inform gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje List za obveščaje delavcev Gorenja —Št. 45. Leto XVII. — Titovo Velenje. 28. september 1983 Od našega dela odvisna uresničitev proizvodnih nalog Dosežena proizvodnja v dneh od 1. do 24. septembra zagotavlja, da bo septembrski plan Gorenja TGO dosežen z več kot 80 % — Rekordni dosežki zadnjih dni dokazujejo, da smo resnično pripravljeni krepko popri-jeti za delo_______________ Po podatkih, ki nam jih je včeraj posredovala služba plana in analiz Gorenje TGO, je delovna organizacija Gorenje TGO v času od 1. do vključno 24. septembra z 79 % uresničila predvideno proizvodnjo za to obdobje. Planske cilje dosegajo v tozdu Mali gospodinjski aparati, le za malenkost zaostaja za njimi tozd Pohištvo. Drugi tozdi pa so od 1. do 24. septembra takole uresničili proizvodni načrt: Zamrzovalniki 90 %. Gradbeni elementi 85 %, Pralna tehnika 83 %, Hladilna tehnika 75 %, Štedilniki 72 %, Elektronika Ptuj 64 %, Elektronika Titovo Velenje 48 %. Odstotek uresničevanja proizvodnega načrta Gorenje TGO večamo iz tedna v teden. Zadnji teden, na primer, se je skupna proizvodnja povečala za 3 %. Zvečana proizvodnja v zadnjih dneh, novi re- kordni dosežki naših de lavcev v posameznih tozdih in obratih pa obetajo, da bo ob koncu meseca septembra mesečni proizvodni načrt Gorenja TGO uresničen z več kot 80 %. Odstotek doseganja načrta pa je odvisen od nas samih, od našega še prizadevne) šega in skrbnejšega dela prav na vseh delovnih mestih v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju. Podrobne podatke o uresničevanju septembrskega proizvodnega načrta Gorenja TGO bomo objavili v prihodnji številki. NOV REKORD: V PONEDELJEK 3046 ŠTEDILNIKOV Delavci tozda Štedilniki so se znova izkazali. Zadnji ponedeljek, 26. septembra 1983, so izdelali kar 3046 štedilnikov. To je največja dnevna proizvodnja doslej, s tem pa so dnevno plansko obveznost presegli kar za 26 %. Uspeh je rezultat prizadevnega dela vseh delavcev tega tozda, pa tudi drugih, ki so jim ta dan pomagali v proizvodnji. Rekord so dosegli tudi delavci dopoldanske izmene na drugem montažnem traku, saj so sestavili 490 štedilnikov. Izpolnjevanje proizvodnega načrta Gorenje TGO 100% September 1983 Oktober 1983 November 1983 December 1983 95% 90% 85% 80% 78%/ 70% / 66% / 50% , H | 1 1 | 1 10.S. 20.9. 30.9. 10.10. 20.10. 31.10. 10.11. 20.11. 30.11. 10.12. 20.12. 28.12. Rekordni dosežki za izboljšanje položaja 8.oktobra dela prosta sobota S spremenjenim terminskim koledarjem je bila sobota, 8. oktobra, predvidena za delovni dan. Vendar je bilo naknadno dogovorjeno, da bo tega dne dela prosti dan. Da bi potekala proizvodnja v prihodnje čimbolj nemoteno, bo treba opra- viti nekatera vzdrževalna tlela. Zaradi delovnih naprezanj v zadnjih tednih pa si prosto soboto gotovo zaslužijo tudi zaposleni. Prav tako pa 8. oktobra slavijo delovni lju dje in občani Šaleške doline svoj občinski praznik. Kako je z oskrbo? Kljub težavam je v proizvodnji z velikim prizadevanjem vseh delavcev vedno več spodbudnih uspehov V zadnjem času so si rekordi v proizvodnji dobesedno kar sledili. Najprej so iz tozda Elektronika v Ptuju sporočili svoj velik uspeh: iz montažne linije televizijskih sprejemnikov je prišlo po 300 aparatov dnevno. V soboto, 17. septembra, ko so delali za tekočimi trakovi tudi vsi režijski delavci, pa so s 400 izdelanimi črnobelimi televizijskimi sprejemniki dosegli najvišjo dnevno proizvodnjo doslej. V obratu Umetni marmor Šoštanj so v soboto, 24. septembra 1983, ulili za 92 % več in embalirali kar za 77 % več kopalniških elementov kot to predvideva dnevni plan Pravzaprav so dnevne rekorde dosegli že 22. in 23. septembra 1983, ko so naprej v četrtek ulili za 55 % in embalirali za 27 % več kopalniških elementov, 23. septembra pa so ulili za 77 % in embalirali za 50 % več elementov. Dnevni plan predvideva 40 narejenih in prav toliko embaliranih izdelkov. Postopek izdelave kopalniških elementov namreč zahteva, da se uliti elementi en dan starajo, šele nato pa jih lahko embalirajo. Zato tudi podatke za ulite in embalirane elemente navajamo ločeno Zadnji dnevni rekord so v obratu v Šoštanju dosegli v soboto, 24. septembra, ko so ulili kar za 92 % in embalirali za 77 % več končnih izdelkov. Tako so do ponedeljka. 26. septembra 1983, kljub težavam z Za kar največjo možno proizvodnjo si prizadevajo v vseh tozdih Gorenja. Potem, ko so izredno visoke rezultate dosegli pred tednom dni v tozdu Pralna tehnika, so podoben rezultat dosegli v petek, 23. septembra 1983, v tozdu Štedilniki. Tega dne so v vseh izmenah izdelali kar -2487 štedilnikov, kar je doslej tudi najvišja dnevna proizvodnja. V soboto, 24. septembra 1983, so v obratu umetnega marmorja v Šoštanju, TOZD Gradbeni elementi, znatno povečali dnevno proizvodnjo. „ (O rekordnih dosežkih več na 3. strani!) materialom v začetku meseca, že dosegli 106 % plana za mesec september. OBVESTILO Obveščamo vse zaposlene, ki uveljavljajo zdravstveno varstvo iz naslova svoje zaposlitve za svoje otroke, stare nad 15 let ter zanje ne prejemajo otroškega dodatka, da so dolžni predložiti potrdila o šolanju za šolsko leto 1983/84. Potrdila je treba predložiti tudi za otroke, ki bodo v šolskem letu 1983/84 dopolnili 15 let. Potrdila služijo kot dokazila o upravičenosti zdravstvenega var stva v tekočem šolskem letu. Če navedenega potrdila ne boste predložili, otroci ne bodo več socialno zavarovani. Potrdila predložite kadrovski službi Gorenja (soba št. 5) naj kasneje do 20. oktobra 1983! Kadrovski sektor Vesti za rubriko ,.NOVICE IZ TOZDOV IN DSSS" lahko sporočate tudi na telefon 113! Nabava reprodukcijskih materialov in sestavnih delov se je izboljšala, čeprav so težave še vedno prisotne. Več kot 40-odstotno povečanje proizvodnje v Gorenju TGO v zadnjih štirih mesecih tega leta je v dobršni meri odvisno tudi od oskrbljenosti proizvodnje z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli. Po besedah Staneta Debevca, člana ZKPO Gorenje Promet Servis za poslovno blagovne tokove, smo tudi pri dobaviteljih in kooperantih povzročili izredno stanje. Niso redki, ki ne morejo zadostiti našemu povpraševanju, oziroma niso sposobni zadovoljiti vseh naših potreb. Tako, na primer, se že pojavljajo težave pri oskrbi s pločevino, ki jo dnevno porabimo najmanj 220 ton. Dogovarjamo sc z Železarno Jesenice, Valjarno Banja Luka in Železarno Smederevo, da bi rešili tovrstne težave. Računamo pa tudi na uvoz pločevine iz Češkoslovaške, od koder naj bi v prihodnje dobivali že predelano pločevino ustreznih mer. V Gorenju Promet Servis računajo, da bodo v mesecu dni zagotovili nemoteno oskrbo s pločevino. Precej težav je tudi pri proizvodnji kompresorjev, največ zaradi pomanjkanja bakra. Zagrebški Rade Kon- čar dobavlja le okrog 40 V.< predvidenih količin elektromotorjev, drugi proizvajalci pa imajo težave pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali, oziroma skušajo uveljavljati nenormalno visoko zvišanje cen. Na sploh pa velja ugotovitev, da imajo kooperanti Gorenja TGO premajhne proizvodne zmogljivosti, zaradi česar dobave ne zadoščajo našim potrebam. Zato nabavna služba že išče nove dobavitelje in kooperante. V Gorenju Promet Servis si predvsem prizadevajo, da bi poiskali nove dobavitelje in kooperante za vse tiste materiale in sestavne dele, kjer je največ težav, posebej še take, ki bodo lahko kakovostno in rokovno izpolnjevali dogovorjene obveznosti. Tako naj bi zagotovili dolgoročno oskrbo Gorenja TGO s potrebnimi reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli. V primerjavi s prvim letošnjim polletjem se je oskrba resnično izboljšala, kar kaže tudi povečana proizvodnja. Izredno težko je zagotoviti povsem nemoteno oskrbo, če pa bi do motenj že prišlo, pa jih lahko ublažimo tudi s prilagajanjem proizvodnje obstoječim možnostim oskrbe. Znatno več kopaliških elementov v Šoštanju INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Titovo Velenje. Družbo ni organ; Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko K rajne, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenu, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Dclčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Stukovnik, Franc Magrič, Vin ko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jožo Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič Ureja: Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani Dušan Pirc, Nevenka Žohar-Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Žago žen! Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje. 1983. Oproščeno pro metnega davka po sklepu 421 —1/72 z dne, 23. 1. 1974. Dnevni rekord Ob polni zasedenosti vseh montažnih trakov bi bila dnevna proizvodnja 2416 štedilnikov, kar bi omogočilo izpolnitev letnega načrta pol milijona plinskih, električnih in kombiniranih štedilnikov ter vgradnih elementov. Delovni načrt tozda Štedilniki je predvideval izdelavo 360.000 štedilnikov, ki pa je bil po preselitvi Proizvodnje kuhalnih aparatov v tozd Štedilniki povečan na 500.000 aparatov. Tako naj bi vsak dan izdelali po 2416 štedilnikov, da bi v zadnjih štirih mesecih nadoknadili zamujeno in izpolnili planske naloge. Pretekli petek, 23. septembra 1983, so v tozdu resnično poprijeli za delo in dosegli dnevno proizvodnjo 2487 štedilnikov, kar je doslej največ v enem dnevu. O tem, kako so dosegli ta uspeh, je povedal vodja tozda Štedilniki Vinko He-rodež: "Glede na slabše poslovne dosežke v prvem polletju letos smo v tozc/u Štedilniki sprejeli za zadnje štiri mesece izredno zahteven delovni načrt. Še zlasti po Preselitvi dela proizvodnje 'z tozda Kuhaini aparati so naše naloge še zahtev-nejše, saj moramo dnevno narediti kar 2416 aparatov. To pa pomeni v celoti izkoristiti vse proizvodne zmogljivosti na vseh montažnih trakovih v dveh izmenah. Praktično je v primerjavi s 1. polletjem tudi okrog stoodstotno povečanje dnevne proizvodnje do konca leta. To bo možno doseči le ob optimalni oskrbi z reproduk-cijskimi materiali in ob Polni kadrovski zasedbi. Trenutno rešujemo vse težave z veliko prizadevnosti o vseh naših delavcev v '^Posredni proizvodnji in režijskih službah, pa tudi Pomoč delavcev skupnih služb Gorenja TGO, .Gorenja Promet Servis, inter- ne banke, Raziskave in razvoj in DSSS Gorenje SOZD je več kot dobrodošla. Še posebej lahko omenim delavce upravnih organov skupščine občine Velenje, ki so se dvakrat odzvali potrebam našega tozda in na tak način po svojih močeh pripomogli k večji proizvodnji. Tudi režijske službe v našem tozdu pomagajo pri neposrednem delu v proizvodnji, vendar bomo morali za dosego načrtovanih cilje v doseč i dogo vorjen o število delavcev v proizvodnji za vseh šest montažnih trakov. Oskrba z reprodukcijskimi materiali je kljub povečani proizvodnji kolikor toliko zadovoljiva, vendar z njo še ne moremo biti popol- noma zadovoljni. Posebno skrb pa moramo še vnaprej namenjati kakovosti materialov, saj morajo bi- ti naši končni izdelki takšni, da bodo zadostili zahtevam tako tujega kot domačega tržišča." „Delavci so pripravljeni delati, če bo material zagotovljen!'' smo slišali ob obisku v tozdu Elektronika Ptuj, kjer si domala vsi zaposleni prizadevajo za kar največjo proizvodnjo. Prav tako bodo režijski delavci do konca leta opravili dva udarniška dneva in vsak mesec dva delovna dneva v proizvodnji. Uspešni tudi na Ptuju Velika pripravljenost za delo v vseh delovnih okoljih dokazuje našo skupno pot. Kljub velikim težavam pri oskrbi z reprodukcijskim materialom spodbudni dosežki tudi v Elektroniki Ptuj. Delovni kolektiv tozda Elektronika na Ptuju je sprejel odgovorno nalogo, podobno kot vsi ostali tozdi Gorenja TGO, da bi do konca leta 1983 kar v najvišji možni meri izpolnili dopolnjene delovne načrte. Tako morajo v preostalih 4 mesecih letošnjega leta izdelati kar 36.000 črnobelih televizijskih sprejemnikov in še nekaj sto večjih strojev iz programa birotehnike (kopirni aparati, grafične montažne mize, knjigovodski in obračunski avtomat, uni-čevalnik dokumentacije...) Za 260-članski kolektiv je delovni načrt res velika obveznost, še posebej v tem času ekonomske krepitve Gorenja. Problemi glede oskrbe z reprodukcijskimi materiali so še vedno močno prisotni, čeprav so zmanjšali delež uvoznih komponent od 40 na 10 %. Toda tudi oskrba s strani ■omačih dobaviteljev in kooperantov ni takšna, da bi zagotavljala kar najbolj redno proizvodnjo. Kadrovske težave rešujejo zelo skrbno, prav tako so se v tozdu odločili za delo ob prostih sobotah, svoje vrste so temeljito pregledali in se odločili za premestitve in prerazporeditve znotraj proizvodnih in režijskih služb. Zaloge materiala so zmanjšali za okroglih 30 %, prav toliko pa tudi režijske stroške. informator gorenje — stran 3 Osemmesečna proizvodnja Gorenja TGO V obdobju januar — avgust 1983 so v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje naredili: Štedilniki Vtfadni aparati Pralni stroji Hladilniki Zamrzovalne omare Zamrzovalne skrinje Mali gospodinjski aparati Barvni televizijski sprejemniki Črnobeli televizijski sprejemniki Kuhinjski in kopalniški elementi Keramične ploščice Večja proizvodnja kot lani V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta se je proizvodnja povečala, najbolj izdelava zvočnih omaric, glasbenih stolpov in črnobelih televizijskih sprejemnikov. Sicer je prišlo s tekočih trakov skoraj 31 % več zamrzovalnih skrinj kot lani do konca avgusta, proizvodnja vgradnih aparatov je bila večja za 30%, kuhinjskih in kopalniških elementov za dobrih 29 %, zamrzovalnih omar za 24,5 %, hladilnikov za skoraj 18 % itd. Proizvodnja za izvoz večja za petino Občutno bolj kot celotna proizvodnja se je povečala proizvodnja izdelkov, namenjenih za prodajo na tuja konvertibilna tržišča. Do konca avgusta je bilo narejeno za 22 % več izdelkov za iz- 725 140.241 m2 voz kot v prvih osmih mesecih leta 1982. Najbolj se je povečala izvozna proizvodnja glasbenih stolpov, keramičnih ploščic (kar za 1.100-krat), črnobelih in barvnih televizijskih sprejemnikov, vgradnih aparatov (156%), zamrzovalnih skrinj, (33,4 %), zamrzovalnih omar (26,3 %), hladilnikov (14,3 %), pralnih strojev (13,1 %) in štedilnikov (8 %). Od skupne proizvodnje je bilo v obdobju januar -avgust 1983 namenjeno za izvoz na konvertibilna tržišča: 77,3% štedilnikov 75.2 % hladilnikov 71 % vgradnih aparatov 57.4 % pralnih strojev 55 % zamrzovalnih omar 45 % zamrzovalnih skrinj 43 % malih gospodinjskih aparatov 41.5 % barvnih televizijskih sprejemnikov 20.3 % keramičnih ploščic itd. Proizvodnja v kosih 222.422 42.164 193.825 227.675 57.989 123.457 607.695 Od tega za izvoz v kosih 172.021 29.847 111.233 171252 31.896 55.406 261.174 7.025 23.377 92.407 691.919 m2 2.914 3.158 Uspeh ekipe Gorenja Občinsko prvenstvo ekip prve medicinske pomoči Preteklo soboto, 24. septembra 1983, je bilo v Šmartnem ob Paki občinsko prvenstvo ekip prve pomoči. Naše predstavnice Felicita Plaskan, Anica Mravljak, Milka Zager, Zofka Lipuš, Darinka Ostro-vršnik, Marija Kovač, Angela Korošec, Marina Vajevec in Daniela Ježovnik so bile ponovno najboljše in osvojile pokal. K uspehu iskrene čestitke. Vrednost enote dela odvisna od uspeha Gorenja TGO Delavski sveti delovnih organizacij in skupnosti v Titovem Velenju so, kot je znano, pred kratkim odločali o spremembi vrednosti enote dela (točke) v odvisnosti od doseganja delovnega načrta Gorenja TGO. Sklep o tem velja za obdobje od septembra do decembra 1983. Zaradi različnih možnosti in pogojev doseganja povečanih planskih ciljev za zadnje štiri mesece tega leta je bilo predlagano in sklenjeno, da bomo spreminjali vrednost enote de- Udarniško in delo 265 ELEKTRONIKOV UDARNIKOV Za večino delavcev tozda Elektronika Titovo Velenje, je bila sobota, 24. septembra 1983, udarniški dan. Od skupno 386 delavcev tega tozda jih je v soboto delalo 307, pomagalo pa jim je tudi 11 delavcev iz skupnih služb. Nadomestilo osebnega dohodka bo dobilo 42 delavcev, brez nadomestila osebnega dohodka je delalo 265 delavcev, 37 jih je bilo na dopustu, vendar nadomestila osebnega dohodka ne bodo dobili, 40 delavcev pa je bilo v bolniškem staležu. la (točke) v odvisnosti od uresničevanja planskih nalog delovne organizacije Gorenje TGO. Torej bo vrednost enote dela za vse zaposlene v Gorenju TGO, Gorenju Promet Servis (razen delavcev tozda Servis in maloprodaja), Gorenju Interna banka, Gorenju Raziskave in razvoj ter DSSS Gorenju SOZD odvisna od doseženega odstotka uresničitve proizvodnega načrta celotnega Gorenja TGO (torej tudi v proizvodnih tozdih po doseženem odstotku Gorenja TGO). proizvodno Ta dan so izdelali 256 barvnih televizorjev, kar je 85 % dnevnega plana 634 PAROV ROK POMAGALO V PROIZVODNJI V preteklem tednu je od ponedeljka do petka v proizvodnji pomagalo 537 delavcev iz skupnih služb. V soboto pa je bilo na udarniškem delu 130 delavcev iz skupnih služb Gorenja TGO, GPS, Gorenje Interne banke, Gorenja Raziskave in razvoj in DSSS Gorenja SOZD. V soboto je delalo tudi 17 delavcev iz upravnih organov Skupščine občine Velenje. Pomoč Gorenja pri obnovi Triglavskega doma Ena od sob v povečanem in obnovljenem domu na Kredarici poimenovana po Gorenju. Planinsko društvo Ljubljana-ma-tica in Gradbeni odbor za Triglavski dom sta poslala pismo Gorenju TGO za pomoč pri obnovi tega pomembnega planinskega doma. V zahvali med drugim pišejo: Obveščamo vas, da smo prizadevanje za povečanje in obnovo Triglavskega doma pripeljali do njegovega odpiranja. Ob splošnem zadovoljstvu in velikih pohvalah je bila posodobljena postojanka s povečano zmogljivostjo 17. septembra 1983 odprto za planince. S tem so bili kronani napori, v katerih sta prišli do izraza narodna zavest in vzajemnost vse Slovenije. Zahvala za ta uspeh gre vsem občanom, umetnikom, obrtnikom, združenemu delu in vsem, ki so darovali svoja sredstva za našo najpomembnejšo visokogorsko postojanko, prav posebno pa tistim, ki so z milijonskim deležem investicijski voz potisnili čez največje strmine. S poimenovanjem spalnic Triglavskega doma po teh udeležbah, med katerimi je tudi vaša organizacija združenega dela, ste med svečanostjo na Kredarici dobili posebno priznanje. Gradbeni odbor in sklad za Triglavski dom se vam za vaš delež iskreno zahvaljujeta.