Vajenec*.
DOKTOR Komercialist organizira tečaj o davčni amnistiji (eonduuo fiscale) Telefon (140/76396,)
IŠČEMO sposobnega mizarja, delavca ali obrtnika z vozniškim dovoljenjem za namestitev pohištva. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Sposoben mizar*.
NA OPČINAH v Repentabrski ulici prodam zazidljivo parcelo. Telefonirati ud 18. do 20. ure na St. 040/211454.
FIAT poverjeni predstavnik
GRGIČ
PADRIČF. - Trst - Tel. 226-161
rt
Prodaja novih avtomobilov in servis
ISOVER JE TU
iz steklene volne podjetja Balzarefti Modigliani
Pr '
ISOVER: — gotov 30% prihranek pri ogrevanju
CECHET VETROISOLANTI
TRST — ULICA DELLA TESA 6 — TEL. 763 886