Poženčan. V Novicah 1850 št. 1. 2 odgovarja na vprašanje: nOd kod so prišli Slovani v svoje sedanje kraje" in št. 5 — 9: Kdo so ,,Skythae, Skuti, Skutje, aliSkutniki, in kaj je Skythia, Skutje, Skutija, Skutško ali Skutno". V 1. 10 je dal BRazjasnjenje", ktero bi dostikrat celo sedanjim nemškutarjem bilo potrebno: rV Ljubljanskih nemških novicah sim unidan bral te besede: BIn res je, de ima vsaka vas na Krajnskim nar manj eniga, ki nemško dobro razume". Dragi pisatelj! nikar nič ne zamerite, če vam rečem, de ste resnico zgrešili, ko ste to izgovorili. Prav bi bilo, ko bi vsak Krajnc, gosposki in kmečki, slovenski in nemški jezik popolnama znal; kar pa ni, se pa ne sme reči, da je. Posebno dan današnji je treba, de se v rečeh, ki naroda jezik zadevajo, resnica odkrije, kakor je, de se ne delajo zmešnjave, de se nikomur ne kratijo pravice in de se ne vžigajo prepiri, ki nam vselej več škodjejo kakor koristijo. Tedaj nemški in slovenski pisavci ljubljanskih časopisov, v kterih se seratertje pušice nataknjene najdejo, lepo Vas prosim, kliče ondi Poženčan: Pamet, pamet, in s hladno kervjo in z ljubeznijo eden druziga zavračujmo, če se kdo kaj zmoti. Strasti nobeniga moža ne lišpajo, in so obdivjanimu konju podobne, kteri rad pravo pot zgreši, in nazadnje samiga sebe poškoduje! — De pa spet k temu nazaj pridem, kar sim skazati hotel, povem: de jez sim v stanu enajst vasi zapored našteti, kjer nihče nemškiga ne zna. Ko bi se pa prizadeval, vse vasi po Krajnskim prešteti, ktere so meni znane, de v njih nihče nemškiga ne zna, bi število veliko postalo" i. t. d. — V št. 18. 19 so ponatisnile Novice nekoliko najprej iz predgovora večega dela, ktero je Poženčan pod naslovom: ,,Stari sled slavjanstva iz slovenskiga prezira" že tedaj bil doveršil v rokopisu, kjer se na pr. v vvodu razlaga 1) nime Slavjan, 2) nektere druge imena Slavjanov, 3) po čem se da nekdanje slavjanstvo slediti, 4) nektere vodila, ki so pri tem sledu služile, ogibati se od starih pisavcov popačenih imen, 5) razdelitev stariga sleda slavjanstva. Po tem vvodu se začne pervi del, toje, sled slavjanstva po nekdanjim zemljopisu. Pervo poglavje sledi Slavjane po Azii in razlaga razseljevanje pervih ljudi v slavjanskim obziru, stare azijatske jezike po mnogih azijatskih deželah. Drugo poglavje sledi Slavjane po Evropi in njenih mnogih deželah. Drugi del popiše sled Slavjanov po nekdanjim bogoslovju. Voditelji pri tem delu so bili g. pisatelju greški in rimski pisavci sosebno Strabon, Herodot, Ptolomej, Dion Kasi, Polybi, Ksenofon, Tacit, TitLivi, in drugi starodavni pisavci" i. t. d. — V letniku 1851 pa se iz istega rokopisa ponatisnjeni oddelki nahajajo v st. 24. 25. 26. 30 pod naslovora: nRazpo seljenje pervih ljudi v slavjanskim obziru". — V kterem obziru je pospeševal Poženčan domači napredek, vidi se iz št. 40 natisnjenega speva njegovega: Ali po novlm ali po starlm? (Kraikočasna pesmica za petje v družbi osnovana.) MetkaŽupan (Bi pri oknu golenke prevezuje, in poje nejevoljua)(zraven strica pri raizi z modro besedo): Nobena zaveza Recite karkoli, Nič več ne derži;Jez Pravim tak6: Kdor hujši pritveza,Vsim ni bl° P° votii> Mu prej popusti.Pa tudl ne bo- T o n č i k ^e Stvarnik ne vstrežc (Metkinbrat v sobo perpoje in ji zabavljivo odgovori)  _ NevŠeČnim ljudem ; In človek še teže, — Svet znal je vezatiIz skušuje to vem. De vozli tiše, Po Škandrov'm *) mahati Poskusimo novo Clo z mečem na njc. Če skaže se bolj'; Vsim potlej gotovo S t r i c Bo novo po volj'. (godernaje pri mizi): ... „ Župan, Tončik in Metka JNekaanjl mozakl (potordijo in ponovijo poslerlnjo besedo)So pametm bli: Alj mladi ste taki?Poskusimo novo, Vsaj viditi ni.9e skaže se bolJ'' Vsim potlej gotovo Mladina se pači,Bo novo po volj'. Mladost je norost; Vse hoče drugači,Stric. Naj skusi novoat!Poterdim jo z vami: Naj skušnja uči; T o n č i k Prepiri med nami (zabavijaje):Scer prazni bi bli. Star mlade le graja, *. ToHoracuči,Župan. Vam, stričik! nagajaRečete vi eno, Že postarna kri.Drug reče desct; *) Škander, to je, Aleksander Veliki jc bil močno zahomotani Gorodski vozel presekal, kakor je iz zgodovine znauo. Raj' skupaj pojemo, S t r i cDe mir bo besšd. (hud): Naj gori alj doliVsi skuPaJ- TVoj Horac čenča;Poskusimo novo, Mladina kot voliče skaže se bolj', Si rfiči ne da.Vsim potlej gotovo Bo noyo po volj'! L. 1850 je jel iskreni Anton Janežič v Celovcu s pomočjo več rodoljubov izdajati podučen in kratkočasen list nSlovenska Bčela".— L. 1848 je napočila zarja veče svobode in vzajemnosti Slovanom, in koj so se po raznih časnikih oglasili učenjaki, kteri jezik naj bi si izbrali za književni jezik, da bi v njem tim hitreje napredovali vsi rodovi slovanski. Med temi se oglasi tudi naš Poženčan v Ljubljanskem Časniku 1. 1851 št. 73, kjer MOd vseslavjanskega književnega jezika" piše na pr.: nNekteri pravijo, da naj bi bila staroslovenšina vseslavjanski književni jezik. Pa staroslovenšina je mertva, nje slovniška pravila so nam znana, kakor pravila latinšine ino gregovšine . . . Kaj bomo torej ovinkov iskali? — Rosko jih govori kacih tri in trideset milionov, rosko je naj bolj podobno staroslovenšini, rosko naj bo tudi naš vseslavjanski jezik . . . S tem bomo imeli koj bogato književnost in podpornjo enega največih narodov . . Ta sostavek pa zato pišem, da ne bodo Ilirci, Čehi, Poljaki in Rosi mislili, vsi Slovenci želimo staroslovenšino v vseslavjanšino povzdigovati" i. t. d. — Bolj naravnost pa je v nSlov. Bčeli" kazati jel Slovencem, kako naj se približujemo vseslovanščini, in sicer 1. 1852 v spisku: nKupala molikovavska boginja v slovenskom uvaženji" č. 10 str. 75 — 78, in čisl. 18.19 v ruskem in slovenskem sostavku: nSlavenam". V opombah k pervemu spisku pravi sam: nDa budemo Slovenci svoj jezik prav izobražali, glejmo posebno staroslovenščine i rusovščine; ti dve ste si z našim jezikom v najbližnjem rode. Rusko jih največ govori; pravila pa, ktera so tudi zavolj starosti spoštovati, nam kaže staroslovenščina. Ako hočemo vsi Slavjani do eniga občega jezika pripraviti, se nam spet ta dva jezika ali narečja najbolj priporučata. Zato sem v sostavke nKupala" poskušal se od naše strani enu stopnju bliže ruskoga pomaknuti, i to tak, da bi vender prostim Slovencam še umeven ostal. Še kaka stopnja bi se dala storiti, potlej bi bilo pa dosti. Kaj več bi se smelo v občem jezikč zgoditi, ker ta ne bude toliko ozira na prosto ljudstvo terjal" i. t. d. — Sicer so v Slov. Bčeli 1. 1852 priobčeni že davno zloženi pesmici: ^Traven" (glej tudi Novic. 1852.) in: nMilo zaPevcom", pašt.21: BVeselje mladenča" umetno po samoglasnikih AEIOU; 1. 1853 str. 78 — 80 se opisuje: nSlovencom znana Šimbilja". V Novicah 1. 1851 je št. 5 zapel pustno kratkočasnico: aSnubač na ponudbo"; št. 18 pa iskreno prisego: l^v^ojisa/u. narod-a. Aio za te, rod slovenji!Dokler mi mazinec miga, Moje seree ne gori,Dokler duša je v teles', Stvarnice mi serd ognjeniNaj se vedno bolj užiga V divji vihri naj gromi.Ta ljubezen, dar nebesl Kadar pod zelenim plajšam Bom zagernjen mirno spal, Ona — terdno se zanašam — Bo puhtela še iz tal! Iz dobe, ko se je naše ljudsko šolstvo v zvezi s, cerkvijo veselo jelo buditi in gibati, je Ravnikarjeva pesmica iz Komenda v Novic. 1852 št. 101 na pr.: nHej mladenči, v šolo! V njo glas budi iu kliče; — Nova zarja, nov se dan nad nas lepo pomiče . . . Za naukov zlatim cvetjem pridno hrepenimo! — Kot čebele svojo sterd i vosek svoj berimo i. t. d." — Tedaj so razgovarjali se po domačih glasilih tudi o domačih rečeh na pr. o Ljubljani, o Kranjski, Koroški i. t. d. Poženčan je z ozirom na to povedal v Novic. 1853 št. 9 —11 svojo misel: „0 začetku imen Ljubljana i Laibach", češ, da je ime to in uno slovenske korenine . . nNaše preiskave ostanejo vedno dvomljive, dokler učeni Slovani ne začnejo po zgodovini naših krajev slediti in pisati povestnice, ki bo razjasnila, kar je dosihmal še skrito", dejal je veljavni Wartinger v Gradcu. In Ravnikar je pri tej priliki spregovoril nektere resnice, ktere se še vedno premalo čislajo. Str. 43 piše: aOb tej priložnosti mi Švearova opazka v MOgledalu Iliriuma" na misel pride, da so Neslovani slovansko povestnico pozdneji čase zlo popačili, pa ne li slovansko, ampak tudi svojo, kar je s slovensko v zvezi, ker niso Slovanov ne po jeziku ne po šegah i. t. d. poznali. Torej so pervi viri povestnice včasih veliko umevniši kot pozneje pisarije". S tem pa nikakor nočem reči, da bi bili li Slovani v stanu resnično povestnico pisati, ampak da povestnice kacega naroda ni v stanu iz starih pisateljev prav sostaviti, kdor ni sicer s tem narodom znan. Ko bi bili na primer Slovani s šegami i z jezikom Nemcov popolnoma neznani nemško povestnico spisovali, se ve, da bi bili marsikaj zgrešili ali pomešali, kar so Nemci bolje razločili. Slovani bodo torej s svojo i svojih sosedov povestnico v mnogih reččh razjasnili i popravili. Torej ne gre, da bi slovanski povestničar iz ptujih jezikov povestniške sostavke, vzete iz starših pisateljev, naravnost v svoj jezik potolmačil, ampak s slovanskim očesom gre pervih povestinških virov i poznejših spiskov pregledati, i od svoje strani razjasnovati, pomote popravljati, za kar bodo tudi resnicoljubni ptujci hvaležni ... V starem zemljopisu, ki smo se ga nekdaj v šolah učili, je v obziru Slovanov vse križem poraot mergolelo, o Germanii je bilo pa veliko napak rečenega. Ravno tako je v dozdanji po nemški pisani povestnici o slovenskih deželah veliko pomot. Kakor slo- vanščina v latinščino i greščino sega, tako i še bolj sega stara slovanska povestnica v starorimsko i greško povestuico i v mitologijo. Možje, ki so sicer visoko učeni i tudi resnicoljubi, so vendar le v marsikteri reči kot žaba pri lešnjiku, ker jim slovanščine i slovanske povestnice kot ključa do resnice manjka. SlovaDska ali tudi li slovenska povestnica ima težko i obširno pa imenitno nalogo. To pa tudi lahko vemo, da je še celo pri pričah zgodeb večkrat pristranost zapaziti. To nam vsakdanje skušnje poterdijo . . . Resnica kraljica! Nihče nam ne sme za zlo vzeti, če po povestnici i nje spominkih resnice iščemo, ali če v pomanjkanji dognane resnice verjetna mnenja začasno povemo. če bi pa domača mnenja, ki so verjetniša memo ptujih, odrivali, i namest njih ptuja stavili, kterim se koj očitno bere, da niso res, bi bilo čudo, če bi pri svojih rojacih v obziru resničnosti i domoljubja ne zgubljevali zaupanja, pa tudi resnicoljubnim i nepristranskim ptujcom bi se tako ne prikupovali. Jaz s svojimi mnenji ne želim ravno vstrezati ne domačim ne ptujcora, pa tudi nikogar ne žaliti, ki ni mojih misel, le odkritoserčno — resnice želim. Ker sim pa zraotam podveržen, kar tudi tisti, ki so o imenih nLjubljana i Laibach" i. t. d. drugače govorili, od sebe ne bodo tajili, tedaj sodite naša mnenja, kteri jih beiete ali slišite, zraven pa ne porajtajte ne na Sokrata, ne na Platona, ne na Petra, ne na Pavla, ampak — na edino samo resnico!".