7-3-^. -V - "f:

THE OLDEST A*JD MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. -
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
GESLO: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 134.
Caillaux v Londonu.
CHICAGO, ILL., SREDA, 26. AVGUSTA — WEDNESDAY, AUGUST 26, 1925.
LETNIK XXXIV.
SKUPNA FRANCOSKO-ŠPANSKA OFENZIVA V MAROKU.
NEKDANJI SOVRAŽNIK VELIKE BRITANIJE SE DANES POGAJA V LONDONU Z A POGOJE PORAVNAVE FRANCOSKEGA DOLGA ANGLIJI.

f rt m
mm $
V ANGLIJI SE JE IZJALOVILA.
francoski finančni minister se STAVKA MORNARJEV
nahaja v Londonu v svrho pogajanja za pogoje, po katerih j bi Francija plačala svoj dolg Angliji. -
Caillaux-ova preteklost je zelo viharna in v letu 1917 si je nakopal vso jezo Vel. Bri-j tanije, s tem ko je dejal poslancem na koridoru palače j Bourbon: "Ta dežela mora bi-! ti uničena, če -tudi Francija ^maga v vojni, in ako Nemčija vrne Alzacijo in Lorraine, je najmodrejše, da se sklene mir.*' i Leta 1918, je tedanji premier Clemenceau, takozvani '"Tiger," nahujskan po Angliji j in na podlagi nekih dokazov
Mornariška stavka v Angliji ne bo imela vspeha, ker ni solidarnosti. — Kretanje par-nikov se nadaljuje.
London. — Stavka mornarjev. katera se je faktično že začela; ne bo imela zaželjenega vspeha. D asi je odložilo delo veliko število mornarjev, so vendar takoj v nedeljo vsi par-niki zapustili pristanišča ob
Iz Jugoslavije.
USPEH JUGOSLOVANSKEGA KLUBA GLEDE DAVKA NA DELAVSKI ZASLUŽEK. — POSREDOVANJE DR. GO-SARJA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Uspeh Jugosl. kluba. iKirbischa iz Celja. Žaga je Vsled vztrajne akcije po-1 imela en polnojarmenik, sami-slancev Jugoslv. kluba za od-'co in stroj za rezanje lesene j pravo znanega davka na ročno volne, na skladišču pa je bilo delo jet vlada končno uvidela,'že precej lesa, ki ga je tudi da se ne bo mogla izogniti vsaj precej pogorelo. Škoda je veli-znatnemu omiljenju teka dav- ka. Požar je bil baje podtak-
I njen in je škoda seveda ogrom-Fin. minister je zato predlo-'na, ki je pa, kakor se sliši, vsa žil nov amendment, s katerim pokrita z zavarovalnino, se davek za ročno delo tako letalo v plamenih, predno je zmanjša, dabodo delavci, ki so doseglo zemljo. Častnik je v bili doslej temu davku podvr- zadnjem hipu skočil iz letala, fijancem. Slika nam kaže taborišče j ženi, plačevali vsega skupaj Težko opečenega so prenesli v španske armade in enega tankov. ka- 3.3 odst. svojega zaslužka na bolnišnico.
račun tega davka. Zaslužek I	_0-
do letnih 5000 Din. je tega!	Loški potok,
davka prost, ravnotako so po-! Strela ubila deklico. Iz Loš-
anieriSke vlade bil vržen v je_ določenem času. Kakor pravi co, češ da je v tajni zv*zi z'Poročilo, (povzeto iz kapitali-Nen eijo. Ko je presedel v je- lovskega časopisa) je stavko-
kaze lahko za dobiti
NAGLA SMRT NAŠEGA ROJAKA.
Calumet, Mich. — Od tukaj smo sprejeli žalostno vest, da
KRIŽEM SVETA.
PREMIER PAŠIČ JE OKREVAL.
Dunaj, Avstrija. — Kakor
polnoma prosti poljedelski se- kega potoka nam poročajo: zonski delavci in delavci pod Dne 28. julija ob 12. uri nas je 18. in nad 65. letom.	| napadla nevihta z nalivom in
Nerešeno je ostalo predvsem'točo. Ljudje letos z veliko te-
Eagle Lake, Me. - Obu- poročajo od tukaj, je ministrski vprašanje samoupravnih do- žavo spravljajo seno po naših
i dve leti, je bil izgnan na svo- y ' to delavsko iri- naš ro-»ak' Štefan Geshel, iz pan naa veano naraščajočimi picu^ufflk v	doklad na ta davek. Dr. Gosar lozih. Tako je bilo tudi ta dan.
Ja ]\T V MamerS' Za d01' banje ni brez političnega ozad- Manestique Mich., ki se je na- slučaji hudodeljstva v državi kola Pasu- zeok^ Obvesti je posredoval tudi pri fin. mi- Hiteli so, da pospravijo še kaj \ l ' Vi 3 „ t , k Mornar« železniški usluž- haJal "a tukajšni konvenciji Maine, je sodnik John M. J? oblasti v Beogradu, da se nistrUt takoj ko je bil amend- pred nalivom. Na lazih med A Caillaux m držal tukaj v £ ^^^ S. II. Z. v soboto dne 22. avg. Brown odstopil od službe, k a- povrne v glavno mesto do 15. ment razdeljen, da bi se ta da- Retnjami in Starim trgom so prognanstvu rok križem, tem- iud' ^AnHii na na "agloma Zadela tero je »stopal 35 let. Mr.jsept. Takoj na to pa namerava vek izvze| od samoupravnih spravljali seno Mihovi iz Re-več je tajno spodjedal stolčka ■ ^ obs^o vHde kaP' Mr" Geshel * bil Broun je 72 let star. odpotovati v črno goro, kjer;doklad. Fin. minister ni dopu- tij. Ko se je vsul dež, so stopili ( lemenceavu in Poincarnu.	^ oavisen oustoj uaae.,	^^ Doblič,	t,____t____ bo navzoc P^nesenju kosti ne- stil in di, češ da - -t k Vfi_ , MTnfttnn	« „
kar je povzročilo, da je padla nacionalistična vlada.
V letu 1921 se je čutila v Franciji potreba po možu, ki
'e sme se pustiti besede nekega člana unije k da ne lii se dobi Dejal je: "Ko dobimo
narje in železničarje v naše ro- ———————
francdske finance speljati na ^ p°tem bomo mi vladali dr" MORILCI STAGKA
gladka cesto. Obrnile so se oči
francoskega ljudstva proti Ma-1 Poro£no tudi pravi, da je vse in od ust do ust je šla to	d{?1° komunistev —
in izven Anglije, kar je
u u,.,eu<. neKe- , ,	.. Pokojnemu bodi , — kega svetnika v Cetinjah v ne- Hko popustil
iar tako mimo,	1J:'-. , 1 ska krizarka Tarna je v soboto , av_ti4,.„ „ ...i,.,;.. i nv popustil.
.ro premislile lahka	, P'"60" spremljana od dveh ameriških	se povrrie poro^ o! u - -
lobimo še mor- stalim	,skleno sozalje" kritark pristala v tukajšnem Z™ * ' Hrva" prot! Rad'
pristanišču s truplom v Tokio
ne pove.
mers,
edina želja — naj se povrne v
tako samoobsebi umevno. Pra- Sedem morilcev sir Lee Stacka
umrlega ameriškega poslanika'
'; A. Bancrofta. Truplo je da- DRAGOCENOSTI CARA PRI
OBEŠENI V EGIPTU.nea na pot'protl Ch,caRO- 1 rpnisrn
__~ j — New York. — Tovorni	MlUuAuU.
parnik Harvester je
zadel v
! kolici treskalo, sta mati in sin j bežala izpod nevarne strehe. Radičevcem. 15 letna Marija Košmerl pa je Vsled novega političnega vztrajala pod streho, dasi jo je položaja se opaža po celi Hr- mati klicala, naj beži. Medtem vatski živahno politično giban- je enkrat hudo treščilo. Ko se j je. Hrvatska pučka stranka in je po nalivu mati vrnila k hče-Ilrvatska zajednica sta pričeli ri, jo je našla mrtvo ležati, odločeni boj proti radičevcem, Strela je zahtevala svojo i gibljejo se pa tudi druge poli-jžrtev. Deklica je imela razbito
ie Dlačalo zločin z smrtio angleško ,adjo Kosalin v bliž?- Stanovalci so našli velike drastične stranke, ki bodo v krat- uho in ožgane lase. Večni po
J H „ . , __ .	3 ni New Yorka. Oba parnika
na vesalah. — Vsi razen ene- , ,	., ,	,
. sta bila poškodovana, a vendar
gocenosti na domu carovega kem sklicale svoje kongrese.
krojača, katere je imel skri-	-o-
te v blagajni.	Jadranska razstava.
koj mladi duši!
politično življenje Caillaux in
prevzame posel finančnega mi- VI Povzrocevalci sedanjih ne-nistra, česar se ni branil. Fran- mirov v An^,iJi so Pa voditelji
cosko ljudstvo je upalo, da bo J;	ki so bili svoj čas ak- ga so gledali pogumno smrti gta .,la g .Q paro y tukaj_
Caillaux rešil težke povojne t,vni tudl v Severni Ameriki. , nasproti. ^ ^	,no pristanišče
probleme, katerim nista bila A. J. Cook, komunist, vodja I . . °	v	— Rim. — V Vatikanu vla-
kos ne "Tiger" in ne Poincare. premogarjev v Angliji je vi ^f0'.	~ Preteceno da veliko zan|manj€> kateri od
Toraj danes je mož, ki je bit svojem govoru še pred kratkem »edelJ° Je bll° obešenih onih kardinalov bo načeloval
v ječi kot izdajalec domovine, silno udrihal po rojalistih. Nje-	^^ ki bo P°slana V Chica*° val. so našli v blagajni, za ka- gradivo za tujski promet,
smatran kot njen rešitelj in se gov govor je bil velika propa- umora ki je bil izvršen meseca ^ Evharistični kongres. Sv. O- f ' se ni do sed„; ^ nihče hv[_ pogaja s tisto državo, katera ganda za komunizem — govor, novembra lansko leto nad An- . , ,	. tero se m do sedaj se nihče bn .
mu je pomagala do zapora in katerega tudi vladni krogi
prognanstva.	smatrajo, da je pričetek boja Sest od njih je slo v smrt z Bonzano^ M de,
Kako bo rešil dano nalogo med kapitalisti in delavstvom, smehom na ustnah, docim Gaspari
je uganka, po sprejemu v Lon- Znano je tudi, da je v an- fcwf^^^anZ^ no-' ~ Ženeva' švica' ~ °d tu'l "Dragocenosti so odkrili, ko'rodno nošo za kraljeviča Pet- je popolnoma donu sodeč ne bo nič kaj po- gleški armadi zelo razširjena V0Kat in cian egipcanswe no..................,
-o.
Smrtna bolezen kandidata za
_o__j Poročajo, da bodo prenesli	vislice.
Leningrad, Rusija. — V hiši, "Jadransko razstavo" iz Splita V zaporih celjskega sodišča v kateri je preje stanoval kro- kasneje tudi v Zagreb in Bel-1 se nahaja na smrt obsojeni mo-dele- ja£ ruskega cara z imenom Lid- grad. Razstavili bodo zlasti rilec Hodko. Pri zadnjem porotnem zasedanju je bil obso-
O-
. gležom sir Lee Stackom	kak°r pravi P0r0til0 ima gal, veliko dragocenosti, ki so Slov. narodna noša za kralje
krogi	,	T J, . , tri na izbiro, in sicer kardinale	ruskega cara. Lidval	viča Petra.
Val in ge nahaja sedaj v iParizu, kjer se bavi z bančnimi posli.
jen na smrt radi zločina, katerega je izvršil pri Dobovi. Hodko pa njabrž ne bo doča-Tvrdka Peter Kozina je raz- kal vislic, ker ga je napadla stavila v izložbenem oknu na- neka duševna bolezen; postal
brezbrižen za
- - -------------------- --------" slanske 7bornice nostal ko so kaj PrihaJa Poročilo, da kitaj- s0 hoteli v blagajno shaniti ne- tra. Zraven narodne noše so vse, ter se mu ne ljubi niti je-
voljno, kajti odsoten pri spre- ideja komunizma. Cook je med m*Jz\Veza„ega vlekli na moriš- ska vlada ne bo sodelovala Pri ke važne listine. Toraj že od tudi ličnf škornjički, katere je sti, dasi mu ponujajo rajraz.
jen u na kolodvoru je bil an- drugim tudi dejal, da se mora ^ gleški finančni minister Win- vse pripraviti za boj, in da bo če, nasilen.
ston Churchill.
on preskrbel sredstva za po-f Kot vodJa zarote umora trebščine, s katerimi se morajo Stacka imenovan ^moud
tako zvani opijski komisiji lige časa revolucije so se tam naha- izdelala tovarna Peter Kozina, ličnejša jedila. Že par dni ži-
narodov.	^	;jale, a nikdo v hiši ni zato ve-	-o- ^	vi samo ob vodi, ter leži na po-
— Africa, Chile. — Tukaj	Poroke na Brezjah.	stelji in buli ystrop. Jetničarji
nahajajoči časniški poročevalci j iy[e(j dragocenosti je tudi V tukajšnji romarski cerkvi so prvotno mislili, da hoče z
Pariz. — Gen. Primo de Ri- ne omagaj«
IZ MAROŠKEGA BOJIŠČA, domovja delavcev založiti, daSnoma^ti©6kak©/^ šel iz Pcru bodej° oči domačine» škatljica z demanti, več zlatih so se poročili: Ivan Grdina, gladom- štrajkati, toda zdrav
na sprehod. Pon
znani), da se bo Se ta teden na- med {istimi premogarji, katere £ umrl z iicija in preprečila, da ni prišlo paj velikanske vrednosti.	Ljubljano; Ivan Verhovec, mi- umrl.
valilo na Adjir, ki je glavni so uklenjene v verige porivali ,.aeJ J® D1J organizator vec dQ krvoprelitja	1 J	_o_
.	, . , ^ \ ho?u\ .Palj®; je 7in cnrohorl Poročilo nravi da kateri so jih naRadli» a Je še doz za cigarete, tobačnic, pr- zas. uradnik v Ljubljani, z Iva- niki so ugotovili, da je duševno
vera, španski diktator je na- dejal Cook, da je bil tudi on 1 ™ n'a,m,rom naftnih, pravočasno stopila v akcijo po- stanov in drugo, kar je vse sku-! no Puc, šiviljo v Št. Vidu nad obolel ter bo najbrž kmalu —
li^iin i,-. nKnnKnniln /lo	nwoln	• •,*t ___i_______i__"	T.iuhlinnn • Tvun Vor1iftv<i/> mi. umrl
stan Abd-el Krima, voditelja po ulicah policisti. Jaz se ho- P°mičnih spletk, ki so se na-Rifijancev. čem maščevati. Mi si bomo pri- vadno končale z umorom kak-Španci imajo v ta namen borili kontrolo nad armado in šne osebe. kl J*e blla komu na pripravljenih 40,000 mož, všte- mornarico potom delavske via- P°tu- °n do zadnjega za-vsi španske legije tujcev. Vsa de. Itrjeval ,da je nedolžen, a tudi f . ta armada se nahaja že na po-i	-o--'do zadnjega so ga mučili, da
tu proti Alhucemas zalivu. Iz- VELIKO ŠKODE PO NEVIH-jbi izvlekli iz njega skrivnosti v. • , ------1-----—	^	'»«	zvezi z umorom, kar. bp n'm 1
^ 1	■ zar na Vrhniki, s Frančiško
ZAGONETNA^ SMRT DVEH Škodlar z Vrhnike; Jožef	DENARNE P0ŠILJATVE
ITALIJANOV. Babnik, mizar v Preski, z Iva-	„ JUQOS1,AV1JO 1TAU1J<
no Šinkovec iz St. Vida nad	avstrijo, itd.
Chicago, 111. — Dva Italijan Ljubljano; Franc Erjavec, čev-	Naša banka ima svoje lastne
Sta mrtva, eden težko in štirije ]jar y gt yidu na(J LjubIjan0	• PoŠto in zanesljivimi bankam,
_ Tokyo, Japonsko. _ Ja-|lahko	Posledica ^ s Terezijo Umberčič iz Polho ,8tarem ^ m naae oosl,,atTe 80 *
— Capetown, Južna Afrika. — Med verskimi sektami je prišlo do spopada, pri katerem
bivalcev usmrtenih.
krcanje bodo čuvali proti sovražniku francoski in španski
letalci, kakor tudi mornarica.	.........	..
" '	. . . , . Georgija je divjala silna nevih-
Francosko vojno ministrstvo ^ ^^ ^ usod lna
je izdalo povelje vodstvom ^ ^^ ^ gkode
garmzrj alpincev, naj se pn-	^ §25o Q0(j< y gales
pravijo na odhod proti Maroku.
namerava graditi že- P^med Italijaniv italijanskem yega Gradca; Matija Rejc> TI. — 6 MRTVIH.	Izvezi z uniorom. Kar. se Ji iT	«	delu mesta, takozvanem "Lit- gin . Sel z Marijo gturm
jPa je izjalovilo, kajti molčal je ^zn,SKO Pro^° iaonan	tie Italy." Kdo je morilec se ne s , Lovro ^temfeli čevli
Atlanta Ga _ Po državi i^f	cihar, čemer pa nasprotuje sov- c „ . .	,	12 fceic, lomo fetemieij cevij.
Atlanta, Ga. 1 o d, kot K,ob.______|	vlada ^ Rusi |.	|ve se natanko a vendar je zna- pomo6nik v stari Oselicl, z Ma-
- Spezia, Italija. - Kralj n0 Polic,1J' V.Sf.J uZa ne*ate,£J? rijo Filipič s Trate.
Ajdir je oddaljen le eno miljo v notranjosti Alhucemas o-bali, katero mesto je Francija
City je strela ubila eno žensko in dva otroka. V Moultrie, Ga. je vihar podrl neko cerkev črn-
POŽAR UNIČIL HOTEL.
Romford, Me. — The Bir-
Viktor Emanuel in predstolo- , . . .. . .__. . .
, j	. TT * . , k je dobil strel v trebuh je iz-
naslednik princ Humbert sta J , ,	.	.
cheS, znani stari hote, kjer je odšla v Sicilijo, kjer bosta pri-' ^»^ftl e tudfstre'!
gostov -------------------- —
uničil.
bilo na stanovanju 50 je ogenj popolnoma
cev tudi več hiš je razdejanih Kako je požar nastal ni pojas-obljubila Španiji, ako bo sled- strela je ubila tri črnce	v.;	« - n-----
nja pomagala v boju proti Kri mu. Ker se v tukajšnem kraju začne oktobra meseca deževni čas, tako da skoro neprenehoma dežuje, je napotilo Francoze, da so začeli misliti
KITAJSKI KOMUNISTI U-GRABILI DUHOVNA.
Peking, Kitajsko. — Italijanski konzul v Kantonu je
\
na ofenzivo, ki bo morala biti poročal svoji vladi da so neki odločilna, vsled tega so se po-! prostovoljci iz Rusije ugrabili godili s Špancem, da skupno u- italijanskega misijonarja Bi-darijo in zavzamejo mesto v anchita v Ahifung. Podrobno-najkrajšem Času. . ; I sti niso znane. .. ..
njeno. Vsi gostje so se še pravočasno rešili.
so se vdeležili boja. As Preiti,
Nesreča na novosadskem letališču.
stovala vajam mornarice ob si-.1/""" - —- - ^- "~ , ^ | Letalski častnik Vladimir
ljal na tovariša Spina, kateie- Sebalin se je 30> m# m> na no.
ga je ustrelil do smrti. Policija	vosadskem letališču dvignil
je skrbno na delu, da pride	1800 m visoko Tu se mu -Q
stvari do živega in izroči mo-	užgal moton Dasi ga je pla.
rilce roki pravice.	- -	...
ciljski obali.
ZANIMIVA OBRAVNAVA.
Jackson, Miss. — Tukaj je poginilo več krav, ki so lizale barvo iz nekega na novo pobarvanega poslopja. Lastniki poginolih krav so posestnika
GALEBI SOVRAŽNI KOBILICAM.
Pierre, S. D. — Na tukajš nem polju je veliko kobilic, ki j nove hiše tožili za odškodnino, vsako leto napravijo ogromno a,' sodnik je presodil, da ne za-škodo. Sedaj sa prihajajo sem- dene posestnika nobena kriv-kaj galebi in veliko te golazni da, ako pridejo tuje krave in pokončajo, kar je v veselje far- 'ližejo njegovo nanovo pobarva-marjem.	r f _ r |no hišo, če tudi potem, poginejo
: , ■ \ ... . .. . _______
stavljene prejemniku ira dom ali zadnjo poŠto točno in brez Ttakec* odbitka.
Naie cene za pošiljke v dinarjih ia IH rah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500 — Din. ........ $ 9.70
1.000 — Din.........$ 19.05
2,500 — Din......... $ 47.50
5.000 — Din......... $ 94.50
10.000 — Din......... $188.00
100 — Lir ........ $ 4.45
200 — Lir ........ $ 8.55
500 — Lir ........ $ 20.50
1,000 — Lir ........ $ 39.75
Pri poSiljatvah nad 10.000 Din. tfi □ad 2.000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat m«
men žgal v obraz in roke. je	V0«U
častnik ohranil hladnokrvnost je absolutno nemogoče določiti cea»
_Oklahoma City. — V tu- in se spustil na tla; ogenj se
kajšnem mestu je v neki tovar- je pa tako hitro širil, da je bilo
ni eksplodiral tank amonije,1	-o-
pri čemer je prišel en delavec1 Nova žaga zgorela, ob življenje, dva sta pa bila1 V Slovenski Bistrici je v pe-
težko ranjena.
BF" ŠIRITE AM. SLOVENCA.
tek dne 31. jul. pogorela popolnoma na novo postavljena
vnaprej. Zato se pošiljatve nakazsj« po censli onega dne, ko mi sprejmimo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUBI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV-HO.
Vse po&ljatre naslorl.e na—SLO vensko banko , . , , ZAKRAJSEK * CESAREK
velika parna zaga, last g. Jos. 455 w. 42nd ST., NEW YORK CITY
_
Španske in francoske čete so se fdruiile na zapadnem delu bojišča, tjer so prizadjale že velikd izgube Ri- ! ijancem. Slika nam kaže taborišče j španske armade in enega tankov, ka-erih se poslužujejo v boju Francozi t velikim vspehom.
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Amerikanski Slovenec
PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Ustanovljen leta 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1S91.
Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday.
— PUBLISHED BY —»
Edinost Publishing Company
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILLINOIS
Telephone: Canal 0098
Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto..................$4.00
**	Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75
"	Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year .......................$4.00
For United States per half year...................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
*'	For Chicago, Canada and Europe per half year... .$2.50
Številka poleg VaScga naslova na listu znači do kedaj imate list plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
"Entered as second class matter August 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879."
Šil jati otrok v katoliško šolo, ker jo ni blizu, tami je izjema. V takem oziru bo dobro služil ameriško-slovenski katekizem, katerega gotovo naročite za svoje otroke. Tu je krščanski nauk v slovenskem in angleškem jeziku. Učite svoje otroke v takih krajih stariši sami krščanski nauk iz tega katekizma. Ta katekizem se dobi v knjigarni našeg^ lista in stane 45c. s poštnino vred. Veliko bo pomagajo v takih krajih tudi to.
verske riši!
Stariši pazite na mladino in dajte ji kolikor morete one ske vzgoje, ki so jo Vam dali Vaši ^katoliški slovenski sta-
| moštvo, marsikateri nekatoli-! ženinov1 dom, kjer — no saj ve-|čan. In s kolikim zanimanjem'ste. Kaj mislite da imajo Kos-general Garathy posluša bese-;mačov ata samo varniš v "kev-do božjo!
Kadar opravljam- božjo službo za vojaštvo, sem Bogu naj-, ; bolj hvaležen, da me je pokli-'ski dvorani-cal v duhovski stan. Ameriški vojak se najglobokeje zanima
dru"?
Svatbo so pa odhajali v šol-
3163)6
A. J.
Zakaj otroke v katoliško šolo?
-
Katoličani so v vesti dolžni pošiljati svoje otroke v katoliške šole, kjer jim je to mogoče. To je cerkvena zapoved in kdor, ki mu je mogoče te zapovedi ne izpolnuje, greši proti zapovedi svoje cerkve. Cerkev ne nalaga človeku ničesar, kar je nemogočega. Kar človek katoličan pa lahko stori, pa ne stori, ta gotovo greši proti cerkvi in Bogu in enkrat bodo ljudje za taka dejanja oster odgovor dajali.
Vsakdo, ki le*količkaj razume ve, da za potrebno katoliško vzgojo je potrebna katoliška šola. Kakor n. pr. oče ne zna nikdar otrok tako vzgojiti, tako na dom privezati, kakor zna to •mati, ravno tako nobena druga šola, kakor samo katoliška šola more vzgojiti mladino v jpravem verskem- duhu, da ostanejo stanovitni potomci katoliških starišev. To je pribito in tq lahko tudi vsak katoličan razume.
Pisec teh vrstic se dobro spominja 15 Je,t nazaj neke slovenske družine v neki naselbini. Silili so očeta in mater naj da hčerko v slovensko katoliško šolo — pa ni sta hotla. Oče je izjavil, kaj. druga šola je prosta v "kranjski" šoli moram pa plačevati 50 c na mesec od otroka. Mati je potegnila z možem in deklica ni videla nikdar katoliške šole. Ko je bilo treba o-praviii sv. spoved in prvo sv. obhajilo je deklica hodila par tednov h poduku, da je mogla iti h spovedi in prvemu sv. obhajilu. Ko je to odpravila zopet ni bilo poduka. Hodila nekoliko časa ob nedeljah v cerkev, pa slovenske pridige ni razumela mnogo, torej tudi na ta način ni mogla dobiti mnogo poduka. Prišla so leta in z njo norost. O prvi priliki se je uklonila kot bilka in šla z nekomu, starišem niti povedala ni, ne vem, če danes vedo kje je ali ne. Koliko je mati prejokala potem in še oče je nosil sklon jeno glavo, pa pomagalo ni nič.
To je en slučaj dragi moji, kakšna je mladina, ki nima pri vzgoji stroge katoliške podlage. Publična šola je dobra zakar je, a one katoliške moralne discipline, kakor jo vcepuje v otroška srca edino katoliška šola^ taka pa ni, ker ne poučuje o veri. To vrši samo katoliška šola in zato so katoličani dolžni, da pošiljajo svoje otroke v katoliške šole. -
Vsako leto berete v našem katoliškem listu pred začetkom šolskega l$ta slične opomine. Mi Vas kot katoliški časnikarji k temu opominjamo, ker se v tem oziru zavedamo svojih dolžnosti. Morda bo kdo izmed Vas čitateljev še nejevoljno vzkliknil, čemu Vas to opominjamo. Mi pravimo, to je naša dolžnost. Mi Vas opomnimo, Vi pa glejte. Samo nikar ne spreglejte, ko bo prepozno. Spreglejte dokler je čas. Če ne, boste morda lepega dne i Vi nosili sklonjene glave in pretakali nepotrebne solze in vest bo morda Vam očitala, poglej mati, oče, za borih 5()c. na mesec ti je bilo več, kot za lastnega otroka, rajši si prodal (a) svojega lastnega otroka, kri svoje krvi brezverstvu, kakor pa da bi za tega svojega otroka žrtvoval (a) borih par centov vsak mesec.
Šolsko leto se bo zopet kmalu začelo. Še par dni in mladina bo morala nazaj v šole. Slovenci, ki niste še pozabili naukov svojih slovenskih mamic in očetov, pošljite kjerkoli je Vam mogoče svoje otroke v katoliška šole. Kjer imate slovenske farne šole ste dvakrat dolžni, da pošiljate svoje otroke v te šole. Zakaj tukaj bo Vaš otrok dobil poleg verske vzgoje tudi slovensko vzgojo. Kjer Vam tega ni mogoče, pošljite jih v tuje katoliške šole. Seveda so tudi kraji, kjer sploh ni mogoče po-
Forest City, Pa.
Cenjeni g. urednik : — Sprejmite en par vrstic iz naše naselbine. Ne bom poročal o delavskih razmerah, ker o teh ni nič dobrega za poročati. Omenim pa naj med drugim, da new-yorški suhoparni liberalni list, ki ni ne tič ne miš,' to je znani cortlandski "No Good", zaka-terega je to ime, kakor nalašč, je že precej zgubil svojih tal v k j naselbini. Je še tupatam par njegovih privržencev, ki kimajo, kakor suhoparni list piha, a s temi se bo newyorska gospoda silno malo pomagala. Vsi pametni so spregledali in vidijo, da za pametne ljudi taki časopisi, kot je cortlandski "No Good" niso, to pa zato ne, ker pametni ljudi so kolikor toliko značajni. Kdor pa bere tak list, kakor je imenovani ne more biti značajen in tudi pameten ne, vsaj pravi katoličan ne, kajti tak v svojo lastno skledo pluva. Toliko o tem, da bo javnost vedela, koliko je nam za cortlandski iist.
Nesreča nikoli" ne počiva. V bližnjem Browndalu je lokomotiva povozila Andreja Strus, ko je šel iz dela. Strašno razmesarjen je ležal do jutra, ker ga preje niso opazili. Sodi se, da je bil povožen med 11. in 12. uro ponoči. Smrt je morala nastopiti takoj, ker je bil ves razmesarjen. Pokopan je bil zadnjo sredo iz cerkve sv. Janeza. Star je bil 17 let in še samec. Tu in v starem kraju zapušča nekaj bratov in sester in še živo mater. N. p. v. m.
Poleg žalostnih novic imamo tudi vesela poročila. Znani u-^ledni družini Carl Kovačič se je narodil čvrst sinko. Oba mati in sin se dobro počutita. Vrli diužini najlepše čestitke!
Isto se je dogodilo družini Jožef Suhadolnik, ki so tudi kupili čtvrstega sinčka. Tudi tem iskrene čestitke. John Kervič iz Vandlinga je ; moral te dni na operacijo v i mestno bolnišnico v Carbon-dale.
John Kamin sin ugledne slovenske družine v našem mestu je vstopil vi red sv. Frančiška v jsamostnan sv. Bonaventure v Paterson, N. J. Mlademu nau-' dušenemu mladeniču želim o-bilo sreče v njegovem novem < stanu.
Pozdravljam vse Forestciča-ne in vse čitatelje širom Amerike !
Poročevalec.
za božjo službo in je bolj hvaležen za besedo Božjo, kot ka- j teri drugi kristjan.
Opomba uredniitva: — Stotnik F. S. Mažir je slovenski župnik iz Springfielda, 111. Že več let opravlja službo vojaškega duhovnika države Illinois in nosi šaržo stotnika. Obenem je tudi že več let, kar je imeno
VESTI IZ CHICAGO.
Sveti oče Pij XI. je sprejel te dni 750 delavcev, železničarjev rimske poulične železnice. Poročilo pravi, da je imel papež dotični dan že dalj časa določen za sprejem nekih viš-Visokošoica so pretepli do %mt- jih uradnikov, a ga je preklical ti, osem aretiranih. — Kapi- in je sprejel delavce ter je tan Hale,-se smrtno ..pone- daroval slovesno sv. mašo, pri srečil. — Roparski napad,1 kateri je sam osebno podelil plen $8000.	j delavcem sv. obhajilo. Nekaj
posebnega je bil njegov govor,
-o-
Camp Grant, 111.
Iz orožnih vaj. — (Poroča stotnik F. S. Mažir 130 pešpol-ka države Illinois). — Marsikateri izmed naših čitateljev se bo morda zanimal za kratko poročilo iz našega vojaškega illinoijškega tabora. Spominjal se bo na "bofen — ibenge" v stari Avstriji pod rajnim cesarjem Francom Jožefom, ki je bil vojak od nog do glave.
Razlika med orožnimi vajami v starem kraju in tukaj je pač sto in ena. Tukaj ni tiste brutalnosti in zverinskega neusmiljenega ravnanja z vojaki, kot je bilo in je Še v Evropi. Discipline nikjer ni lepše in boljše kot je v ameriški armadi. Ameriški vojak se priuči u-boganja in pokorščine ne s puškinim kopitom in psovkami, dom in praktičnim poukom, temveč z dobrim in lepim vzgle-Časinik je prostakov prijatelj v prostih urah. Na vežbjilišču pa je prostak častniku rad in z veseljem pokoren, ker ve in zna, da brez častniku bi nikoli ne mogel rešiti vojaških problemov in zagonetk, ter da vsaka organizacija, ako hoče obstati mora imeti glavo, voditelja ali poveljnika.
Tukaj v taboru imamo sedaj celo 33. divizijo, ki obsega državo Illinois in šteje v mirnem času dve brigadi, ter še celo vrsto posebnih branč ali vrst, kakor n. pr. pol regimenta ko-njeništva, medicinski regiment, tanke, letalce, vojaško policijo, havbicarje in strojne puške. Vsi ti so združeni s 33 divizijo pod komando generalmajorja Milton Formana.
Generalni štab tega koman-data je precej komplicirana zagonetna mašinerija. Tudi obe brigadi 65. in (>6. sta pod poveljstvom dveh generalov. Poveljnik naše 65. brigade je general Garathy, mož izvrstnega katoliškega prepričanja. Zadnjo nedeljo je javno pristosto-val pri dveh vojaških mašah v sosedni brigadi in pri moji sv. maši. Med celg sv. mašo je klečal na golih tleh tik altarja. Temu vzvišenemu vzgledu se-jveda sledijo tudi oficirji in
Chicago, 111. — Skupina Ita-! ki je močno vplival na vse slu-
van za kaplana v državni zbor-jli5anov, vsi iz Sicilije, vročekrv-' šatelje.
niči države Illinois. Pri vsakem jni, ki vedno gledajo kje bi iz-p Ta vest bo gotovo zopet liud-
otvarjenju zbornice opravi on zvali kakšen prepir, da bi do- poper za naše verske nasprot-
iotvoritvene molitve. Za ame- bili vzrok po morenju so napa- nike, ki imajo toliko za pisati
iriške Slovence je to gotovo iz- ^H mirne dijake in enega u- proti katoliški cerkvi, da drzi s
|redna čast.	jsmrtili, drugemu so pa prizad- kapitalisti in da pomaga zati-
jali težke poškodbe.	rati delavske sloje. Tu pa jav-
. . , , , Tr1 ni dokaz, da sam namestnik Umorjeni dijak, John Klas- bQŽji na zem]ji prekliče dolo_
Chicago, 111.
Sobota — o krasni dan. Sobice je pošiljalo svojo blagodej- 25 let. Vzdrževal se je v šoli s no toploto na celo zapadno 22.
sin, je iz Mankoto, Kans., star čen dan za gprejem višjih u_
radnikov in sprejme uboge de-
iiu lopuuu na ceio zapaano sredstvi, kar je dobil ko je de- ,~ , , ' J-, 1; , . , cesto — najbolje pa nad cer- M v Drostem času kot brivec lavce' Pa	, -	?
k,jo s, Štefana. Tako se na- kaj«	Sni Št
X EKT«	in Kristusovi
o v z ko" nrmrl'iipi o n ki li akai^a*? oni c	&
potim po Lincoln cesti in ogledujem kako se dviga v
poslopje, v katerem se bo vzgo- Napadaici so bili oboroženi s jevalo našo deco, se je rešava- kamenji, osem jih je policija lo pred potopom v morju tujine i aretirala in eden z imenom — slovenska šola. Kar pa opa- Archie Carlini, star 21 let, je
zim, da vse staro in mlado hiti
priznal, da je on prizadjal u-
proti cerkvi. Nisem ravno tiste dareCt ki je bil usod-epoln za sorte, a vseeno grem — "to Klassina. v follow the crowd." Kmalo se
ustavi pred cerkvijo krasni av- Kapitan Fraser Hale, iz Win-to, katerega sem takoj spoznal, netka. 111., letalec v ameriški da je last našega prekmurske- armadi in znan med boljšimi
Kako velika razlika med zastopniki Kristusove cerkve in zastopniki brezverstva. Jasno kot beli dan je, kje je večji de-mokratizem ali pri zastopnikih brezverstva, ali pri zastopniku
Kristusove cerkve.
* * *
Slučaj, ki v zgodovini ame-
ga rojaka' Mr. Glavača, iz nje- krogi v Chicago, se je z letalom riških Slovencev nikdar pozab-
ga po poskoči — John — no res Kosmačov John, ženin. Naenkrat mi je bilo vse jasno. — Poroka je —.
John Kosmač bo poročil nevesto iz ugledne Šimenceve hi-
še.
Naglo jo uberem v stisnem se v kot. O šmentajte,
v Sulphur Springs smrtno po- ljen ne bo, je slučaj, ko so slo-nesrečil, tudi njegov mehanik venski premogarski stavkarji je bil pri padcu ubit.	pred par leti prosili pomoči iz
Ko je več sto gledalcev opa- milijonskega fonda. A mesto, zovalo z verande kazine visoko da bi se prošnja uslišala, ter v zraku letalo Haleja, s kate- da bi se pomagalo slovenskim rim je krožil nad pokrajino, se trpinom, kateri so tisti krvavo cerkev, naenkrat nekako sumljivo za- zaslužen denar simii znesli ziblje, nato pa bliskoma, s skupaj v miljonski fond, se jih kako je bilo lepo. Prva je šla sprednjem koncem naprej pri- mrzlo in brezsrčno prezrlo, po cerkvi spremljana od dveh leti na zemljo, takoj je bilo Razni Zafrkniki, Voleki in malih deklic — Justina, sestra vse okrog v dimu, letalo se je Zajčki in drugi rdeči velikani, ženina, z veiikim lepim šopkom vnelo, izpod razvalin so pri- ki imajo v svojih rdečih listih v rokah. Takoj nato še trije vlekli trupli Hala in njegovega tako široka usta za ubogega pari, in kot zadnja sta bila ne- mehanika.	delavca, kadar je treba iste pi-
vesta, katero je spremljal njen Ko Re George J. Annes, tati s frazami, niso imeli tedaj oče-	lastnik restavracije na 55 E. srca za štradajočega sloven-
Pred altarjem vsi lepo po- Congress cesti vračal z avto v skega premogarja. — Glej ka-kleknejo, Father B. Winkler iz spremstvu dveh žensk proti toliška lista. t. j. naš listin pa South Chicago ju je poročil ob domu in zavozil v garažo, sto- Glasilo KSKJ. sta pa nabirala asistenci Father Leo Novic kija P i J o k njemu banditi in mu gro- darove za stavku joče premo-in Father Podbregarja. O ka- zeč z revolverji ukažejo naj se garje. — Glej rdeči voditelji ko lepo in v srce segajoče je mirno poda in jim izroči drago- niso sprejeli^ tedaj delavcev, ni-govoril o sv. zakonu Father cenosti ifer denar, kar je se ve- ti Kristan jih ne pozna več, da-Winkler — na misel mi je pri- d* storil, ne da bi se obotavljal, si jih je tedaj dobro, ko je feh-šlo nehote, poroka v cerkvi, ali Ko so bili banditi gotovi z An- tal za miljonski fond — a glej tista divja civilna poroka — o nesom, so pobrali še prstane z na drugi strani poglavar Kri-
rok žensk in odšli v temno noč. stusove cerkve na zemlij se po-plen cenijo na niža in sprejme delrfvce. Delavstvo sedaj lahko vidi, kje je
-o	ires prava demokracija in kje
Himen.	je sama frazarija in grda hi-
Na Brezjah se je poročit dne navska blufarija!— Zafkrniki, •28. julija Anton Kajfež, vele- Zajček in umazanec Pe-Ter-industrijalec v Kočevju, s ček bodo pa kljub temu naprej
kakšen velikanski razloček.
Ko sta bila zvezana naša Celokupni znanca pred Bogom, se pa za- $8000. sliši raz kora krasni solospev, kateremu se čez malo časa pridruži še en glasek, tako je bil duet, sopran in alt, ki je vso le-
poto in krasoto še povečal, kakor če se dene ocvirk na žgan- Frančiško Legat, poslovodkin-j sramotili Kristusovo cerkev in ce. Res prof. Hačič zasluži jo v Ljubljani. Priči sta bila njene zastopnike na zemlji, vsega priznanja za njego iz- dr. Miroslav Lukan, veliki žu- Kljub temu, da vrabci na stre-bomo pevsko vodstvo.	pan v pokoju, in Anton Špen- hi čivkajo in cucki ob cestah
Po maši, kateri je prisosto- de, ravnatelj v Ljubljani.	bevkajo, da bolj ostudnih laž-
valo mnogo občinstva, sta se	-o- * njivcev na svetu ni, kakor se zbi
novo poročenca odpeljala na 235* ŠIRITE AM. SLOVENCA, rajo na Lawndale & Cortlandtu
X mm ■
Duh v Kentervilu.
(/ Angleška pravljica. Spisal O. Wilde.
Glava je bila gola in svetlikajoča, obraz okrogel, masten in bel, grozni smeh je izpremenil njegove poteze v trajno režanje. Iz oči je žarela rdeča luč, usta so bila ognjena votlina, pošastna obleka, njegovi podobna, je ovijala . s svojo snežno belino velikanovo postavo. Na njegovih prsih je bil pritrjen lepak s čudno pisavo, s starimi, nenavadnimi črkami — gotovo, kako poročilo divjih pregreh, sramotilni seznam strahotnih zločinov — v desnici pa je držala pošast bliščeč, jeklen kij.
Ker duh še nikdar v življenju ni videl strahu, je bil sev,eda silno prestrašen; ko je naglo vrgel še drugi pogled na grozno prikazen, je zbefal proti svoji sobi, se spotakni ob dolgi rjuhi in končno spustil še bodalo v visoke poslanikove lovske škor-
nje, kjer ga je našel drugo jutro služabnik. Ko je dospel v svojo sobo, se je vrgel na ozko posteljo in skril svoj obraz pod odejo. Čez nekaj časa pa se je vendar zopet zbudila junaška, stara kentervilska nrav, in duh je sklenil, da bo, kakor hitro se bo začelo daniti, šel k novemu strahu in ga nagovoril. Komaj se je začelo svitati, je vstal in šel do mesta, kjer so njegove oči prvič zagledale strahotno prikazen; Čutil je, da je končno vendarle prijetneje, če sta dva strahova skupaj kot en sam, in da se bo s pomočjo novega tovariša uspešneje bojeval proti dvojčkoma. Kq pa je prišel do mesta, se mu je nudil še strašnejši pogled. Strahu se je vsekakor primerila nesreča, zakaj v njegovih votlih očeh je ugasnila luč, svetli kij je padel iz njegovih rok in on sam je slonel ob steni v skrajno neudobni legi. Duh je skočil naprej ter ga potegnil za roko. V njegovo grozo pa je glava odpadla, se zakotalila po tleh, truplo se je zrušilo, in v svojih rokah je držal duh belo posteljno pregrinjalo z ročajem od metle in kuhinjsko sekirico, dočim je pri njegovih nogah ležala votla buča. Nezmožen, da bi doumel to čudno izpremembo, je z divjo
! vnemo zagrabil lepak in bral v sivi jutra-'nji svetlobi te grozne besede: OTISOV STRAH EDINI RESNIČNI IN IZVIRNI DUH PRED PONAREDITVIJO SE SVARI VSI DRUGI SO NEPRISTNI.
Sedaj mu je bilo vse jasno. Potegnili so ga! Njegove oči so se zabliskale v starem divjem kentervilskem pogledu, stisnil je brezzobe čeljusti, visoko proti nebu je dvignil svoje koščene roke in s pestrimi frazami starega sloga je prisegel: če bo petelin dvakrat zapel, bo prišlo do strašnega kr-voprelitja in s tihimi koraki se bo plazil po hiši umor.
Komaj je končal to grozno prisego, je na strehi neke kmetske hiše zapel petelin. Duh se je zasmejal z dolgim, votlim, grenkim smehom in čakal. Minila je ura za uro, a petelin iz neznanega vzroka ni več zapel. Končno je moral ob pol osmih radi prihoda služkinje zapustiti svojo nočno stražo. Sel je v svojo sobo, globoko zamišljen vsled brezuspešne prisege in preprečene namere. Listal je po različnih starih viteških knjigah, kar je izredno rad delal, ter našel, da je vsakokrat ob tej: prisegi petelin dvakrat zapel. "Vrag naj vzame lenega pete-
lina,je godrnjal. "Da bi doživel dan, ko bi mu s svojim kopjem pre bo del vrat, in bi moral tedaj, četudi umirajoč, zame dvakrat
zapeti!"
Nato je legel v dragoceno, bronasto krsto in ostal v njej do poznega večera.
Drugo jutro je bil duh zelo slab in utrujen. Silna razburjenja zadnjih štmh tednov so začela kazati sledove, živci so mu popolnoma odpovedali, in pri vsakem najmanjšem šumu je prestrašen skočil kvišku.
Pet dni je ostal tiho v sv.oji sobHfi^se vdal v to, da je opustil večno skrb za krvavi madež v knjižnici. Ce družina Otis madeža ne želi imeti, potem ga tudi ni vredna. Očivid-rto So bili; to ljudje z zelo nizko izobrazbo in popolnoma nezmožni, da bi spoštovali simbolično vrednost hišnega strahu. Vprašanje nebesnih teles je bilo seveda čisto druga stvar, ki mu pa ni bila nič mar. Njegova sveta dolžnost je bila, enkrat na teden strašiti po hodniku ter vsako prvo in tretjo sredo v mesecu govoriti brezmiselne stvari skozi veliko, barvno stekleno okno v dvorano : tema dvema dolžnostima se radi časti ni mogel odreči. Gotovo je to, da je bilo njegovo življenje zelo hudobno, toda na drugi strani moramo priznati, da je bil v
vseh stvareh, ki so bile v zvezi z nadnaravnim, silno vesten. S to vestnostjo torej se je izprehajal prihodnje tri petke kot navadno med dvanajsto in tretjo uro po hodniku,-toda strašno je pazil na to, da ga ni nihče niti videl, niti slišal. Sezul čevlje in stopal kakor mogoče tiho po črvivih tleh; nosil je širok, črn, baržuna^t plašč ter se posluževal Sunovega lubrikatorja, da je ija-mazal svoje verige. To zadnje varnostno sredstvo je uporabljal, kar moram« priznati, šele po dolgih težavah. Nekega večera pa, ko je bila družina baš pri jedi, se je zaprl v spalnico gospoda Otisa in si vzel steklenico. Sprva seje čutil sicer nekoliko ponižanega, a končno je bil vendar dovolj pameten, da je izprevidel, da ima ta iznajdba nekaj na sebi in na vsak način služi do neke gotove meje svojemu namenu. Vkljub vsemu temu ga vendar niso pustili popolnoma pri miru. Stalno so bile preko hodnika nategnjene vrvi, preko katerih je v temi seveda padel) in nekega večera, ko je bil oblečen baš kot; "Črni Izak ali lovec iz Hoglegwalda," je krepko zletel po tleh, ker mu je izpodrsnelo na drsalnici iz surovega masia, katero sta napravila dvojčka tapetne sobe pa do hrastovih stopnic.

"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Zapadna Slovanska
Zveza
DENVER, COLO.
NASLOV IN IMENI a. ^~AVNIH URADNIKOV ZA. BODOČA
4. LETA.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: AdoLph Anzicheck, 4701 Grant Street, Denver^ Colorado.
1.j	Podpredsednik: Frank Boitz, R. R. — 1, Box 171, Pueblo, Colorado.
2.)	Podpredsednik: Frank Mohar, 514 W. 2nd Street, Leadville, Colo-Tajnik: Frank Skrabcc, 4822 Washington Street. Denver. Colorado. Blagajnik: Joseph Videtich, 4485 Logan Street, Denver Colorado. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thathcer Bldg. Pueblo, Colorado.
NADZOR-NI ODBOR:
1.)	Predsednik: Frank Okoren, 4823 Emerson Street, Denver Colorado.
2.)	Nadzornik: Peter Geshell, 3952 So. Broadway, Denver, Colorado. ! 3.) Nadzor.: Michael Kapsch, 508 N- Spruce St. Colorado Spring, Colo.
POROTNI ODBOR:
1.)	Predsednik: Anton Kochevar, 1206 Berwind Ave., Pueblo, Colorado.
2.)	Porotnik: Frank Strben. Box 707, Ely. Minnesota.
3.)	Porotnik: Frank Ambrose, Box 75, Tooele, Utah.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
2.)	John Kocman, 1203 Mahren Avenue, Pueblo, Colorado.
3.)	John Starešinich, 4576 Logan Street, Denver, Colorado.
-	URADNO GLASILO:
"Arnerikanski Slovenec Chicago, IlL
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora- Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva. Z. S. Z. Za vstanovitev novih društev zadostuje 8 oseb. Glede ustanovitve novih članov pošlje glavni tajnik na zahteva vsa pojasnila in potrebne listine.	t
SLOVENCI PRISTOPAJTE V ZAPADNO SLOVANSKO ZVEZO!

I
ZAPISNIK.
sedmega glavnega zborovanja Z. S. Z.
Prva seja 17. augusta 1025. Brat predsednik Adolph An-zichek odpre sejo ob 8:30 zjutraj, ter prosi vs.e navzoče zborovalce naj vestno izpolnu-jejo svoje dolžnosti.
Za tem pride na dnevni red volitev poverilnega odbora. Predlagano in podpirano,- da ima predsednik poln© moč, da izbere poverilni odbr, soglasno sprejeto. Nato brat predsednik imenuje sledeče brate v omenjeni odbor: Anthony Jerish, Joseph Ponikvar in Geo. Pav-lakovich. Nato omenjeni odbor pobere poveriine liste delegatov in delegatinj za v pregled istih, kateri so našli vse v redu. izvzemši nekaj popravkov katere so prisotni delegat-je takoj popravili; potem brat Jeršin predlaga in brat Ponikvar podpira, da so vsi delegat-je polno močni zastopati njih društvo pri sedanji konvenciji. Soglasno sprejeto.
Na dnevni red pride plača zfrpisnikarjeva: Brat Okoren predlaga za $5.00 dnevno. Vse stransko podpirano in odobreno. Potem se voli zapisnikarje. Brat Shustar predlaga brata Jos. M.^Steblaj-a, podpirano od več delegatov ter je soglasno izvoljen, Brat Strbenk predlaga za pomožnega zapisnikarja brata Jeršin-a, podpirano po več delegatov ter je "soglasno izvoljen.
Brat Shustar predlaga in brat Strbenik podpira, da se postavi vratarja. Soglasno sprejeto. Brat Kochevar predlaga in brat Strbenik podpira, dase izvoli vratarjem člana, ki spada v Zapadno Slovensko Zvezo, naj se bo že od kateregakoli društva, ter da se mu plača $4.00 dnevno, zakaj njegova naloga bo tudi čistiti dvorano. Soglasno sprejeto.
Brat Ponikvar predlaga, da pridejo imena dplegatov v zapisnik, ki predlagajo ali podpirajo. Brat Schutte stavi predlog, a brat Kosman podpira. Prvi predlog sprejet z dve tre-tinjsko večino. ■
Na dnevni red, pride volitev konvenčnega predsednika in pod-predsednika. Brat Pavia-kovich predlaga in brat Kocman podpira, da se izvoli naš sedanji predsednik Adolph Anzichek. Brat Schutte predlaga Brata Boitz-a podpirano po več delegatih. Brat Boitz se odpove nominaciji. Brat Okoren predlaga brata Koche-var-ja in brata Strbenik podpira, nakar se brat Kochevar tudi odpove nominaciji. Brat Jos. Škrabec predlaga brata Schutte in brat Slanovec podpira.
Nato gresta na volitev brata Anchicheck in brat Schutte.
Brat Boitz predlaga, da se volita tajno, brat Lisjak podpira s pripombo, da tisti ki dobi večino oddanih glasov je izvoljen za predsednika in drugi. ki dobi manjšino je izvoljen za podpredsednika. Izid volitve je, kakor sledi: Brat An-zicheck dobi 24 glasov in brat Schutte 12, torej je Anzicheck izvoljen konvenčni predsednik in brat Schuttte kot podpredsednik. Brat Boitz naredi primeren govor ter prosi konvenčnega predsednika naj vestno izpolnu.ie svoje težavno delo, ter gleda za dobrobit Z. S. Z., tor mu izroči kladivo. Brat Anzicheck naprosi vse zborovalce naj pazijo na red ter mu pomagajo na vseh straneh, da bo šlo delo kar najbolj hitro naprej.
Brat Pavlakovich prosi brata predsednika, da mu dovoli, da pripelje malo deklico članico Mladinskega oddelka od št. 1. Z. S. Z. katera prošnja je bila uslišana; nato vstopi omenjena deklica ter z lepim govorom pozdravi predsednika, kakor tudi vse ostale zborovalce.
Brat Kocheva^-predlaga in brat Merhar podpira, da se zboruje od 8 ure dopoldne in od ene do 5 ure popoldne. Soglasno sprejeto.	!
Na dnevni red pride plača delegatov. Brat Jeršin predlaga in brat Kapsch podpira, da se jim plača po $5.00 dnevno. Brat Ponikvar predlaga in brat Kocman podpira, da se jim plača po $6.00 . dnevno. Brat predsednik da zadnji predlog na glasovanje, za katerega je bilo oddano dve tre-tinska večina glasov.
Brat Lesjak predlaga in brat • Joe. Škrabec podpira, da se čita zapisnik gl. odbora zadnjih 4 let.
Brat Lesnjak predlaga in brat Ponikvar podpira, da ker je gl. odbor tako lepo posloval v zadnjih 4 letih, da se poroči-' lo vzame na znanje, ter da se jim izreče zaupnico. Soglasno sprejeto.
Brat Kochevar predlaga in brat Schutte podpira, da' se izvoli upravni odbor. Brat Okoren predlaga in brat Štrbenk podpira brata Kochevarja. Br. Fr. ŠkrabeC predlaga in brat Kochevar podpira brata Ponik-varja. Sestra Peketz^ predlaga in brat Schustar podpira brata Škulla. Brat Ponikvar predlaga brata Schustar podpira brata,Fajdiga. Brat Boitz predlaga iri brat Pavlakovich podpira brata Dr. Snadeca. Vsi so-_____
glasno sprejeti.
in tjrat Jos. Škrabec podpira,1 da se izvoli gospodarski odbor,; da pregleda finančno stanje Zveze. Brat Pavlakovich pred-' laga in brat Geshell podpira brata Fr. Boitz. Brat Boitz predlaga in brat Geshell podpira brata Jos. Shuštarja. Br. Slanovec predlaga in brat Kapsch podpira brata Jos. Škrabeca. Izvoljeni soglasno.
Brat Ponikvar predlaga in brat Shusta podpira, da se pošlje brzojavko na konvencijo Slov. Hrs. Zveze, v Calumet, Mich. Soglasno sprejeto.
Brat Jos. Škrabec predlaga in brat Kochevar podpira, da se pošljejo brzojavke Gover-norju od države Colorado, županu mesta Denver in Insurance Commissionerju. Soglasno sprejeto.
V	omenjeni odbor so bila izvoljena slsdeča: Dr. Snedec in Frank Škrabec. Sprejeto soglasno. Brat gl. tajnik čita pismo od dr. št. 22 iz Toole, Utah, od sestre Apoloni je Mehle, na kar ji zbornica kliče trikrat slava.
Brat Fr. Škrabec predlaga in brat Kochevar podpira, da *če prejmemo kakšne čestike ali pismo, da vstanemo in za-kličemo slavo.
Brat predsednik zaključi sejo ob 12. uri opoldne.
DRUGA SEJA.
Brat predsednik otvori popoldansko sejo točno ob eni uri popoldne.
Citanje imena delegatov in gl. odbornikov, kateri so vsi i prisotni.
Ker pri sedanji seji smo imeli vratarja mu brat predsednik, da potrebno navodilo ter pove njegovo plačo, kar brat vratar prevzame.
Brat predsednik poroča svoje štiri letno poročilo ter se v , prvri vrsti zahvali za tako lepo in složno delovanje, da niso prišli do nikakih spopadov. Brat Lesjak predlaga in brat Pavlakovich podpira, da se poročilo gl. predsednika vzame naznanje. Soglasno sprejeto.
Brat gl. prvi podpredsednik nima velikega poročila. Med drugimi stvarmi poroča, da je deloval vedno za dobrobit Zveze po svoji najboljši moči. Br. : Fr. Škrabec predlaga in brat Shustar podpira, da se poročilo gl. podpredsednika vzame naznanje. Soglasno sprejeto, i
Brat. gl. tajnik poroča sledeče : V smislu ustave in pravil Z. S. Z., Vam ob tej priliki predložim svoje poročilo o po- ] slovanju Zveze za dobo štirih i left in sicer od 30. junija 1921, do 30. junija 1925. V svoje šti- < riletno poročilo vključujem štiriletno finančno poročilo ter i nekaj važnih podatkov in pri- -poročil. Vsa poročila kažejo, i da bo redna konvencija nare- ] dila svoje najboljše za bodoče štiri leta ali vže, kakor se bo 1 ista izrekla. Kajti organizacija sama; na sebi precej prilično raste z novimi močmi in tudi v primeri z članstvom precej lepo tudi v finančnem oziru. Bodimo torej pozorni in premiš- ] Ijeni v našem delovanju kajti bd zaključkov te konvencije, so odvisni bodoči vspehi naše vrle organizacije na Zapadui največje Važnosti na vsakem zborovanju je, da se izognemo vsakim osebnostim, ter da se v pravi bratski slogi oprimemo dela, ki nas čaka. Ako bomo delovali v takem smislu je vspeh zagotovljen in zadovoljili bodemo članstvo v polni
LED! LED! LED!
V	vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z nJim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne skisa,
i. t. d.
Chicaške slovenske gospodinje ku-
pujejo led od slovenskega ledarja. Kamera ga od slovenskega ledarja še ne j kupupe naj to stori: Pokličite na tele- { fon: Canal 2686 in v prašajte za: JOE P A P E S H 1825 — West 22nd Si.
CHICAGO, ILL.
On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča.
i meri. FinapČni pregled je raz- 1
| viden iz Glasila, katerega lah- -c | ko vsaki delegat ali gl. odbor- i nik lahko sam prečita. Vse ' podrobno Zveza ima skupaj v! posebnih skladih sledeče: (
V	smrtninskem	K
| skladu ....................$46.698.52 |f
j V bolniškem' in	]
poškodninskem > skladu ......../........... 11.413.60 s
V	rezervnem
skladu .................... 2.712.00 c
V	stroškovnem | i skladu .................... 3.780.57 t
-:<
Skupaj ....................$61.604.69 ]
Dne 30. junija	|j
1921 je bilo	L
skupaj v bla-	i
gaj ni ......................$33.259.98 r
I Preostanek štirih letih je: ..........$31.364.71,1
Skupnih dohod-	J
kov je bilo: ........$126.916.99 t
Skupnih izdatkov: ........................ 95.552.28 i
j Skupaj napredovalo članst- x vo v štirih letih je za 279 čla- t nov. Vstanovilo se je 2 nova i društva ter spisalo v omenje- 1 nem času 1002 certifikatov v aktivni oddelek in 730 v mla- l dinski oddelek. Brat Kochevar > predlaga in brat Pavlakovich "ž podpira, da se poročilo gl. taj- i i nika* vzame naznanje. Soglas-no sprejeto.	\
Ker se poročilo gl. blagajni- i ka strinja s poročilom gl. taj-! nika se po predlogu brata Za- s larja, podpirano po sestri Pe-ketz zvame naznanje.	c
Brat vrhovni zdravnik poro- r ča, da, v njegovem uradu je š!o l vse gladko. Brat gl. tajnik po- i hvali barta vrhovnega zdravnika za točno delovanje v njego- s vem uradu, ter ob enem predlaga, da se njegovo poročilo j vzame naznanje, podpirano po 1 bratu Strbenk-u ter soglasno sprejeto. •	s
Brat predsednik nadzornega odbora poroča, da je varoval š premoženje zveze v vsih ozirih ter da je vedno gledal da so se ž knjige tajnika in blagajnika strinjale, v slučaju pa, da ni 1 bila kakor zgoraj imenovana sta iste radovoljno popravila, š brat Pa\Jakovich predlaga in brat Pred o vi ch podpira, da se t poročilo predsednika nadzornega odbora vzame naznanje. š Soglasno sprejeto.
Brat drugi nadzorni odbor- š nik poroča isto, kakor brat predsednik nadzornega odbora o ter povdarja, da se je strinjal z i drugimi članimi odborniki v c vseh stvareh izven Glasila. Brat Kochevar predlaga in č brat Schutte podpira, da se poročilo drugega odbornika š vzame naznanje. Soglasno sprejeto.	6
Brat tretji nadzorni odbor- j nik poroča, da se popolnoma š strinja z njegovima dvema so- d uradnikoma, Brat Boitz predlaga in brat Jos. Škrabec pod- č pira, da se vzame poročilo p tretjega nadzornika odbornika F naznanje. Soglasno sprejeto. S Poročilo predsednika porot- S nega odbora, kateri se zahvali, p da je imel samo dve mali pritožbi, katere se je rešilo vse k lepim potom, brat Jeršin pred- j
laga in brat gl. tajnik podpira, i da se poročilo predsednika po-rotnega odbora vzame naznan- < j.e Soglasno sprejeto.
Brat drugi porotnik poroča, i da se je vse mirno in lepo delo-1 < valo, brat Erzaer predlaga,'] sestra Maring, podpira, da se1] poročilo drugega porotnika'] vzame naznanje. Soglasno j; sprejeto.
Brat tretji porotnik poroča, i da ni imel nobenih sitnosti za'< časa njegovega uradovanja < ter se ob enem zahvali vsemu'! članstvu Z. S. Z. za tako mirno11 poslovanje. - Brat Slanovec ] predlaga brat Erzar podpira,'i da se poročilo tretjega porot-1] nika vzame naznanje. Soglas-j; no sprejeto.	j ]
Poročilo Združevalnega od- I bornika se po predlogu brata i Jos. Škrabec podpirano po bra- ] tu Pavlakovich sprejme.	ji
Brat gl .tajnik čita pismo od 3 našega sedanjega Glasila i Amerikanski Slovenec ter ob'i enem predlaga, da se vzame < naznanje, podpirano po bratu i Radovich, in soglasno sprejeto, j Brat Shustar predlaga in j l^rat Radovich podpira, da pre- ; gleda upravni odbor vse prošnje ter, da naj med tem časom brat predsednik upraša dele- i gate vsakega društva posebej i kaj njihova društva zahtevajo. j< Soglasno sprejeto.
Brat Pavlakovich prečita : svoje poročilo od društva št. 1.
Brat Merhar poroča, da je i durštvo štev. 3. dala polno moč da delujejo po svoji najboljši zmožnosti v korist Zve- < ze.	'j
Trat Radovich prečita pi- < smeno smeno poročilo od šv.l. j Brat Novak poroča, da jim ] je društvo štev. 5 poverilo ■ polno moč.	!,
Sestra Maring prečita pi- '< smeno poročilo od štev. 4. ;
Brat Jos. Škrabec poroča za v štev. 9.
Brat Lesjak poroča za dr. štev. 13.	;
Brat Jeršin poroča da dr. 1 16 jim je poverilo polno moč.
Brat Majer poroča za dr. i štev. 17.	j
Sestra Drobnick poroča za ] dr. štev. 20.
Brat Erzar poroča za dr. Štev. 21.	i
Brat Korljan poroča za dr. < štev. 22.	r
Ker je sestra Drobnick po- 1 oblaščena, da zastopa dr. štev. 2 21 prečita dopis iz glasila od S omenjenega društva.
Brat bi. tajnik poroča za dr. štev. 25.	S
Brat Zorman poroča za dr. 1" štev. 26.	^
Ker se brat K lun od dr. štev. 1 6. ni mogel udeležite konvenci- 2 je je brat Kapsch kot po-obla- ( ščenec poročal za omenjeno x društvo.	v
t pravni odbor poroča slede-;-če:—John P. Javornik, Utah |C prosi, da se bi mu dalo $300. J Priporočeno, da se mu plača.!] Sestra Peketz predlaga in brat.I Slanovec podpira, da se mu iz- : J plača. Soglasno sprejeto.
Zadeva Joseph Ježek, po- SI kojni član dr. Planinski Brat- J je štev. 5., kateri je dolžan j
$180 na hrani in drugih dečeh' in ker se nemore dobiti dedičev, da bi dovolili izplačilo priporočeno da Z. S. Z. drži isti denar v blagajni neizpla-čenih smrtnin toliko časa, kakor določa zakon države Colo. Brat Pavlakovich predlaga in brat Jos. Škrabec podpira. Soglasno sprejeto.
Zadeva Geo. Pavlakovich, kateri je bil operiran v stari domovini na slepiču in pravi, da je on plačeval za smrtnin-ski in poškodninski sklad to je' po starih pravilih, smo skleni-! li, da ako je on plačeval za odškodninski skladi se mu podpora plača, ako pa ne, se pa ne plača. Brat Škull predlaga,1 brat Jeršin podpira s pripom-j bo, damaj upravni odbor preišče zadevo, če je on v resnici; plačal asesment v poškodnin- ■ ski sklad ter poroča pri pri-1 hodnji seji. Soglasno sprejeto.
Zadeva brata Louis Lunka, umrlega člana Mladinskega oddelka, kateri je umrl, ko je j bil star 16 let in 10 dni, zato je jbl. odbor izplačal materi $300, j in ne cele smrtnine, zato smol sklenili, da ako je resnica, da: ■je pokojni brat položil prošnjo j za odrasli oddelek se plača njegovi materi še nadaljnih! $150.00 v nasprotnim slučaju,, da prošnja ni vknjižena v zapisniku se ne plača nič. Brat Boitz predlaga, da se ta pro- i šnja zavrže, podpirano po bra- : tu Slanovec-u. Soglasno sprejeto.
Prošnja članice Johana j Gmdišar spadajoče v Dr. Pla-1 ninke, štev. 20, katera je bila operirana na krofu se ji odklonijo operacijski stroški, ker' po naših pravilah se ne plača za omenjene operacije. Brat Jeršin predlaga in Brat Schuster podpira, da si ji ne izplača ' zato ker ni v pravilih. Soglasno sprejeto.
Prošnja Joe Težak-a spada-joeega k dr. štev. 1, kateri je zgubil prst na desni roki, in kakor je poročal gl. tajnik iz zapisnika, da se je njemu že izplačalo S37.50 smo mi sklenili, da se mu ne plača nič več. Brat Slanovec podpira. Soglasno sprejeto.
Prošnja Johana Lunka, članica dr. štev. 7, katera je bila operirana, predlagano da se ji nakaže podporo $50.14 za operacijske stroške, na operaciji za krof, se pa ne plača nič. Slanovec podpira. Soglasno sprejeto.
Prošnja brata Antona Rabi-da od dr. štev. 16, kateri se nahaja v umobolnici priporočamo, da se izplača vsa zaostala bolniška podpora na tukajšna zdravniška spričevala za nadalje se more ravnati po pravilih ter pošiljati nakaznice na vsacih 60 dni. Soglasno spreje-
■to.
Prošnja brata Anton Plut dr. štev. 1, kateri je umrl in zapustil smrtnino na otroke smo sklenili, da se ravna po ! postavah držaVe Colo. Slanovec podpira. Soglasno sprejeto.
Prošnja sestre: Mary Bučar, štev. 5, Leadville, Colo.
Brat Fajdiga predlaga, da se ji plača bolniška podpora za časa njenega pravilnega j avl jen ja pri društvu, podpirano po bratu Boitz-u ter soglasno sprejeto.
Brat Pavlakovich predlaga, da jutri 18. augusta zborujemo do tretje ure popoldan ter da nadomestimo izgubljeni 'čas pri prihodnjih sejah, vsestransko podpirano in odobreno.
Brat zapisnikar čita brzojavke, katere imamo za poslati na konvencijo Slov. Hrvat. Zveza v Calumet, Mich, in druga Insurance Commissioner, State of Colorado, Denver, Colorado. Brat gl. tajnik predlaga in brat Radovich podpira, da se brzojavke odobre in od-I pošljejo. Soglasno sprejeto.
Brat gl. tajnik prečita brzojavke od dr. štev. 22, Toole, Utah, od Jos. Pishler, gl. taj-j nik J. S. K. J. Elk, Minn., od I Louis Champa, gl. blagajnik J. ;S. K. J. Ely, Minn., od Amerikanski Slovenec, Chicago, III. j Brat predsednik zaključi se-' jo ob o :30 zvečer.
Jos. M. Stebley,
I.	Zapis. Anthony Jeršin,
II.	Zapis. Adolph Anzicheck,
Predsed.
-o-
Umrli so v Ljubljani:
j Anton Ceglar, posestnik, 70 let. — Magdalena Volčič, po-sestnikova novorojenka, 5 dni. —Danica Jančar, rejenka, sirota, 11 tednov. — Zofka Bohinjec, posestnikova hči, 9 mesecev. — Ivanka Lani, novorojena hči tovarn, usnarja. 10 dni. — Ana Ovsenik, 3 dn| stara hči gostilničarja in posestnika. — Beatxice Heliey, mo-distka in šivilja, 50 let.
-o-
j Podeljena je bila župnija Podlipa g. Jožefu Gnidovcu, župniku v sv. Križu pri Litiji. -o-
Pokvarjeni otroci slišijo vedno le sosedom.
POZOR ROJAKI!
Na prodaj je hiša s petimi sobami oddaljena le en blok od slovenske cerkve in tri bloke od slovenske šole, tako da se nahaja v sredini slovenske naselbine v West AlKs, Wis. Za pojasnila se obrnite na lastnika Frank Lipoglavšek, 430— S6th Ave. West Alis, Wis.
Aug. 26-27-28.
Zakaj jtrpite?	(
Zakaj hodite na vse strani, da s? zadobite -	Jč^ x.	)
zdravje, ko vam lahko takoj tukaj v vašem	/* \	/,
mestu pomagamo? Zakaj ne vprašate za	S
svet o čudovitem sistemu, ki vrača	Bk^^^^JHB'	L
ZDRAVJE - MOČ in ŽIVAHNOST Sgi ^	\
Zapomnite si. da CHIROPRACTIC vam 1.X :.	(j
povrne zdravje, tudi", če ga drugi zdravniki	/
To smo že dokazali stoterim bolnikom in	^^fctjgjIČ5'' )
tudi vam lahko dokažemo.	l
Vprašajte se. pišite ali pokličite telefo-	A/UfF" )
nično. — Nasveti brezplačno.	_V
Phone: 463 *	/
Dr. O. C. Lorentzen	/
Miners National Bank Bidg.	Eveleth, Minn. )l
Ai	NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC ^
V Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE: *
^^A.M.Kapsa \
2000 BLUE ISLAND, AVE.. CHICAGO. ILL \ ^	Phone: CANAL 1614.	fi
Trgovina vsakovrstne železnine, strojniške naprave, električne potreb-	i
ščine. cevi za plin, avtomobilske potreb- ti V\ ičine, vse železne potrebe za postavlje- ^u,., . .. .fij^ w^flr ' jje garage ali hiš. 1500 drugih različnih	i
predmetov v zalogi- Naše cene so naj-^^^^^^^H nižje!	K|BRHK9 H^E
Blago dovažamo na domw v vsaki	^k j
„ del mesta ali predmesta. Začnite trgova- VE&l^BP ^ ^^ ( ti z nami in ostali boste nasi stalni pri-
»teljl	(S. & P.)
Phone: ROOSEVELT 2586
SLOVENCI!
Kadar ste se namenltli dati slikati. Bodisi o priliki ženitve, ali ▼ kakem drugem slučaju, nepozabite, da je v ChicaKi s'o-. venski fotografist, ki izdeluj" prav tako fine slike, če .se ne boljši, kakor kdo drugi. Ta fotografist je:
'M, Arbanas
SLOVENSKI FOTOGRAFIST 11*7 — W. 18th St., Cor. May St.	CHICAGO.
ROJAKI V SO. CHICAGO
/V__A	ALI SE NE VESTE DA IMA
Y " A	, J O S. G O R N I K
J	113
9476 — Ewing avenue .
v zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje?
Vsem se priporoča v poset!

. - ™ • .
. • *

"AMERIKANSKI SLOVENEC"
^ladiatorjI
Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusa. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus.
Pa šiloma je zopet zbral vso svojo pozornost na nevarnost, ki je grozila trenutno njegovi hiši.
V kratkih besedah je razložil načrt za rešitev svoje hčerke.
"Podstrešje obeh oproščencev mora biti prvi cilj našega napada. Ni verjetno, da bi tribun svoj plen že za nocoj naročil v svojo hišo. Preveč jih bo tam zbranih, utegnili bi mu plen kratiti in prepir bi bil poguben za njegove načrte. Kal ha in jaz, midva poj deva naravnost na stanovanje obeh zlikovcev. Tvoj popis nama bo zadostoval. Ti, Eska, pa pohitiš k tribunovi hiši. Izlahka boš zvedel, ali so Mariamno že pripeljali. Ako da, prideš takoj k nama na flaminijsko cesto. — Nisem čisto brez prijateljev, tudi tukaj v Rimu ne, poiskal si bom dva ali tri svojih ljudi v pomoč. — Mladi mož, ti si drzen in pogumen! Dobimo jo iz tribunove hiše in če bi morali podreti njene zidove z golimi rokami! Jn naj le samo pridem v bližino tem nasilnežem —" — tu je njegovo lice zatemnelo in telo se mu je streslo od divje jeze — "naj bo onečaščen grob mojega očeta in osramoteno ime moje matere, ako ne pomočim svojih rok prav do laktot v njihovo srčno kri!"
Da je pogumen in zvest — te besede so raz-polile Eskino navdušenje. Veliko je bilo za Eleazarja, da je tako pohvalno govoril o tujcu, o poganu, — bojeviti, stari vojščak se je ogrel na lastni razburjenosti in je za trenutek pozabil na svojo podedovano judovsko sebičnost in izključnost.
Tudi Kalha je toplo stisnil roko mlademu junaku.
"Le samo trije smo," je rekel, "trije, proti celemu tropu sovražnikov. — Pa ne bojim se! Zaupam vanj, ki še nikdar nI zapustil svojih služabnikov. Vanj, ki so za njega cezarji in armade kakor peščica prahu pred vetrom ali kakor šop vele slame v peči ognja. — In tudi ti tako misliš, moj sin, tudi ti, dasiravno se morebiti tega še ne zavedaš. Toda prišli bodo časi, ko bodo Njegove dobrote in milosti tudi tebe prisilile, da ga boš pripoznal za svojega gospoda, in ko se boš iz gole hvaležnosti vpisal med' tiste, ki mu zvesto služijo do smrti.'*
Kolikokrat se je Eska v tisti nevarni, grozote polni noči spomnil na slovesne besede starčeve! — Usodni dogodki tiste noči, državni polom, ki je potegnil za seboj toliko tisoč žrtev, vedna negotovost med upom in strahom, med življenjem- in smrtjo — vse to bi bilo pripravilo do blaznosti vsakogar, ki se ni imel na druga naslanjati ko na lastno moč in odločnost.
Malo velikih činov, ki zahtevajo plemenit heroizem in skrajno vztrajnost, malo jih je bilo storjenih brez pomoči od zgoraj. Čast, ljubezen, patriotizem podpirajo one, ki služijo tem idealom, v njihovih nadčloveških tru-dih in težavah, jih učijo prezirati nevarnosti in težave s pogumom, ki je močnejši ko smrt, — pa nobeden teh nagibov ne more vliti tistega« zaupanja, ki se rodi iz vere, — zaupanja, ki usposobi človeka, da prenaša dobro in zlo ravnodušno, da gleda na preteklost brez nevolje in v bodočnost brez strahu, da stoji mirno in trdno, četudi je trenutna sedanjost polna nevarnosti in zmede, in da stori kar more, s pogumnim srcem in jasnim čelom in prepušča končni uspeh zaupno in brez strahu svojemu Bogu —.
Eleazar in Kalha sta bila pripravljena. Prvi oborožen do brade, v resnici nevaren nasprotnik, drugi krotek in poln zaupanja kakor vedno, častitljiv v svoji sivi bradi in sivih laseh, in palica je bila njegovo edino orožje.
Krepko so si še stisnili roke in ločili so se.
Eska se je nemudoma podal v tribunovo hišo, v hišo, ki jo je še le pred par urami zapustil v spremstvu Valerijinem, one, ki mu je
rešila življenje, — ves srečen, da je ' zopet prost, in da more spet hiteti k svoji Mariamni.
Dospel je pred palačo.
Molk je vladal v njej, kakor v grobu. Od daljnih ulic so zdaj pa zdaj zadoneli kriki, so se dvigali in so padali, kakor se morje dviga in pada, pa Eska je bil preveč zatopljen V svoj posel, da bi bil pazil nanje.
Vstopil je —.
V	portiku je bilo vse tiho 1nič se ni zge-nilo v vestibulu in v zunanji dvorani in še le ko se je približal obednici, je čul šum priprav in žvenket kozarcev in steklenic.
Svoje življenje je tvegal, ko je tiho stopal naprej in pogledal v obednico.
Bila je že razsvetljena za večerjo. Stoječ za stebrom je opazoval sužnje, ki so pokrivali mize, čistili posode, prinašali cvetlice in delali druge priprave za razkošno pojedino. Vlekel je na ušesa in upal, da bo iz njihovih pogovorov kaj zvedel o Židinji in njenih zasledovalcih. —
Toda glej —! Kaj je stalo tamle —?
Groza ga je spreletela in strah je pretresel njegovo orjaško telo —.
Pogumen je bil mladi Britanec, pa prazno-veren je bil. Praznovernost je bila podedovana lastnost njegovega rodu in naroda. Četudi se ni bal ničesar, kar je imelo meso in kosti, ga je bilo strah pred vsem, kar je segalo v kraljestvo duhov in nepoznanega —.
Tamle, deset korakov komaj od njega, je stala posta** tribunova, smrtnobledega lica in s temnimi obroči krog oči, belo oblečena —.
Z roko — tenka kakor senca se je zdela Eski — je kazala postava na posamezne sedeže in dajala naročila* z globokim, grobnim glasom —.
"Ni je še —?" je vzkliknila prikazen s trudno, nemirno nepotrpežljivostjo. "Se ni prišla —? Lenuhi —! Dobro —! Prvo mesto mora biti za njo! Hoj, sužnji, več cvetlic! Napolnite ča.:o s falerničanom in postavite jo blizu moje!"
Dobro je razumel Eska, za koga veljajo ta naročil^ _.•
Četudi mu je izprva otrpnila kri pri nepričakovani prikazni, se je vendar šiloma otresel strahu, zbral vse svoj d dušne zmožnosti in si poklical nazaj svoj pogum. Spoznal je, da se hoče tribun, najsi je bil živ ali mrtev, na vsak
način polastiti Mariamne. _ Pa prisegel si
je Eska, da bo to zabranil, in če bi tudi moral s svojo lastno roko umoriti svojo črnooko ljubo —.
Ni bilo več dvoma, da sta nameravala Da-masip in Oarses pripeljati svojo ujetnico naravnost v tribunovo hišo in da sta Kalha in Eleazar ubrala napačno pot. Kaj bi bil dal, če bi imel sedojle pri roki modri svet Kalhov in krepko pest Eleazarjevo!
Ali je še bilo časa, izmuzniti se odtod neo-paženo in ju poklicati —? Trije odločni možje bi si vsekakor priborili pot tudi skozi Plači dove sužnje —. In še pred prihodom gladiatorjev se je to moralo zgoditi, če so sploh hoteli upati na uspeh —.
Toda očividno so jo tu pričakovali vsak trenutek. — Utegnili bi priti — strašna misel ! — med tem, ko je on hitel po pomoč —. In če je bila v tribunovih rokah, je bilo prepozno !
V	njegovem obupu so mu silile v spomin K alfi o ve besede: "Le samo trije smo, trije proti celemu tropu sovražnikov. Pa ne bojim se!" —
ln Eska je sklenil, da se ne bo bal, četudi je sam, da bo zaupal na večno Pravico, ki bo gotovo posegla vmes in zabranila brezvestni zločin.
ZA DRUŠTVA
cerkvena, podporna (er
razne slav-
nosti.
Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd.
Pečati, štampilje in druge potrebščine naročite pri
AMERIKANSKI SLOVENEC
J849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL.
CLEVELANDČAN JE!
kadar Dotrebujete pofrrebnika se spomnite redno ni prvi slovenski pogrebni zavod
GRDINA IN SINOVI
fO	1053 — E. 62nd St.
S| CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in po-tv kličite:
Randolph 1881 sli 4550.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega prips ljam na dom. Prevažam polu. stva ob basu selitev in vse kai spada v to stroko. Pokličite me po telefonu I
' 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Rogevelt 8221.
NAZNANILO IN PR1PORO-ČILO.
Vsem cenjeni naročnikom in vsem rojakom po državi Minnesota naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leon Mladič, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Amerikanski Slovenec in list Ave ^Maria ter nabirati za imenovana lista oglase in vse, kar je v zvez! s temi podjetji.
Rojake po Iron Range uljud no prosimo, da gredo Mr. Mladiču na roko pri razširanju katoliškega tiska. Pomagajte mu pridobivati nove naročnike za Amerikanskega Slovenca, da dobimo ameriški Slovenci čim-
preje katoliški dnevnik. Vsem ga prav toplo priporočamo.
Uprava Amer. Slovenca.
Zaljubljenec:— "Koliko velja ena brzojavka?"
Brzojavni uslužbenec: — "Do kam pa?"
Zaljubljenec: — "Micki/!
Phone: Canal 0537-Chapel 2046 West 23. St.
MDQ NICHOLAS GOETTERT
Pogrebni zavod
Se priporoča Slovencem in Hrvatom 2046 W. 23rd Street,
^.i.A^AAA.^........UA.l.A.^^V^
Kar trdi J. Jert, Farell, Pa., bivši ministrant in zdaj napred-njak na trnjevi poti, o farju in kuharičnih prsih je pač njegova trditev, ne moja. Cemu vla-
vsem žarkometar. Hudo nalezljiva tudi ne bo, ker Trunk je vzel vse možgane v zakup, da drugim ni dosti ostalo, in se jih ; bolezen ne more prav prijeti,
Progres Linoleum & Carpet Store
9x12 kongoleum v enem kosu, $6.85
F. NOVIČKI 1738 West 18th Street,
VELIKA ZALOGA SVILENIH PREPROG
9x12 preje $45.00
— sedaj $27.00
Linoleum z pumi podlago kvadratni jard preje $1.45 sedaj samo ..............$1.07
V Vašem interesu je, da si pred nakupom ogledate to zalogo.
Phone: CANAL 1505 CHICAGO. ILL.
i


Kaliforniško grozdje!!
jt	Kakor že zadnji šest let, boni tudi letos od tam
razpošiljal izvrstno k iliforniško grozdje, ako želite dobiti karo ali več dobrega kaliforniškega grozdja, Cj-t tedaj se obrnite na:	_
§ JOSEPH P. KRISTAN
£
General Delivery,	FRESNO, CALIFORNIA
SH _
čite take stvari na dan, to sem k več emu, da se jih loti druga hotel povedati, ko angelcev ne vrsta trunkoizma, namreč zo-morete imeti niti za duhovnike, fistizem, v katerem prekaša še manj' za farje. Da bi sloven- Trunk vse zofiste . Znaki bo-ski duhovniki Krista križali, iezni so: vse pobiti, sebe pobiti,
ko bi prišel na svet...... pejte, pobiti danes, kar si včeraj tr-
pejte. Bivši ministrant Jert se dil, jutri pobiti, čez jutri zaviti smatra za naprednega muče- in zopet trditi. Dokaze za nika in bi se rad primerjal s trunkoizem bo pa prinesla Mi-Kristom. Mučeniki so bili ju- ca Kovačeva, ki je pila, pa nič naki, ne pa jokave babe.	plačeva.
* * *	Bolezen se javlja sledeče:
Trunk je dobil — pomoč, t vse polno lukenj je, vse pozi-Po g. Moleku sta "zdaj dva tivno je obenem negativno, ne-Trunka. Eden fajmoštruje v Iprenehoma bobna na boben? Leadvillu, drugi pa piše "Pi- velike pameti, drugi so vsi brez sano polje." Ne. Dveh Ni. Je pameti itd. itd. samo eden, samo da je enkrat G. Molek, ki ste našli bakcil Trunk fajmošter, drugokrat trunkoizma, kdaj sem jaz bob-pa polemik, govori toraj en- nal na svojo pamet? Kdaj vzel krat tako in tako, drugokrat vso pamet na svetu v zakup? pa tako in tako." Škoda, da ni- Kdaj sem jaz trdil, da je vsak, sta dva, bi bilo še več zabave, ki se ne strinja z menoj, norec? Kaj, ko bi prišel g. Molek sem Ilavno vi in vaše oprode bobna-v koloradske gore malo svoje te neprestano na pamet, na možgane hladit? Trunka pole- možgane, na svobodno mislje-mika pozna. Za cerkev mu se- »je, poglejte samo malo v svoj veda ni, a morda bi bil radove- žarkomet in v dopise vaših priden na Trunka fajmoštra. Ko jateljev, vi ste ponavljali, da bi jaz-Trunk-fajmošter-zapazil mi katoličani ne moremo misli-g. Moleka v cerkvi, bi začel: ti da nimamo možganov; na to "Vi ste sol zemlje". To so bib- vaše bobnanje na pamet sem lične besede. Potem bi pa po- jaz šele reargiral, da naj vsak kazal na g. Moleka in pristavil, rabi svojo pamet, o lastni nisem da se smejo besede biblije v- mnogokaj omenil, dasi mi je zeti samole dobesedno, kakor večkrat sililo v pero, kako to, so zapisane, in je toraj g. Mo- da ima priprost delavec, kakrs-
lek — — sol.
Alegorija in absurdnost je
nega se vi predstavljate, ^več zmožnosti za logično mišljenje,
g. Molek govori pri tem o moji nelogiki in o mojih možga-
Naznanilo
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem kupil mcsnico in grocerijo od znanega-rojaka Mr. Ticarja, katera trgovina je bila vedno na dobrem glasu. Tudi jaz sc bom potrudil, da bom svojim odjemalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakovrstnim okusnim blagom in vedno svežim mesom. Rojaki prepričajte se — obiščite me. Se toplo- priporoča
GEORGE LISJAK, lastnik
110 — 57th STREET,	PITTSBURGH, PA.
Clevelandčanje!
Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA.
<#217 ST. CLAIR AVE.	CLEVELAND, OHIO.
OOOOO	1
Srce automobila je baterija!
Slabe baterije pov-ročajo vedne težave pri avtomobilih,. Baterija in njena moč je pri avto ju. to, kar je pri človeku dobra zdrava kri.
Pri nas imamo v zalogi najboljše baterije za avtomobile. Obenem jih popravljamo in elektro-ziramo, da dobijo nazaj novo moč. Kadarkoli i-mate težave z baterijami pridiite k nam spravili jih bomo Vam v red. Baterije pošljamo tudi po poŠti izven Chicage.
FIDELITY ELECTRIC C0.
FRANK SCHONTA, lastnik, 2049 West 22nd Street,	Chicago, 111.
______\rnew>o7Ti&
s,
_
_
__
_____

. L
: xiia.
|g. Moleku istoveten pojm. In kakor jaz, ki sem študiral logiko in modroslovje in za te predmete položil tudi izpite čelnih. Da, da. Neko resnico je le lo 2 odliko, saj ne bo kak greh, iztisnil. Piše: "Vse dobe in vsa ako se malo pobaham. Ako sem plemena so dobro pojmovala	ostro zapisal, sem to sto-
|svoje bogove, le kristjani so ta- nI opravičeno, ker je bilo izzi-ko nesrečni, da ne morejo poj- vanje bolj ko ostro. Jaz in vsi miti svojega Boga". On seve resni katoličani nismo pripla-ni med "nesrečnimi" kristjani, vali odnekod na župi, da bi se zato ima pa tudi svoje lastne smel° iz nas in našega prepri-pojme o Bogu, oziroma nima čanJ*a norce briti in zasmehova-nobenih pojmov. "Vi ste sol to' kar Je nam najdražje. Ce zemlje".	kdo poudarja svojo svobodomi-
* * *	jselstvo in neodvisno mišljenje,
Gola škoda je, da je Marko Prosta mu Pot> a če Pri tem ne-Črvan, Horning, Pa., star že 39 P^stano seka in smeši preprint. Ko bi bil še mlajši in bi čilnje drugih, potem mu je tre-svojo fantazijo ali domišljavost ba popiti na kurja očesa, malo uril, bi lahko postal kak "Se Je Precej neodvisne pp-I slaven romanopisec, tako bo pa ™.eti» k* se vam ne Poda,'* pra-ostalo samo pri zabavljaču. Ko- vite\ Vem, vem, saj sem že o-renjak pa je, saj pravi, "da se menil> da ^a to neodvisno paše "boga" ne boji," in pristavi, niet niti ne pišem. Ako pa da-da "se tudi on njega ne boji." lje Pravjte, da se najbrž motim, Kaj vse morejo ljudje stemfati ako misiim, da vsi naši čitatelji skupaj, samo, da farji dobijo odobravajo municijo, s katero nekaj, in se more vodstvo neke dflam luknje v zrak, to pome-jednote hvaliti. Za eno hinav- ni- da bo marsikateri naših za-ščino gor ali dol nasproti ma- čel z vami neodvisno misliti, ten ali duhovniku takemu ve- P°tem bo to le voda na vaš likanu seve ni, kdo bi se tudi mHn' invse bom tudi v tem slu-za take plesnive reči omenil, ~aju držal nasveta: Le naprej, saj smo svobodni. Kadar gre Trunkoizem bo še strašil! mimo cerkve se drži v drugo	* * *
smer. Kaj se more lahko pripe- j Ko smo bili še otroci smo i-titi ? Lepega dne se more zgodi- meli neko lajno: Izak Jakob ti, da v koga potrka, celo v Abraham. . . vrže devti v cerkev. Podrl bi je pa menda hram. . . g. Molek ima drugo-ne, saj se duševnega hrusta še Adam, Abraham, Mojzes "bog- ne boji.	| Kakor v mlinu, mu poveš lahko
Slovstvo je izgubilo na njem dvakrat, pa pride zopet s staro romanopisca, pridobili so pa lajno. "Za katoliške Slovence "bogu dopadljivi" listi, Glas bi bila velika čast, če bi danes Svobode, Proletarec, Glas Na- prišel velik učenjak in dokazal roda, katerega je naredil celo da je bil prvi človek Slovenec za "čisto katoliški list." Ko bo in da se je Bog razodel Sloven-njegova prasnov spremenjena cem, samo Slovencem, ne Ju-v nekaj drugega, mu ti listi go-' dom. . piše, pa zopet misli tovo postavijo spomenik z na- , naj bi katoliški Slovenci ta zapisom : Tu leži Marko Crvan, in ušnico mirno utaknili in ne ves njegov roman. Popotnik, smeli ziniti niti besedice za to to preber in obem se v drugo pa zafrkavljanje. V isti sapi pa smer-	govori o sofistiki, zavijanju.
* *	Tat pridiga o poštenosti. To ni
Trunkoizem. To mora biti pa več čifutski vir, to je goli cifu-neka bolezen, kakor n. pr. rev- tizem in ciganizem! matizem. Bo nekaj takega in	* * .*.
sicer bolezen tam, kjer je naj- Bunk,.Šiba iz Ely, Minn., je bolj sitno, namreč na možga-; zadela v Trunkov trunk, ker nih. Sreča zame bo v tem-, da leži original v uredništvu Pro-menda jaz ne morem imeti te svete. Beseda mi zadostuje, bolezni, ker pri meni bi se ime- Premagan sem. Pri koncu je novala samo možganizem ali (Trunk, razkrinkan, bunk, pra-kako, pač pa baje drugi bole-jzen trunk, saj to ne more biti hajo za trunkoizmom, predi kak flunk. Štrbunk!
k ■.	m i m. m "'Žrl - '- n, iMb«^™™