LETO L 2 april 1975 GLASILO SZDL OBČINE LOGATEC Naša praznovanja Razvijmo zastave in okitimo domove, zakaj tu so velika praznovanja: rojstni dan osvobodilne fronte -27. april -, tradicionalni praznik dela - 1. maj -, osvoboditev Logatca - 7. maj - in končna zmaga nad fašizmom - 9. maj -! Praznujmo ob spominih na žrtve, trpljenje, na hude preizkušnje našega ljudstva; ob spominih na prve bojne zmage in na prebujeno narodno samozavest, s katero smo se hranili, ko je še vsa Evropa, razen sovjetskih narodov, poražena in otopela stala povešenih rok pred oholim nacifašistom! Praznujmo še posebno zato, da ne bodo tonili v pozabo nam in zanamcem spomini na potoke solza ljudi, ki so šli v pekel nacističnih taborišč, in ne spomini na življenja željne oči talcev v trenutku pred koncem bivanja; pa spominjajmo se krvi vseh, ki so v vseh mogočih okoliščinah umirali za naš današnji in jutrišnji dan. Da, tudi za te in takšne spomine naj bodo naša praznovanja, kajti vrednote naše družbe zdajšnjih dni so se bistrile in izčistile v neštevilnih dejanjih junaškega boja narodov Jugoslavije. In praznujmo, občani, naše današnje življenje, saj prav zdaj postaja geslo DELU ČAST IN OBLAST stvarnost. Postaja resnica v vseh oblikah samoupravne socialistične skupnosti na podlagi družbenega sporazumevanja in dogovarjanja. Naj rdeč nagelj v gumbnici kaže naše zadovoljstvo, in pesem ob kresu izpove čustvo, ki ga nosimo v sebi Praznujmo tudi z zavezo, da bomo ljubosumno varovali težko priborjeni lepši svet našim zanamcem, da bomo naprej razvijali našo socialistično samoupravno družbo. Vogrič LETOS V KS DOLENJI LOGATEC Le nekaj manj kot polovica Prebivalcev - 3662 občanov -logaške občine živi v krajevni skupnosti Dolenji Logatec, ki obsega vasi Dolenji Logatec, Martin hrib, Čevica, Brod, Ble-kova vas in del Zaplane. To Pomeni, da je v tej krajevni skupnosti nakopičenih približio tudi polovico perečih problemov, ki tarejo našo občino. •Dejavnost krajevne skupnosti je razmeroma živahna, posebno na Področju komunalnega gospodarstva. Lani so imeli pomembno naložbo na Brodu, ko so zamenjali vso električno mrežno napeljavo in zgradili novo trafo Postajo. Vsak lastnik stanovanj- ske hiše je bil dolžan prispevati 1000 din, kar so tudi storili razen šestih lastnikov, ki jih pa bodo kmalu poterjali za to obveznost. Druga večja lanska naložba je bila v obnovi ceste Jačka - Zelenica in za javno razsvetljavo na njej. Podobno kot na Brodu so se tudi tu obremenili lastniki hiš s prispevki po 3500 din. Letos bodo rabili za dejavnost krajevne skupnosti 121.600 din, in sicer za delovanje delegatskega sistema, za Mladi člani Rdečega križa imejte skrb nad starimi in onemoglimi potrebe civilne zaščite, za narodno obrambo in za plačilo dela uslužbencev v KS. Program naložb v letu 1975 predvideva porabo v višini 2,166.718 din, ki jih bodo vložili v gradnjo in asfaltiranje ter opremo Tovarniške in Levstikove ceste, Krpanove in Potoške ulice ter Nove vasi. Nadalje namerava krajevna skupnost porabiti denar tudi za gradnjo dveh jezov na Marekah, s čimer bi bolje zavarovali pred poplavami Dolenji Logatec, Brod in Jačko. Posebna naloga v letu 1975 pa bo izdelava srednjeročnega programa razvoja krajevne skupnosti v letih 1975 - 1980. Franc Jerina Kaj nam pomaga? V decembru je obratna ambulanta KLI Logatec organizirala cepljenje proti gripi. Cepljenje je bilo prostovoljno, a odziv na cepljenje pa je bil nepričakovano slab. Od vseh delavcev v KLl-ju je obratna ambulanta cepila skupno 164 oseb, in sicer TOZD drobno pohištvo 58, TOZD stavbno pohištvo 59, TOZD žaga 3, DSSS 44. Podcenjevanje cepljenja se je kaj hitro izkazalo v izbruhu gripe v januarju. Tako je samo v tem mesecu bolovalo zaradi gripe 145 delavcev, pri čemer je bilo zgubljeno 854 delovnih dni. Največ izgubljenih dni je bilo v TOZD Dp, kjer ie bolovalo 83 delavcev in sta bila 602 izgubljena delovna dneva. . * A. L. Samo Oblak, novi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Logatec KRITIČNA PRESOJA VKLI Na zadnji seji skupščine občine LOGATEC so izvolili za novega predsednika izvršnega sveta skupščine občine inženirja Sama Oblaka, ki je bil do tedaj zaposlen v KLI. Inženir Samo Oblak je bil rojen 16. marca 1939 v Ljubljani, živel pa, razen v času šolanja, vseskozi v Logatcu. Za inženirjaje diplomiral na gozdarski fakulteti v Zagrebu, zatem se je zaposlil v KLI, kjer je opravljal različne dolžnosti, med katerimi je bilo tudi opravljanje dolžnosti direktorja. Nazadnje je bil šef tehnično razvojnega sektorja. Tovariš Samo Oblak je zelo dejaven občan. Srečujemo ga ob različnih priložnostih kot dejavnega člana te ali one družbenopolitične organizacije in društva. Še zlasti je očitna njegova družbena zavzetost na področju telesne kulture. Ob prevzemu zahtevne družbenopolitične dolžnosti mu želimo mnogo uspehov. —vr V KLI je bila 9. IV. konferenca OOS in 10 OOS TOZD drobno in stavbno pohištvo, na kateri so se poleg drugega pogovarjali tudi o Seminar o kontroli V tem letu je občinski sindikalni svet že drugič organiziral seminar o samoupravni delavski kontroli, ki je bil namenjen vsem predsednikom in članom teh organov v občini. Slušatelji' so se seznanili z zgodovinskimi začetki delavske kontrole vse do današnje oblike v samoupravnem sistemu. Nato so govorili o obširnem delovnem področju, ki ga imajci organi kontrole v delovnih organizacijah,, o pristojnostih, metodah delovanja in načinih povezovanja pri delu v okviru delovne organizacije in navzven. Izrecno je še bila poudarjena vloga in preventivni pomen delovanja delavske kontrole, ki ima za cilj zagotoviti pregled nad vsem, kar je pomembnega za delavce. Dogovor o dolžini odeje KDO SE JE DOGOVARJAL IN O ČEM? Zdaj vemo, da v delegatskem sistemu čedalje bolj uravnavamo vse naše življenje po načelih dogovarjanja in sporazumevanja. Kajpada, najbolj občutljivo je tedaj, ko gre za naše dohodke, za to, kako jih ustvariti in kako porabiti. Po družbenem dogovoru, ki so ga sprejeli vsi trije zbori skupščine občine Logatec zadnjega dne v marcu, so dokaj natanko določene obveznosti in pravice vseh podpisnikov pri ustvarjanju in pri porabi celotnega družbenega proizvoda v naši občini. Pomen tega dogovora je velik, saj so podpisniki vsi, ki imajo močno družbeno veljavo v naši občini, in sicer: temeljne organiazcije združenega dela in delovne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, skupščina občine Logatec, občinski svet zveze sindikatov in občinska konferenca SZDL. Za kaj od osebnega dohodka in za kaj od dohodka? Za bralca so zagotovo zanimiva določila tega dogovora o prispevkih od osebnega dohodka za financiranje naslednjih samoupravnih interesnih skupnosti v občini: skupnost za vzgojo in izobraževanje Logatec, kulturna skupnost Logatec, temeljna telesno-kulturna skupnost Logatec, republiška skupnost otroškega varstva, skupnost socialnega skrbstva Logatec, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Logatec, raziskovalna skupnost Logatec, stanovanjska skupnost Logatec in skupnost za zaposlovanje Logatec. Seveda, z omenjenimi prispevki pa še ne bomo financirali vseh potrebnih družbenih dejavnosti. Zato smo se dogovorili, da ostale potrebe financiramo s prispevki iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti, in sicer: izobraževalno skupnost Slovenije in posebne izobraževalne skupnosti, raziskovalno skupnost Slovenije, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja za nesreče pri delu in beneficirano delovno dobo ter za valorizacijo pokojnin, nadalje skupnost zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Logatec, Kaj pa za bolezen, dopust, prehrano.. . Nič manj niso zanimiva določila tega pomembnega družbenega dogovora o raznih nadomestilih oziroma dodatnih denarnih sredstev za zaposlenega. Tako je dogovorjeno, da dobi delavec v času bolezni do 30 dni najmanj 90 % od svojega mesečnega čistega dohodka, za ločeno življenje največ 1200 din, dnevnico za čas od osem do dvanajst ur največ 90 din, za več kot dvanajst ur pa največ 140 din, za stroške prenočevanja pa 70 do 140 din. Za prevoze pa je določeno: kilometrina 1,50 din za prevoženi kilometer, za prevoz na delo do dva kilometra oddaljenosti nič, za več kot dva kilometra pa mora vsak prispevati 30 din, ostalo pa plača podjetje ali ustanova; če ni javnega prevoza, se prizna strošek prevoza od pol dinarja za prevoženi kilometer na delo in nazaj domov. Nadalje: vsakomur mesečno 200 din, če ima delovna organizacija organizirano prehrano, drugače pa le 100 din, kajpak, v prehrambenih bonih; študenti, dijaki in učenci v gospodarstvu bodo prejemali nagrade v I. letniku 600 din, v 2. letniku 700 din in v 3. letniku 850 din; za letni dopust bo letos enotno za vse, in sicer 1100 din regresa. Poleg teh prejemkov so določene tudi višine solidarnostne pomoči ob nesrečah in smrti kakor tudi višine odpravnin ob upokojitvah ter višine nagrad za delovne jubileje. ZAHVALA Ob smrti Nagode Dominika in Marije se iskreno zahvaljujemo sindikatu in vsem delavcem kolektiva, ki so nam nudili kakršnokoli pomoč. Žalujoči otroci gospodarskem položaju delovne organizacije. Ugotovljeno je , da proizvodni plan do konca meseca marca ni bil dosežen. Izpad je v TOZD drobno pohištvo. Indeks porasta zalog gotovih izdelkov od 1. I. 74 v odnosu na stanje 31. XII. 1974 je 161. Zaradi tega in zaradi občutnega porasta zakonskih obveznosti, je bil tudi ostanek dohodka za sklade v letu 1974 nižji, kot v letu 1973. Plan prodaje gotovih izdelkov za prve mesece tudi ni dosežen, zlasti je zaskrbljujoče v TOZD drobno pohištvo. Osebni dohodki za februar 1975 so v KLI nižji za 3 % proti poprečju za leto 1974. Od 23 gospodarskih organizacij v občini Logatec je KLI v poprečnih osebnih dohodkih za leto 1974 na 15. mestu, od 19 upoštevanih lesnih podjetij v Sloveniji pa na 9. mestu. Odgovorni tovariši so na te probleme odgovorili tako: v TOZD drobno pohištvo plan proizvodnje ni izpolnjen zaradi porasta bolniškega staleža, uvajanja novih artiklov, prenatrpanosti skladišča in ostalih prostorov s končnimi izdelki, zastarelosti strojnega parka, nizkih osebnih dohodkov kar vpliva na slabo počutje in nezadovoljstvo delavcev in končno slaba kvaliteta bukovega lesa. Naša delovna organizacija je član SOZD Slovenijales. Oni nas sicer seznanjajo z zahtevami ameriškega trga glede končne obdelave naših izdelkov in z novimi vzorci; na domačem trgu pa ie močna konkurenca drugih lesnih podjetij. Glede prodaje stavbnega pohištva je bila podana kritika na račun Slovenija-lesa, kajti oni prodajajo stavbno pohištvo tudi tistih podjetij, ki niso člani tega SOZD. Zavedati pa se je treba, da je celotna lesna industrija v enako težkem položaju kot mL T. S. O širših koristih Na zadnji seji skupščine občine so delegati vseh zborov sklenili skupno z občinami ljubljanskega območja ustanoviti skupnost občin ljubljanske regije. Kaj je za nas, občane, pomembno vedeti o tej skupnosti? Predvsem to, da bomo z občinami Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Bežigrad, Šiška, Center, Moste-Polje, Vič-Rudnik, Ribnica, Vrhnika in mestom Ljubljana na podlagi sklenjenega družbenega dogovora urejali tiste družbene koristi, ki niso samo naše , pa tudi ne republiške, temveč zadevajo le območje nekaterih ali vseh občin ljubljanske regije. Na ta način bodo te koristi in zadeve mnogo bolje urejene, kot če bi jih vsaka občina posebej za sebe urejevala. J -VT APRIL 1975 LOGAŠKE NOVICE STRAN 3 OCENA OPRAVLJENE POTI Občinska konferenca zveze komunistov o uresničevanju ustave v občini Logatec Na zadnji seji občinske konference zveze komunistov je bila osrednja točka razprave presoja dejavnosti komunistov pri uresničevanju ustave. Obravnava je zajela štiri poglavitna podorčja uveljavljanja samoupravnih odnosov v združenem delu, v skupščinskem sistemu, v krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih. Do konca leta 1974 je bilo zaključeno konstituiranje TOZD in DO ter opravljen vpis v sodni register. Po formalni strani je bilo torej vse opravljeno v določenem roku in sprejeti so bili tudi samoupravni sporazumi, ki bodo služili za urejanje medsebojnih razmerij. V predloženem poročilu pa je bila podana ugotovitev, da je praktična dejavnost delegatov še precej daleč od ustavnih načel; delegati najraje odločajo v imenu delavcev, namesto da bi prenašali njihova mnenja in sklepe. To pomeni, da je povezanost med delegati in delavci še vedno šibka, in tudi, da je odločanje v rokah manjšine in ne večine delavcev. Največ pozornosti so namenili razmeram gospodarjenja in samoupravljanja v KLI. Gospodarski položaj tega podjetja je namreč dokaj težak, deloma zaradi zaprtega ameriškega trga, deloma zaradi neurejenih medsebojnih razmer vodilnega kadra. Slišati je bilo, da med vodilnimi delavci ni potrebne enotnosti, da so preveč zaposleni z drobnimi problemi in podobno. Ko so govorili o uveljavljanju samoupravnih odnosov v skupščinskem sistemu, so v ospredje Potisnili problem šibke povezanosti delegacij z volilci, ah kot temu sedaj tudi drugače Pravijo, z bazo. Delegacije oblikujejo stališča najraje kar same, ne da bi poprej z volilci obravnavale določene zadeve. Na seji Pa so poudarili, da so delegacije krajevnih skupnosti opazno boljše med vsemi delegacijami. 0 skupnih zasedanjih vseh zbo- Lastniki stanovanjskih hiš uredite svoje Hiše ter okolico, saj letos Praznujemo 30 letnico osvoboditve in bo v Lo-9 atcu 7. 9. 1975 naj večja proslava na Notranjskem rov skupščine so menili, da so manj primerna kot ločena, kajti vsak zbor ima posebno problematiko, ki terja tudi ustrezne posebne razprave. Kar zadeva začetek dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti, so ugotovili, da so bil v določenem roku ustanovljene in da že imajo izdelane delovne programe. Ko so ocenjevali te progTame, so dejali, da so premalo medsebojno usklajeni, ista. ugotovitev velja tudi za njihovo usklajenost s programi organov ostalega skupščinskega sistema. Mladina in odrasli, ne mečite papir in druge odpadke na cesto, ampak v košarice za odpadke TONČKOV DOM V KA LISAH POSTAJA ZANIMIV CILJ IZLETNIKOV IZ BLIŽNJE IN DALJNE OKOLICE. PRI DOMU SO TUDI PRIJETNA MNOŽIČNA SREČANJA PODOBNA LANSKEMU TOVARIŠKEMU SREČANJU BORCEV LOGAŠKEGA BATALJONA Lani: 3 mrtvi, 32 ranjenih Zavoljo pomembnih cestnih povezav prek območja naše občine je cestni promet zelo velik. V letu 1974 je poleg številnih motornih vozil iz drugih krajev ožje in širše domovine vplivalo na gostoto prometa še 2005 motornih vozil, ki so bila registrirana v naši občini. Med slednjimi je bilo 1540 osebnih avtomobilov, 90 tovornjakov, 88 vlečnih vozil in 465 motornih koles. K tem podatkom povejmo še naslednje: med 1693 občani, ki so imeli vozniška dovoljenja, je bilo 349 žensk. Slednji podatek kaže, da je v razmerju s številom prebivalstva 7679 ljudi, v naši občini že kar precej razvita motc-rizacija. Vsi ti dejavniki cestnega prometa pa nas nenehno silijo k razmišljanju o cestnoprometni vzgoji, o obnašanju na cestah in o medsebojnih osnosih v cestnem prometu. Podatki, ki jih bomo navedli, namreč kažejo na še premajhno skrb vseh nas, ko gre za medsebojne odnose te vrste. Kajpada, ob takšnih ravnanjih cestni promet ne more ostati brez posledic: na našem območju je bilo lani 19 huje in 13 lažje ranjenih, trije pa so bili mrtvi. Kako lahko zmanjšamo nevarnosti na naših cestah? Seveda, z vzgojo in disciplino vseh uporabnikov cest in potov. To naj nam bo poglavitvna zapoved in šele zatem se smemo zanesti na dejavnost milice. Le-ta ima namreč še drugo delo, a s prometom pa je bila lani kar precej zaposlena, saj je na območju občini obravnavala 79 prometnih nezgod. Največ dela so imeli z nadzorom in kontrolo prometa ter pri tem sprejeli 3978 ukrepov; med obravnavanimi primeri je bilo kar 71 pijanih voznikov motornih vozil in 37 pijanih Kolesarjev. Zato: če se hočemo kot družba zavarovati tudi pred nevarnostmi motoriziranega prometa, potlej moramo razvijati tudi ta vidik naše samozaščite. - vr Zbor borcev v Rovtah Na letošnjem letnem zboru borčevske organizacije v Rovtah so govorili predvsem o praznovanjih ob 30-letnici osvoboditve, še posebej o osrednji občinski slovesnosti v Dolenjem Logatcu. Na zboru je poročal Janez Ma-lavašič-Jovo, ki je med drugim govoril o nekaterih perečih primerih borcev kmetov, ki so ostareli in oslabeli, pa bi jim morali pomagati. Kritično so na zboru zatem obravnavali pogrebne slovesnosti od borcev, in dejali, da poslej ne bi smelo biti potreba borcev, katerega se ne bi udeležila organizacija s svojim praporom. Ko so govorili o udeležbi na prireditvah ob 30-letnici osvoboditve, so posebej poudarili skrb za dobro pripravljeno srečanje v Podpesku, ki je že prešlo v vsakoletno navado mladinskih pohodov z zaključnim partizanskim srečanjem. Nadalje so sprejeli sklep o ureditvi vseh spomenikov NOB in grobov padlih borcev ter da bodo odkrili spominsko ploščo z imeni borcev Staneta /iti.i Franca in Ivana Isteniča na hiši Jelovčana v Hlevišah. Franc Jerina ... in v Dolenjem Logatcu Na letni skupščini krajevne borčevske organizacije v Dolenjem Logatcu so govorili o letošnjih praznovanjih ob 30-letnici osvoboditve. Naivečja proslava Notranjske v jubilejnem letu bo 7. septembra v Logatcu; udeleženci skupščine so se zavezali sodelovati v pripravah vseh prireditev, ki so v letošnjem praznovanju. Udeleženci skupščine so govorili tudi o delovnem programu krajevne organizacije v letu 1975. Z zadovoljstvom so ugotovili dobro poslovanje dispanzerja za borce na Vrhniki, ki skrbi za zdravstveno varstvo borcev. Vsi borci so bili tudi opozorjeni na pravočasno prijavo za letovanje v Banjolah, kjer una občinska organizacija na razpolago šest postelj. Franc Jerina Komunisti o zboljšanju položaja vKLI Ali veste... Na zadnji seji občinske konference zveze komunistov so o zboljšanju gospodarskega položaja in o nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov v KLI sodili tako: a) takoj spremeniti kadrovsko politiko, ki je bila doslej nenačrtna in neprimerna; b) odločneje odpravljati kolektivno podjetniško misle-nost, ki zanika družbeno delitev dohodka in osebnih dohodkov; neogibno je s samoupravnim sporazumom opredeliti načela delitve dohodka in jih uskladiti z načelom o združevanju dela in sredstev; c) sistem delitve osebnih dohodkov še vedno temelji na oceni operativnega vodstva o vrednosti delavca in njegovega dela, ne pa na delavčevi lastni oceni na podlagi sporazuma. Odločilnega pomena je namreč, da delavci sami vrednotijo svoje delo; le tako bodo hkrati dobri gospodarji, proizvajalci in samoupravljala; če pa bi bilo vrednotenje še naprej po starem načinu, potrelj bi tudi vsak delegat prej prisluhnil operativnemu kadru in z njim soglašal, kakor pa svoji bazi, ki ga je določila za delegata; d) sistem normiranja je treba spremeniti, kajti sedanji normira človeka, ne pa delo; e) investicijsko politiko je treba v prihodnje usmeriti v zboljšanje tehnologije dela; f) v samoupravnih aktih je treba natanko določiti pravice, dolžnosti, pristojnosti in odgovornosti vodstvenih delavcev . — vr MOREČ PROBLEM Številne prebivalce našega kraja, več kilometrov oddaljenega od Logatca, pesti vsakdanji prevoz na delo. Kot krajani se čutimo prikrajšane:, kajti v vseh sosednjih vaseh je avtobusni prevoz na delo urejen. Nekaj o finančnih predpisih Da bi širše razprave v kolektivu KLI lažje potekale, kar tiče investiranja, vlaganja denarja v osnovna sredstva, dajemo v naslednjem nekaj najnujnejših pojasnil Vse delovne organizacije morajo imeti povprečno vrednost zalog (surovin, repromate-riala, nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov) pokrito s trajnimi obratnimi sredstvi ah z dolgoročnimi krediti nad 5 let. Velika večina DO te zakonske obveznosti ne izpolnjujejo. Dokler pa zaloge prej navedenih materialov niso pokrite s trajnimi obratnimi sredstvi, DO ne Kmalu stanovanja Na Furlanovem gredo h kraju dela v stolpiču s 23 novimi stanovanji. Večino stanovanj financira samoupravna stanovanjska skupnost Logatec, več stanovanj je odkupilo društvo upokojencev za svoje člane, nekaj stanovanj pa so odkupile delovne organizacije. Ob stanovanjskem stolpiču, ki ga gradi Komunalno stanovanjsko podjetje Logatec, bo zgrajenih tudi 10 garaž, ki bodo v prodaji zasebnim interesentom že letos poleti. Maš sme vlagati svojih sredstev v investicije in v obratna sredstva. Tudi poslovne banke takim organizacijam ne odobravajo investicijskih kreditov za osnovna sredstva. Zato je programe investiranja za letošnje leto in naslednja leta potrebno podrobno pregledati, saj se lahko predvidena finančna konstrukcija bistveno menja. Pri najemanju investicijskih kreditov, mora DO po zahtevi banke imeti 70% lastne udeležbe denarnih sredstev. V to udeležbo se šteje tudi inozemski blagovni kredit in dobljen kredit od delovnih organizacij. Zvezni zakon o dodeljevanju kreditov pa predpisuje, da mora DO pri vsakem najmanjšem kreditu zagotoviti najmanj 20 % lastnih sredstev od predračunske vrednosti investicij. V kolikor DO ne izpolnjuje teh pogojev ali če banka teh predpisov ne izpolnjuje, je predpisana denarna kazen za gospodarski prestopek od 5.000-200.000 din za gospodarsko organizacijo, odgovorno osebo pa se kaznuje od 1.000-5.000 din. Iz prednjega je razvidno, da izvršitev plana investicij ni odvisna od posameznih vodstvenih oseb in želja posameznih TOZD, temveč je pogojeno tudi od kreditne sposobnosti DO. D.D. Kljub postopnemu preoblikovanju Žiberš v turistični kraj, se delavci še vedno počutimo prebivalce nerazvitega in težko pristopnega kraja. Ker bi morali za avtobusni prevoz urediti cesto, smo vsi pripravljeni s sredstvi in s skupnimi močmi to opraviti. Končno naj povemo, da sedaj hodi vsak dan v Logatec 30 delavcev, delavk in študentov, ob organiziranem prevozu pa jih bi bilo znatno več. J. Gantar Svet krajevne skupnosti „Tabor" Logatec razpisuje prosto delovno mesto tajnika te skupnosti za štiri ure dnevno. Pogoji: srednješolska izobrazba, poznavanje administrativnega in finančnega poslovanja, družbenopolitična aktivnost in moralna neoporečnost. Prijave s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite na KS ,,Tabor" do 15. maja 1975 Spet novi temelji V soseski na Furlanovem je Komunalno stanovanjsko podjetje Logatec položilo temelje za nov stanovanjski stolpič, v katerem bo prostora za 23 stanovanj: garsonjere, enosobna, dvosobna in trisobna stanovanja. Z nadaljnjo stanovanjsko izgradnjo v tej soseski (predvidoma še troje stanovanjskih objektov) bo tudi okolica primerno komunalno opremljena s kanalizacijo, novo vodovodno napeljavo, z asfaltiranimi potmi, zelenicami in otroškimi V*61 Maš. — da je ob koncu leta 1974 štela naša občina 7679 prebivalcev; — da se je v letu 1974 rodilo natanko 150 občanov logaške občine, od leta 1969 pa do konca preteklega leta pa skupaj 744 občanov; — da je umrlo znatno manj ljudi kot se jih je rodilo; lani je umrlo 86 občanov, skupaj v letih 1969-1974 pa 502 občana; — da je lani sklenilo zakonsko zvezo 55 občanov, v letih 1969-1974 pa 302 občana; — da je bilo tudi dosti preseljevanj, saj se je lani naselilo za stalno v naši občini natanko 100 ljudi (44 moških in 56 žensk), odselilo v kraje izven občine pa 148 ljudi (71 moških in 77 žensk); — da bomo zvedeli v Logaških novicah še marsikaj zanimivega o življenju v naši občini, še zlasti v primeru, da boste tudi vi sodelovali s svojimi prispevki. - vr Zadružnik piše Pred dvema mesecema smo mladi delavci KZ Logatec in mladi kmetje ustanovili aktiv mladih zadružnikov. Na ustanovnem sestanku smo sprejeli delovni program, v katerem so naloge: vključiti v aktiv čimveč mladih kmetovalcev, organizirati zanimiva strokovna predavanja in posvetovanja ter izlete. Razen tega letos nameravamo pripraviti nekaj zanimivih prireditev kot tekmovanje koscev, vrtno veselico in podobno. Ze ob prvi zastavljeni nalogi, izlet na kmetijski velesejem v Veroni, smo zadeli na vprašanje, kako priti do denarja. Kmalu smo našli rešitev, tri sobote smo dvanajst članov aktiva sekali les v Novem svetu, z izkupičkom tega dela pa plačali pot v Verono. Tako smo pokazali, da ne čakamo le na materialno pomoč družbe, temveč si t lastnimi pobudami zagotovimo tudi to osnovo naše dejavnosti. ... , . Mirko Semrov OGASKE NOVICE STRAN 5 Potem bo bolje POUČNO ZA VSE Samouprava —————— kmetov — Trije stanovanjski stolpiči, ki 80 bili zgrajeni na Poštnem vrtu & pred leti, še nimajo centralnega ogrevanja. Stanovalci teh blokov so vsako leto v veliki zadregi glede kuriva, ki ga za-[adi majhnih kletnih prostorov Komaj spravijo v drvarnice. 'Otem so še težave z odlašanjem pepela ipd. Zato se je odločila samoupravna stano-vanjska skupnost, da izloči 400.000 din za dograditev toplovodne napeljave v dveh stolpcih, ki se bosta navezala na kurilnico lani zgrajenega stanovskega bloka na Poštnem mu- Maš. Mika Špiljak ob obisku v MEBLU TOZD se bo hitreje izvlekla le z boljšo stimulacijo posameznikov. Toda težišče storilnosti je še drugje, ne samo na delovnih mestih, kjer je mogoče preštevati kose in postaviti normo. Gre za tisto posamično storilnost, ki prizadeva organizatorje proizvodnje, tehnologe, novatorie, kvalificirane delavce, prodajalce, konstrukterje. Varčevanje z materialom je že eno od možnih meril nagrajevanja. Pravzaprav je zelo pomembno. Vendar samo z apeli in frazami, da je treba varče-v ati, ne bomo prišli daleč. Kaj tisci delavsko kontrolo? Poglavitna hiba organov delavske kontrole je nevednost ° področju in vsebini svoje ^javnosti tako kot to določa Jjstava. Zavoljo tega nimajo delovnih programov, na podlagi Katerih bi sistematično izvajali Naloge nadzora nad: izvajanjem statuta in drugih samoupravnih aktov organizacije, izvajanjem sklepov delavcev in organov samoupravljanja, izpolnjevanja delovnih in samoupravnih dol- žnosti, delitvijo dohodka in osebnih dohodkov, varstvom pravic delavcev v medsebojnih odnosih, obveščanjem delavcev o dogajanjih, ki so pomembna za vse in podobno (glej 132. člen republiške ustave). V logaški občini je še večina delovnih organizacij brez poslovnikov (v Valkartonu ga že imajo) o delovanju organov delavske kontrole. - vr Varčevanje je treba spodbujati in nagrajevati. V celotnem g dspodarstvu so velikanske rezerve. Varčevati z materialom, zamenjati uvožene z domačimi, uvajati novosti Iskati moramo merila za nov način nagrajevanja, se Mika Špiljak obrača na prisotne. Imamo uravnilovko. V sklepih kongresov sindikata, v političnih dokumentih in stališčih je nedvoumno povedano, da ni več zgornje meje za delo. Vsako izmerljivo delo je treba nagraditi po rezultatu. Gostinci, ne točite alkohola mladoletnikom Naše največje rezerve so v organizaciji dela in ne več toliko na posameznih delovnih mestih. Prav te rezerve moramo izrabiti, seveda z boljšim načinom nagrajevanja. Nauk je poučen za vse, ki podlagajo teoriji enakih želodcev. Treba je namreč ubraniti delo pred nedelom! Po Poročevalcu kako? Cenjeni dopisnik Mesec je okoli in spet sva pri pogovoru o sodelovanju v Novicah. Ce ocenim bero prispelih prispevkov, potlej moram najprej poudariti, da so zvečine od stalnih sodelavcev. Nadalje, razmeroma malo jih je z opisom dogodka v določenem okolju, kot je denimo, vas, majhen zaselek ali delovni kolektiv. Zlasti iz slednjih bi želeli dobiti več dopisov, saj se nam zdi prav nerazumljivo, da v njih povemo bolj določno, v Valkartonu, Konfekciji, Merkatorju in v tem podobnih jim, ni, razen za zaposlene, prav nič zanimivega za druge občane. V naši občini je 27 delovnih organizacij, a v Novicah pa pišemo le o KLI, kot daje v tem kombinatu vse žitje in bitje naše občine. Zato: čim več prispevkov iz domačega loga. Če pa se zdi sestaviti dopis sitno in težavno opravilo, potem se ravnajte Po že znanem pravilu petih ka-jev in prav nič ne boste zgrešili v tistem, kar nam želite sporočiti. Teh pet ka—jev je: kje, kdaj, kdo, kako in kaj. Zdaj pa na nje odgovorimo, na primer, tako: V Ziberšah (kje) so sinoči (kdaj) vaški fantje (kdo) lepo (kako) zapeli (kaj). To je najkrajša oblika vesti. Ce ji dodamo še nekaj podrobnosti, pa že 'mamo dopis z določenim opisom nekega dogodka; kajpak, na ta način lahko opišemo tudi kaj takega, kar je za ožji ali širši krog občanov pereče. Skupnih perečih zadev pa je zagotovo dovolj, treba se bo le opogumiti, napisati in odposlati na naslov: Logaške novice. Dolenjski Logatec, Notranjska 14. Up pozdrav Vai urednik Samoupravna organiziranost v naši občini še ni povsem izdelana, saj so izven nje kmetje, ki predstavljajo še vedno pomembni sestavni del prebivalstva. Z namenom tudi nje vključiti v samoupravne družbene odnose, skladno z njihovimi družbenimi in ekonomskimi interesi, pripravljajo ustrezni politični dejavniki predloge o tem. Znano je že, da so oblikovali dve možnosti njihovega samoupravnega organiziranja: prva ga predvideva v okviru KZ Logatec z ustanovitvijo TOZD, obrat za kmetijstvo, druga pa ga nakazuje v okviru gozdnega obrata; slednji ima namreč dve TOZD, od katerih je ena za kooperacijo v gozdarstvu in tej naj bi priključili tudi področje kmetijstva. Obe možnosti za samoupravno organiziranje kmetov bodo kmalu predložili v javno razpravo na zborih kmetov, ki so za to pristojni odločati. ZA VEC JO VARNOST PRI DELU V splošnih določbah novega zakona o varstvu pri delu je določeno: Varstvo pri delu obsega pravice in obveznosti delavcev in njihovih organizacij združenega dela, da se zagotovijo in ustvarijo takšno delovno okolje, delovne in življenjske razmere, ki zagotavljajo fizično in moralno integriteto delavca pri delu. Varstvo pri delu je celokup-nost ukrepov, postopkov in opravil, s katerimi si delavci v TOZD in DO in SOZD ustvarijo in zagotavljajo varno delovno okolje, delovne in življenjske razmere ter s tem uresničujejo pravico do varstva pri delu. Za zagotavljanje pravci in odgovornosti do varstva pri delu morajo skrbeti delavci v organizacijah združenega dela z določanjem varstvenih ukrepov in normativov, s samoupravnim sporazumom in drugimi splošnimi akti Delavec, ki kljub opozorilu ne izpolnjuje varstvenih ukrepov in s tem ogroža svojo varnost ali varnost drugih, ga pooblaščeni vodja del odstrani z dela, dokler delavec ne upor-a bi predpisanih sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu, oziroma dokler se ne ravna po predpisih in varstvenih ukrepih. Obenem je treba zoper takega delavca uvesti postopek zaradi hujše kršitve delovnih dolžnosti L. M. KSPbo varčnejši Delavci Komunalno stanovanjskega podjetja Logatec so sredi marca sprejeli letni program varčevanja z namenom, da prispevajo k splošni akciji za stabilizacijo gospodarstva, da zagotove čim ugodnejši dohodek in uspešno nadaljnjo rast podjetja. Program natančno oprede-luje varčevanje z reprodukcijskim materialom, s časom in energijo ter z denarjem za potne stroške in reprezentanco. Za izvajanje varčevalnih ukrepov so odgovorni vsi delavci, zlasti pa vodje del, vodja opetative in vodilni delavci Z uveljavljanjem sprejetih varče-v alnih ukrepov si delovna organizacija obeta povečati ostanek dohodka v letu 1975 za 3%, kar bo predvidoma zneslo 95.000 dinarjev. Ma i Kako zboljšati energetski sistem v KLI Računalništvo v Sloveniji Avtomatska obdelava podatkov postaja v Sloveniji čedalje pomembnejši element nadaljnjega razvoja. Po statističnih podatkih iz leta 1972 je v Jugoslaviji instaliranih približno 300 računalnikov (pri tem niso šteti razni mehanografski stroji in namizni kalkulatorji). Okoli 30 % računalnikov je v Sloveniji, kar kaže, da „gostota" računalnikov pri nas ne zaotaja za zahodnoevropsko ravnijo. Razvoj uporabe računalnikov je šel pri nas enako pot kot v ostalih srednje razvitih državah. Za. ni je značilna nabava računalnikov srednje velikosti pri večjem številu različnih tvrdk. Zaostajala pa je vzgoja kadrov, tako da že nekaj let ugotavljajo pomanjkanje izšolanih delavcev na področju računalništva. Po nekaterih ocenah danes v Sloveniji primanjkuje okrog 1.500 do 2.000 izšolanih organizatorjev in programerjev. Pomanjkanje kvalitetnih kadrov se kaže v slabem izkoristku velikega števila računalniških zmogljivosti. Zaradi splošnega neznanja o avtomatski obdelavi podatkov so v mnogih organizacijah menili, da je problem posodobljanja poslovanja v pretežni meri rešen že z nabavo opreme, zanemarili pa so organizacijsko kadrovska vprašanja kot temeljni pogoj za uspešno uveljavljanje nove tehnologije upravljanja. Skromne korake na področju računalništva poizkušajo tudi v KLI Logatec. Trenutno izobražujejo za delo na računalniku organizatorja in programerja obdelave podatkov. V začetni fazi bodo obdelali področje materialnega poslovanja. Hitreje kot povečanje pridelkov teče opremljanje kmetij s traktorji in delovnimi priključki za mehanizirano spravilo krme. Kako naglo narašča mehanizacija na območju za druge povedo naslednji podatki: traktorji pobiralne prikolice molzni stroji silokombajn ročne motorne kosilnice preventivne naprave Opremljanje kmetij s stroji je hitrejše kot smo predvideli Skoro vsaka perspektivna tržna Občani, mladina, pionirji pazite na parke in nasade, da se ne poškodujejo KAJ JE ENERGETIKA? To je zelo kočljivo vprašanje, saj so o njeni pomembnosti še danes različna mišljenja. Sele ob okvari na energetskih napravah ali v omrežju se tega zavemo'. Energetika je proizvodnja in razdeljevanje energije. Enako kot kri v človeškem telesu, ki prenaša toploto po telesu, hrani celice itd., se tudi po žilah tovarne po ceveh in električnih žicah, pretaka energija, ki nam žene stroje, premika bate v pnevmatskih ali hidravličnih cilindrih, nas ogreva itd. Zamislimo si samo izpad električne energije, ko bi se vsi stroji v tovarni ustavili ali ob okvari v kotlovnici bi se vsi prostori tovarne ohladili, ustavile sušilnice itd., ob okvari na kompresorski postaji pa bi marsikateri stroj v proizvodnji obstaL KAKŠNO JE STANJE ENERGETIKE V KLI? Kakor v vsej slovenski lesni industriji, je tudi pri nas opaziti močno zapostavaljnje te panoge. Ves denar smo naložili za izgradnjo novih objektov, ki smo jih priključevali na obstoječe zastarele energetske vire. Kotlovnica je zastarela. V njej sta dva lokomobilska kotla eden je star letos 50, drugi pa 33 let. Kapacitete kotlov krijejo dobro polovico toplotnih potreb v tovarni. Izkoristek kotlov pa je mnogokrat tudi pod 50 %. Skozi dimnik kljub zakonu o onesnaževanju okolja bruhajo velike količine pepela, še neizgorelih plinov in celo delci nezgorelega kuriva. kmetija bo v nekaj letih imela linijo za spravilo sena (motoma kosilnica ali traktorska bočna kosilnica, obračalnik, pobiralno prikolico, traktor). S tako opremljenostjo, ko krmo hitro pospravimo, dosežemo dvojno 1971 1974 22 94 3 37 — 4 — ,.„■, > 1 219 250 _ 4 korist: prvič z mehanizacijo nadomestimo manjkajočo delovno silo, pravočasno izvedemo poljska dela, in drugič, namesto delovne živine, konj in volov imamo v hlevu klavno pitano živino. Kmetje, ki so se tako že opremili, že mislijo na naslednje: na gradnjo silosa ali Kajpak, največji probelm je starost kotlov. Z leti se material kotlov počasi utrudi, okvare na kotlih so vse pogostejše in tudi stroški njihovega vzdrževanja. Torej je samo ena rešitev: čim-hitreje zgraditi novo sodobno kotlovnico z visokifti izkoristkom, prevetrovalne naprave za do-suševanje napol suhega sena. Ta končna faza pridelovanja, siliranje ali dosuševanje, zaključi celotni napredni tehnološki postopek pridelovanja kvalitetnega sena. Zadruga usmerja opremljanje kmetij preko strokovne službe z nasveti o izboru primernih traktorjev in priključkov ter da pomaga s sredstvi pri nabavi. Vsako leto pozimi, tako tudi letos, pa za lastnike traktorjev organizira enodnevne tačaje o vzdrževanju, pravilnem ravnanju in varnosti pri delu. V zadrugi delujejo že tri stojne skupnosti. V Hotedršici deluje strojna skupnost za uporabo soda za gnojevko. V tej skupnosti je 24 kmetov iz Ho-tedršice, Ravnika in Novega sveta. Prav takšna skupnost s 13 člani je v Gorenjem Logatcu, Kalcah in Logaških Zibršah. zadostno kapaciteto in s čistilnimi napravami za dimne pline. Velik problem pa predstavlja tudi akumulacija kompnmiranega zraka in razvodno omrežje. Tudi z reševanjem tega problema ne moremo dolgo odlašati. inž. Jože Pctkovšek Letos so ustanovili tudi skup nost s silokombajnom za koruzo, v katero je vključenih 7 članov iz Gorenjega Logatca, Kale, Hotedršice in Logaških Ziberš. Polovico vrednosti nabavljenih strojev, ki so v skupinski rabi, je financirala zadruga (dotacija iz dohodka), drugo polovico pa kmetje sami. Kažejo se pobude, da bodo te skupnosti še povečale svoje članstvo in se opremile še z dodatnimi delovnimi priključki (sejalnica za koruzo, siloreznica za travo). Zaruga namerava podpreti ustanovitev takšne strojne skupnosti tudi v Lazah in na Medvedjem brdu. Takšen razvoj torej kaže, da kmetovalci že mislijo gospodarsko in se med seboj povezujejo z namenom, da za posodobljenje svoje proizvodnje porabijo čimmanj denarja, a stroje čimbolje izkoristijo. Zadnja faza pridelovanja krme je konzervivanje v preve-trovalnih napravah ali v silosih. Doslej so uredile naprave za dosuševanje sena le 4 kmetije, silose na nadaljnjih 5 gospodarstvih. Marsikje pa uvedbo navedenih naprav zavira pomanjkanje trifaznega toka. (Nadaljevanje prihodnjič) Osebni dohodki prek banke (pojasnilo logaške ekspoziture Ljubljanske banke) Iz članka „Banka, zakaj tako? " v Logaških novicah št. 1 lahko razumemo, da največjo težavo povzročajo nalogi za vpis, ki ga delavec prejme pri izplačilu osebnega dohodka. Toda banka ugotavlja, da si nekateri občani napačno razlagajo navodila na hrbtni strani naloga za vpis. Zato naj še enkrat razložimo ta navodila. Nalog za vpis v hranilno knjižico je možno predložiti v vpis pri vseh enotah poslovnih bank, pri vseh poštah SR Slovenije, pri vseh enotah Službe družbenega knjigovodstva v SFRJ. Nalog zastara v 30 dneh od izstavitve. Po tem roku je možen vpis v hranilno knjižico le pri poslovni enoti banke, ki vodi to hranilno vlogo (v naši občini je to ekspozitura Logatec). Hranilno knjižico in nalog za vpis lahko predloži v imenu vlagateljev tudi druga oseba. Ce varčevalec izgubi nalog za vpis OD in od izdaje naloga še ni poteklo 30 dni, mora izgubo prijaviti banki, ki vodi hranilno vlogo in obvezno izpolniti posebno izjavo. Bančni delavec opravi vpis v hranilno knjižico na podlagi take izjave in po opravljeni primerjavi stanja. Kajti banka, pri kateri se vodi hranilna knjižica, ima evidentiran znesek vloge že od izplačilnega dneva osebnih dohodkov tiste delovne organizacije, kjer je vlagatelj zaposlen. Prav tako se mu od tega datuma priznavajo tudi obresti. Vse posledice morebitne zlorabe pri izgubi naloga za vpis pa nosi varčevalec sam. RAZVOJ ZASEBNEGA KMETIJSTVA V OBČINI V LETIH 1973-1975 PREK SKUPNOSTI HITREJE _DO STROJEV_ (Inženir Anton Robič — 2. nadaljevanje) APRIL 1975 LOGAŠKE NOVICE STRAN 7 SOCIALISTIČNA ZVEZA PO NOVEM Republiška konferenca SZDL Slovenije je na svoji 14. seji dne 28. 2. 1975 sprejela statut socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. V občini in krajevnih skupnostih pa Prav v tem času delovni ljudje in občani razpravljajo o osnutkih pravil občinske in krajevnih organizacij SZDL - le-ta bi bila sprejeta do konca meseca aprila ti. V uvodnem delu osnutkov Pravil občinske organizacije SZDL kot tudi krajevnih organizacij SZDL je zapisano , .Socialistična zveza je kot demokratična oblika povezovanja in združevanja občanov in vseh delovnih ljudi ter njihovih organiziranih socialističnih sil, naj strša osnova samoupravljanja, s katerim si delavski razred in delovni ljudje zagotavljajo Pogoje za premagovanje družbenih nasprotij, ter za razvoj in napredek socialistične družbe." V ostalih delih pravil občinske organizacije SZDL in tudi Pravil krajevnih organizacij SZDL zasledimo tudi prilagajanje socialistične zveze zahte-vam in potrebam današnjega časa, ki smo ga začeli v letu 1970 s sprejetim dokumentom -,SZDL danes". Tako je bistvo občinskih kakor tudi krajevnih Pravil organizacij SZDL urediti Filmski program 2. -4. V. japonski barvni akcijski film TRDNJAVA SMRTI 3. -4. V. francoska barvna komedija VESELI REGRUTI »• V. angleška barvna drama SMRTNA POMLAD 9. -1J. V. ameriška barvna pustolovka TARZANOVA SMRTNA TIŠINA (višje cene) 10. -11. V. ameriška barvna Komedija POTOVANJE z MOJO TETO 14. V. španska barvna grozljivka Marta 16.-18. V. ameriška barvna drama STRAŠILO '7.-18. V. angleška barvna drama VARUJ SE PRIJATELJEV *3._25. V. jugoslovanski barvni ^oja.ški film UZlSKA REPUBLIKA (višje cene) 2,4--25. V. ameriški barvni akcijski fum 24 UR LE MANSA tošjecene) . *• V, zahodnonemški sekso-joSki film CUDE2 LJUBEZNI 30. -1. VI. japonski barvni vojaški film BITKA za OKINAVO 31. -1. VI. italijanska barvna ljubezenska komedija PREPOVEDANI DEKAMERON odnose v organizaciji SZDL po ustavnih zasnovah, kar pomeni, da v to organizacijo vpeljujemo delegatski sistem in nove oblike samoupravljanja. Rečeno je tudi, da so vse družbenopolitične organizacije na čelu z zvezo komunistov kot avantgardo delavskega razreda sestavni del socialistične zveze, prav tako pa imajo v njej mesto tudi vsa druga združenja in društva. Prav to kaže na razredni značaj te organizacije, v kateri najdejo mesto vsi interesi, ki imajo enak cilj, to je razvoj samoupravnega socializma, kar je osnova programa socialistične zveze. Predlogi pravil tudi določajo vlogo družbenopolitičnih organizacij — ,,delov fronte", pri čemer je poudarjeno, da si zveza komunistov in njeni člani na ta način zagotavljajo, da najširši sloj delovnih ljudi, povezanih v družbenopolitične organizacije, sprejema socialistično samoupravno usmeritev. Tako se politična usmeritev zveze komunistov v socialistični zvezi spreminja v množično pobudo in akcijo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in s tem v materialno silo socialističnega samoupravnega razvoja. V pravilih oz. njenih določilih je tudi rečeno, da je socialistična zveza vseh delovnih ljudi - ne glede na narodnost, družbeni položaj, nazorske, verske in druge razlike. Iz take vsebine sledi, da je organizirati se in delovati v socialistični zvezi ustavna pravica delovnih ljudi in občanov, zato se tudi vprašanj članstva socialistične zveze poistoveti z družbeno aktivnim angažiranjem. Skratka delovni človek z delovanjem v socialistični zvezi izraža svojo pripadnost socialističnemu samo upravljanju. V določilih pravil, kjer je opredeljena organizacijska oblika organizacij SZDL, je rečeno, da krajevno organizacijo SZDL, kot osnovno obliko organiziranosti socialistične zveze ustanavljajo delovni ljudje in občani kot posamezniki in organizirani v osnovnih organizacijah ZK, sindikata, zveze socialistični" mladine in ZZB NOV ter drugih oblikah interesnega združevanja — praviloma na območju svoje krajevne skupnosti. Pionirji, cicibani in mladinci, zasadite cvetje na grobove padlih in pred spomeniki Najvišji organ krajevne organizacije SZDL bo krajevna konferenca SZDL, ki bo hkrati tudi delegacija za volitve ali delegiranje delegatov v občinsko in republiško organizacijo SZDL. Partizanska tematika Ze konec aprila bo na programu slovenski film BEGUNEC, ki prikazuje človeško intimno odločanje za pravo pot ali prot njej. V maju bomo gledali film o legendarnem času UZlSKE REPUBLIKE, o enkratnem osvobojenem ozemlju v času največje Hitlerjeve vojaške moči. V juliju, ko praznujemo dan borca in dan vstaje, bomo lahko videli kar dva partizanska filma: MAKEDONSKI DEL PEKLA in nekoliko humorno obarvana BOMBAŠA. September, ki bo že tako posvečen posebnemu praznovanju letošnje velike obletnice, bo prinesel kar tri filme z narodnoosvobodilno tematiko: RDECl UDAR, ODPISANI in PARTIZANI. Decembra bomo videli še zadnji film, ki nam bo vzbujal spomine na velike čase, to bo film SOL iz bosanske filmske proizvodnje. g Karel Leskovec — tokrat kot mladinski pisatelj Pred kratkim je izšla zbirka črtic iz pisateljevega otroštva. Naslov lično opremljene knjige „Trnulje" v celoti ustreza vsebini trpkih izpovedi otroka številne družine. V osmih zgodbicah Karel Leskovec opisuje takratne vaške razmere tako živi in pristno, da k branju pritegne tudi odraslega bralca. V „Trnuljah" je pisatelj ponovno opozoril na krivične družbene razmere, ki so jih še zlasti otroci po svoje najbolj čutili in občutili. Tovarišu Lesk ovcu, našemu rojaku, želim se nadaljnjega ustvarjanja, bralcem starejšim in mlajšim pa toplo priporočam, da knjigo preberejo. Mlajši bodo dobili nova spoznanja, starejši bodo krepko osvežili spomin na takratne socialne razlike, ki jih danes kaj radi pozabljamo. Knjigo je izdala in opremila Partizanska knjiga. PAVEL SMRTNIK Problemi mladih Problem, ki nas tare v Logatcu, je v tem, kako voliti dobro vodstvo organizacije, socialistične mladine v naši občini, ko je mladina o vsem tem popolnoma neinformirana. Sedaj, ko povsod govorijo o enakopravnosti in samoupravljanju v organizaciji socialistične mladine, v Logatcu tega ni. Tu odločajo le posamezniki, kar ni v skladu z ustavo SFRJ. Vodstvo organizacije socialistične mladine je premalo aktivno, saj ni nobenih sestankov. Kot se spominjam, je bil zadnji javni sestanek pred približno štirimi leti. Kaj se je med tem zgodilo, pa ve vsak občan (npr. sprejetje nove ustave). Kot sem obveščen, dobiva vodstvo socialistične mladine občine Logatec denarno podporo, kje pa je ta denar, ne ve nihče, razen vodstva. Pobudo za večjo aktivnost v Logatcu bi moralo dati predsedstvo mladine, na kar pa zaman čakamo. V naši občini je samo nekaj majhnih mladinskih aktivov, katerim posvečamo premalo pozornosti Namesto, da mladina hodi po lokalih, bi se morala vključiti v razne družbenopolitične organizacije, športna društva in kulturo. Vsega pa vseeno ni krivo predsedstvo mladine, ampak tudi družba, ki se premalo zanima zanjo. Vsem tem problemom se pridruži se pomanjkanje prostorov in kadrov za vođenje raznih krožkov. Z malo truda bi lahko bili tudi ti problemi rešeni. janez Arhar Knjiga in mi Po podatkih občinske matične knjižnice je na Logaškem 7994 knjig ah malce več kot 1 knjiga na prebivalca (teh je približno 7700). Malo manj kot vsak naš deseti občan obiskuje knjižnico: v letu 1974 je bilo v knjižnicah vpisanih 731 bralcev, in zanimivo: prav toliko je bilo tudi lani na novo kupljenih knjig. Na 6797 obiskih v knjižnicah so si bralci izposodili 12075 knjig. Seveda, to so knjižnični podatki; še kaj več bi povedali podatki o številu knjig v zasebnih knjižnicah, ki jih prav gotovo ni malo. Pa tudi število bralcev in prebranih knjig utegne k biti znatno večje. Knjiga torej živi z nami in mi z njo, toda, ali tudi dovoh? ! Maš KARATE—HITROST, GIBČNOST Karate je borbena veščina, ki temelji na hitrih udarcih in pro-tiudarcih rok in nog. Precej zgrešeno je splošno prepričanje, da gre pri tem zgolj za razbijanje opek in puškinih cevi z golimi rokami. Tega so sicer resda sposobni največji mojstri, ki pa imajo za seboj že dolgoletni redni trening. KARATE KLUB „KRAS" Logatec vabi k vpisu v začetniški tečaj vse, ki se zanimajo za ta šport Prijave sprejema vodstvo kluba ob sredah in sobotah zvečer v telovadnem domu. Bolj kakor moč krepi karate zlasti hitrost, gibčnost in vzdržljivost. Že dobro leto je tega, kar se je tudi v Logatcu pojavila ta zanimiva športna disciplina. Treningi so tekli kljub začetnim težavam tudi v poletnih mesecih. Klub šteje 30 članov. Klub si je že od vsega začetka zastavil dokaj ambiciozen načrt, vendar zaradi pomanjkanja denarja bo treba marsikaj opustiti, zakaj s 16.000 din ne bo moč kriti vseh potreb. Treninge vodi vsako sredo in soboto mojster karateja, nosilec prvega mojstrskega pasu, tj. prvi dan, iz Ljubljane. L. R. MLADI LOGAŠKI SMUČARJI NA TEČAJU NA ČRNEM VRHU NOVEMBRA 1974 25 LET SMUČARSKIH SKOKOV Leta 1950 je skupina domačinov v okviru TVD Partizan v Dolenjem Logatcu s prostovolj- Družbena samozaščita naša varnost Konec marca je organizirala Zveza rezervnih vojaških starešin občine Logatec predavanje o družbeni s 3. m oz aščiti. Nabito polna dvorana je izpričevala zavestno obrambno pripravljenost vseh poslušalcev, saj so k predavanju prišli na vabilo — mimo največkrat zastrašujočega „poziva". V izredno živem pripovedovanju je predavatelj orisal varnostni sistem SFRJ, ki vključuje jugoslovansko ljudsko armado, organiziranost splošno ljudskega odpora (SLO) in družbeno samozaščito. Z nazornimi primeri iz vsakdanjega življenja je predavatelj ponazarjal potrebo po krepitvi družbene samozaščite, ki korenini že v tradicijah NOB. Malomarnost in Logaške novice - glasilo SZD1 občine Logatec. Ureja uredniški odbor: Albin Cuk, delegat KLI, Franc Jerina. delegat OK ZKS. Marcel Stefančič, dele-pt KSP, Tatjana Stirn, delegat KLI, in Rudi Vogrič, odgovorni urednik. Družbeni organ je izdajateljski svet, ki ga tvorita 20-članska delegacija družbenih organiTacij in organizacij združenega dela ter delegacija ured-niikega odbora. Tisk tiskarne Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421 - 1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. površnost lahko ogrožata zasebno in prav tako ali še bolj tudi družbeno varnost. Družbena samozaščita mora postati predmet in lastnost nas vseh za varnost vseh naših pridobitev. Tedaj je potrebna budnost in čuječnost, da bi zatrli vsakršna sovražna žarišča, ki se vtiho-tapljajo v našo samoupravno stvarnost. Naša izvenblokovska stališča motijo Vzhod in Za -hod, zato si sovražnik prizadeva netiti žarišča „zdravih sil", ki bi naj omajala našo samoupravno oblast. Pa tudi naše notranje ravnanje ni vedno tako, da bi lahko šli ravnodušno mimo njega. Varovati se moramo slehernega spodkopavanja ekonomike, ki se javlja v grabežih, korupciji, črnih fondih, lažnih pogodbah, lažnih bilancah itp. Namreč, zunanje ali notranje razjede lahko načenjajo korenine našega sistema, pa bodisi da gre za birokrate, tehnokrate, informbirojske in podobne pojave ali pa da gre za ekstremno emigracijo, ki se z akcijami CIA manifestira v najrazličnejših okoliščinah: v mednarodni izmenjavi znanstvenih dosežkov, v odprtosti meja, v diplomatskih, konzularnih in podobnih odnosih. Navidezna urejenost v mednarodnih odnosih s kakimi 140 državami nas ne sme uspavati: udobna lagodnost utegne posta- ti nepričakovano usodna. Zatorej od tod potreba po budnosti, čuječnosti - družbeni samozaščiti, ki pomeni varnost samoupravljavcev in samoupravljanja. Maš nim delom zgradila prvo smučarsko skakalnico. Taje postala osnova začetne dejavnosti smučarskega skakalnega kluba, pozneje pa so zgradili še skakalnice za 10, 30 in 50 metrske skoke, zatem 80 metrsko v Žibršah in dve skakalnici v Rov-tah. Smučarski skakalni klub je tudi svojska športna organizacija, saj je z lastnim delom gradila tudi ceste in mostove. Je edina športna organizacija, ki dosega najvišja republiška i" državna odličja, in edina v občini Logatec, ki nastopa s svojimi člani na evropskih in svetovnih tekmovanjih po mednarodnem programu. Zoran Mrak Halo! Interesenti za stanovanjska posojila Samoupravna stanovanjska skupnost občine Logatec je razpisala drugi natečaj za posojila za nakup najemnih stanovanj, za posojila delavcem za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš in za posojila za ureditev ogrevanja družbenih najemnih stanovanj v soseski S-7 Logatec. Posojila za nakup najemnih stanovanj v soseski S-11 Logatec lahko najamejo TOZD, družbenopolitične skupnosti, društva in državni organi, ki združujejo denar za stano-v anjsko graditev po družbenem dogovoru. Razpisana nate čajna vsota za ta posojila znaša 1,000.000 din. Posojila za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš dobe delavci, ki so zaposleni pri delovnih organizacijah, ki združujejo svoj denar pri banki po določbah družbenega dogovora. Natečajna vsota za ta posojila znaša 150.000 din. Posojila za ureditev ogrevanja družbenih najemnih stanovanj v soseski S—7 Logatec bo odobrila stanovanjska skupnost upravljalcem najemnih stanovanj. Natečajna vsota za ta posojila znaša 450.000 din. Vloge za priglasitev za ta natečaj sprejema Stanovanjsko komunalno podjetje Logatec, kjer interesenti natečaja lahko dobijo podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem. In še to: natečaj traja do 15. maja 1975. Interesenti, ne pozabite na ta datum!