DELOVNI OSNUTEK UHBANtSTIČNEGA NAČRTA LJUBLJANE
Gradimo temelj prostorskega razvoja Ljubljane
Pogovor z mag. Igorjem Zajcem, predsednikom občinskega komiteja za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo o današnjih pogledih na Ljubljano v letu 2000
^TwW tMl sfcuptfifna ntesta LJubljane je obravnavaJ. oceml tn posrMovaf v javno razpravo gradi-«D -Movni osnutek urbanistične-ga naLrta Ljubljane,- ki so ga pn-pravili Ljubljanski urbamslični za-nod. Zavod za druj.beno planiranja, Vrbanishtni inStitut SRS in sode-lavci Avtorji so o razlogih za izde-Iav6 dokumenta zapisali: -Z delov-nim osnulkom novega urbanisttč-nega natrta mesta Lfže odpiramo zantavfroni proces pciprave nove zasncne, po katert nai bi v prihod-njlh Mih, afcladno s temeljmmi vre-dnotami sociaHstiina sa/nouprav-ne druzbe, skladno z našimi mot-nostmi ekonomsfcega m socialnega razvoja. skladno s spoznanji v zna-nosti. s spoznanji razvitejšaga sve-la >n predvsem v skladu t na&m sistemom družbenega plamranja. usmefiali razvoi " pfosloru našega mestB-
Rozlogov za tzdelavo novega ur-bantstiCnega načrta rnesta je veli-ko. upostevani pa so biti. ko je skups&na mesta Ljubliane sprejela delovni progtam za natogo ~Ljub-Ijana 2000- O tem nam je pripove-doval predsednih oMinskega ko* mitejfl za urbanlzem, gradbene za-deve, komunalrto in stanovanjsko gospodarstvo. magistef lgorZa)«c.
•PretUlvaisotimi ali več leti sta se dotiila direktor iovarne in 2upan. pa ata se lahto Kaj httro dogovorila zngradnjotovame Caspa jepHne-sal avoje, (ako nl Sto veL naprej.
Lsta 19G6 smo zato v Ljubljani gprejell pomemben dokumen!, Ge-neralni urbanisHtm načrt. hi ;e dal za ttste čase cetovilo sllko urejanja prostora. Takrat smo se dogovoriii. da ga bomo vsakih pel (e( novelirali - sMadno z novimt spomanji, ki jih ni malo V obdobju 1972-78 je bii GL)P zafes deteien fitevilnih spre-memb na praktlčno vseh področjih, taka da je poslala povsem očitna poueba po novem dokumentu
Nasta/anju pro/efta -Ljubljana 2000- je botrovalo vet dejavnikov po 22 lelih smo vendarle razreitli ceslni -U sislem- in v grobih obri-sih določili potek hilre in obvozne proge. energelska krija je priprav-l]ala do rMmiSljanj o zajezitvah Sa-ve, vss veL pozor nosti pa namenja-mo tudi skrbi za okoljs. za zrak, podtalnlco, borimo se proti hrupu
Oelovm osnutek pfBdvtdeva več moznosti razvoja Ljubljane: spon-tani, neusmerjeni razvoj. ki bi do-pustil stihijo. kakršna je bila doslej (irl si ga nedvomno ne želimo); dva usmerjBna modela - policenjritne-ga razvoja (s hitrejštm razvojem domžalskega. grosupeljskega, vr-hniškega in kranjsko-žko^jsloSke-ga razvojnega območja) in kondor-skega razvoja {rnesto naj bi se ^rilo pradvsem ob vpadnicah); sintezni modet kol naslednja možnost, pa upoiteva dobre strani prvih treh motnosti.
Rezultat teh razmiS(jan) je delov-ni oanutek urbanističnega načrta. kl upoSteva koncenlracijo proizvo-dnih povrSin - za Bežtgradotn v BP-10, na območju Belinke. v Dolu, ob Slovenfievi cesti - ohranjuje ze-lano okolje (kol moinost izpeljave zelenega klica od promame glave do SaveJ. opredeljuje pa tudi razvoj csntralnih, mestnih povrStn (pri nas Tltova v celoti do severne obvoz-nice),
Za Bežigradom prav zdaj raz-pravijamo o spr^membah srednje-ročnega razvojnega plana do leta 1965. ki pa se na nekaterih mesti^ raihaja i zamisllmi delovnega osnutka urbanisličnega načna. Ta-
ko imamo drugačne pogtede na ¦ izredno dragoceno zemljiSče med Vilharjevo-Titovo-Linhartovo in Neubergerjevo ulico (BO 1/2). Mi menlmo. da bi morali la prostor izkonsdtt za več namembnostr za stanovan|She in centralne doiavno-sti. N«vi« bi moralf vkltučtti v pa/-kovno Rovrglno ustmzne vetikosti ir> zagotovitl pove^avo tega ob-močja z MikioSičevg in MoSa Pija-dejevo ulico preko dveh nadhodov (pasarel) nad tin. ki sta predvideoa v projsktu prometne glavg,
Z rebalansom pa si tadajamo tu-di zahtevne naloge, da bomo do leta 1985 izdelali zazidafne nafirte za zaztdalne otoke BO 2/2. BO 1/2. BS 5/2. BS 106 Mala vas, BP 10 (smo ena redkih obiin, ki |e organr-zirano poskrbela za zidavo indU-stnjskifi obmoiiij. saoi smo poskf-beli za infraslnjkturo. na katero se postopno Že prlključujejo ozd kol so Slovenijacesle-Tehnika. Slove-nijales, Gradbeno podjetje Be2i-grad). BM-3. Hktati op'edel;ujemo zazidaine otoke. v katerih se bo gradnja pnčela v naslednjem sred-njeročnem obdobju in j'e le zdaj treba prifteti s pripravami potrebne
dokumentacije Tu pa bo polrebno uskladili nekaj nejasnosti in odgo-voriti na vpra&anja razvoja, ki v de-lovnem osnutku urbanističnega načrta niso povSod povsem enaka nafiim razmiSljanjom.
Ookumenl »Ljubtjana 2000« ix> novi generalni urbanistični plan. ki bo odpravil dileme. ki so se v zed-n\\h dvajsetlh tetih pojavljale v Ljubljani pri posegih v proator. po-dal bo sodobno zasnovo mesta z vso pOtrefcno intrastrukturo, ne na-zadnje pa bo reSil tudi Stevilna ko-munajna vpraSanja (napajanje z energi(o, mestni promei itd.) Javns razpmva )s zastavijena zelo na siro-ko. demokratično, v nje) bo lahko aodeloval praktično vsakdo, doku-ment pa bo po predvidevanjlh spre-iBt leta 1984-
S. D.