VLOGA IN POMEN PTUJA V MEDNARODNI TRGOVINI POZNEGA SREDNJEGA IN ZGODNJEGA NOVEGA VEKA JOSIP 20NTAR Zadnja leta je naraslo zanimanje za zgodo- vino Ptuja in njegovega okoliša. Objavljena je bila vrsta tehtnih razprav iz naselbinske, gospodarske, politične in umetnostno-zgodo- vinske preteklosti Ptuja'. Deloma je dalo za to povod slavljenje tisočdevetstoletnice prve omembe tega mesta. Iz gospodarske zgodo- vine je orisal Ignac Voje trgovske stike Du- brovnika s slovenskimi kraji v drugi polovici 15. in v začetku 16. stoletja^. Posebno važna je študija Ferda Gestrina. Ob edinstvenem po- znavanju italijanskih virov je opozoril na usodni vpliv tujih, nemških in italijanskih trgovcev, na gospodarski položaj slovenskih mest in trgov v 16. stoletju.^ Zdi se mi primemo in potrebno, da pove- žem ugotovitve naših zgodovinarjev z raz- iskovanji inozemskih (nemških, avstrijskih in madžarskih) historikov. Tako utegne postati vloga in pomen Ptuja v mednarodni trgovini obravnavane dobe jasnejša. Rihard Klier (Nürnberg) je prikazal stike Niirnberga s Ptu- jem v 15. stoletju*. Skrbno zbrani podatki potrjujejo njegovo ugotovitev, da je bil Ptuj ob koncu srednjega veka eno najznamenitej- ših mest jugovzhodne Srednje Evrope v tr- govini na daljavo. Ta pomen je obdržal Ptuj še v 16. stoletju kljub svoji legi ob meji, ki so jo ogrožali Turki. Ptujske meščane je bogatila predvsem trgovina z ogrskimi voli in volovskimi kožami. V Benetke so gonili na leto 20.000 do 25.000 ogrskih volov po »-pravi-« cesti preko Ptuja— Celja—Vranskega—Ljubljane in Gorice. V manjši meri so jih spravljali preko Križev- cev—Zagreba—Novega mesta—Postojne in Gorice. Poskusi Benečanov, da bi jim dobav- ljali turški trgovci iz Temešvara in Pečuja vole v Zader, so se izjalovili zaradi težav pri krmljenju živine na Krasu in v Zadru, pa tudi zaradi nevarnega pomorskega prevoza iz Zadra v Benetke. Po isti poti Ptuj—Ljub- ljana je šlo tudi 10.000 tovorov volovskih kož na Reko, v Trst in Benetke. V nasprotni smeri pa je prenesla živina enako število tovorov raznega trgovskega blaga iz Neaplja, rimske Marke in Benetk preko Ljubljane in Ptuja na Ogrsko. Turška okupacija večjega dela Ogrske nikakor ni ovirala izvoza volov in volovskih kož preko Ptuja.^ Dosedanje mnenje, da meščani Ptuja in nekaterih drugih mest Notranje Avstrije po svojem premoženju in obsegu trgovskih poslov niso bili kos eliti gornjenemških in italijanskih veletrgovcev, je treba docela opustiti. Po Klieru naj navedem le dva pri- mera. Leta 1472 se je preselil iz Ptuja, v Nürnberg trgovec Janž Thumer. S svojim: premoženjem 100.000 gold. je štel med najbo- gatejše meščane tega državnega mesta. Nje- gova hči Ehrentraud se je poročila leta 1493 ! z znamenitim Jakobom Welserjem. Posebno : zanimivo je slediti rod ptujskega trgovca j Ladislava Swetkowitza (najbrž Cvetkoviča). i V Nümbergu in Regensburgu je naložil del j svojega premoženja (27.000 gold.) v »večne j rente«.* Njegova sinova Adam star. in Janž i sta posodila Maksimilijanu I. večje vsote: denarja. Vladar jima je zastavil vrsto deželno- ; knežjih gospostev in uradov na Štajerskem. Adamov nagrobnik se hrani v levem stran- skem koru dunajske stolnice sv. Štefana.' Njegov sin Adam ml. se je udejstvoval v \ dvorski službi. Bil je komornik Ferdinanda I. in nadvojvode Maksimilijana. Leta 1558 so mu zastavili pazinsko grofijo za 45.000 gold. ; Prejel je plemstvo, leta 1561 postal svetnik! dolnjeavstrijske komore, po smrti Žige' Herbersteina leta 1566 njen predsednik. Poro- čil se je s Katarino, vdovo hrvatskega bana ; Franca Batthyanija. Maksimilijan II. ga je; poslal leta 1565 na Angleško, da sporoči smrt i Ferdinanda I. in vrne insignije reda podveze.: V zaupnih pogovorih je moral obravnavati; delikatno zadevo: načrt poroke angleške kra- I Ijice Elizabete I. z nadvojvodom Karlom Notranjeavstrijskim. V teku poslaništva, ki je trajalo od maja do avgusta 1565, so prišle do izraza številne Elizabetine zahteve in po- goji, ki bi dali bodočemu soprogu precej poni- ževalni položaj in bi mu tudi v verskem po- gledu ne dajale svoboščin. Zato Adamova di- plomatska misija ni dala končnega uspeha in Maksimilijan II. je zavzel odklonilno sta- lišče.a Pri obeh ptujskih rodbinah (Thumer in | Swetkowitz) srečamo splošno znani pojav.: Bogati meščanski trgovci nalože v trgovini; pridobljeno premoženje v zemljiško posest, i Nato bolj in bolj opuščajo trgovsko udejstvo-; vanje, se umaknejo na svoja zemljiška gos-; postva in preidejo v plemstvo. S tem pa je; izgubilo meščanstvo svoje najsposobnejše j zastopnike, obenem tudi znatne kapitale. j Se globlje je segel v gospodarsko zgodovino j Ptuja Otmar Pickl (Gradec) s številnimi štu-! dijami.9 Posebnega pomena je njegov spis i o »borbi Ptuja za svojo skladiščno pravico i (1520—1535)«.i' Kakor je znano, je imela »skladiščna ali skladalna pravica« (Nieder- lags-, Stapelrecht) kakega mesta troje kom-; ponent: obveznost tujcev, da prodajajo pri- i peljano blago meščanom, intenziviranje \ tržnega prometa in prenočevanje tujcev, ki 149 so prisiljeni dlje časa bivati v mestu; to pa je pospeševalo gostinsko in živilsko obrt. Ze člena 53 in 54 ptujskga mestnega prava iz leta 1376 sta vsebovala določbo, da smejo tuji trgovci samo ob torkih (tedenskem tržnem dnevu) kupčevati med seboj, sicer pa le s ptujskimi meščani." Proti koncu 15. stoletja je prešel salzburški Ptuj pod dejansko oblast Habsburžanov. Tedaj zvemo prvič o večjem sporu med Ptujčani in trgovci iz Ljubljane ter Kranjske sploh (rokopis B 527 = Böhm, Supl. 416, fol. 37^ -40, drž. arhiv, Dunaj). Ljubljančani so se pritožili pri Maksimili- janu I., da jim meščani Ptuja ne dovolijo po starem običaju kupčevati vsak teden z drugi- mi tujci, marveč jih hočejo omejiti na letne sejme, tj. o binkoštih, sv. Ožbaltu (5. avgusta) in sv. Katarini (25. novembra). Štajerski vice- dom je razpisal narok, ki se ga naj bi ude- ležili zastopniki Ptuja in kranjskih trgovcev. Prišli so pa samo Ptujčani in izjavili, da so ustanovili trgovci Ljubljane trgovsko družbo in se nočejo držati predpisov ptujskega mest- nega prava. Posebno važna se mi zdi njihova trditev, da so se povezali trgovci Szekesfe- hervara s trgovci Ljubljane, da sklepajo ve- like kupčije za blago v vrednosti okoli 20.000 gold. Tega Ptujčani niso dovolili in so ustavili meščanom Szekesfehervära z arestnim postop- kom prevoz ogrskega blaga (1499, dec. 19.; 1500, april 8.) Kranjski komisarji so sporo- čili prošnjo, naj odgodi vladar obravnavo. Meščani Ptuja so zahtevali, da vladar ne pu- sti tujim trgovcem kršiti starih mestnih pra- vic. Maksimilijan L je ugodil Ptujčanom in 14. avgusta 1503 odobril mestu obsežnejši skla- diščni privilegij. Vsi tuji trgovci, ki pripeljejo blago z Ogrskega, ga morajo tu shraniti in ga smejo prodajati drugim tujcem šele ob na- slednjem letnem sejmu. Le s ptujskimi me- ščani smejo stalno kupčevati. Ako bi se bila ta svoboščina v celoti uveljavila, bi prido- bili meščani Ptuja monopolni položaj za pre- kupčevanje v trgovini z Ogrskega v Italijo podobno, kot so ga uživali nekaj časa Dunaj- čani'^ Salzburški škof je odkupil mesto Ptuj na- zaj in leta 1513 potrdil ter reformiral mest- ne pravice. Želel je ohraniti trgovski mono- pol meščanom, tako da bi smeli tujci le ob torkih kupčevati med seboj, ostale dni pa le z meščani trgovati. Nadalje je prepovedal Ptuj- čanom, da bi sklepali trgovske družbe s tuj- ci in jim tako omogočili, da obidejo omenjene predpise. Trgovci Ljubljane, Trsta in Reke pa niso mirovali. Leta 1519 so ponudili mestu Ptuju znatno vsoto denarja, ako jim dovoli ne le ob torkih, marveč vsak dan opravljati trgovske posle s tujci. Peščica ptujskih vele- trgovcev je dosegla proti volji preprostih meščanov, da je bila ponudba odklonjena. To pa je moralo zaostriti razmerje do navedenih deželnoknežjih mest. Komaj je zavladal Ferdinand I., so potožili meščani Ljubljane, Trsta in Reke, da so se dotlej ukvarjali vsak dan v Ptuju s trgovski- mi opravili in ne le ob tedenskem tržnem dnevu. Sedaj pa jim tega nočejo več dovoliti. Ako jim ne omogočijo rednega kupčevanja, bo prešel trgovski promet, ki poteka sedaj preko Ptuja, na Hrvatsko in na dalmatinsko obalo. To pa bo močno škodovalo deželnoknežjim fi- nancam. Dejansko te nevarnosti ni bilo. Trgovska pot z Ogrskega preko Zagreba v Senj in Bakar je bila kmalu močno ogrožena po Turkih. Zato se je trgovski promet bolj in bolj strnil na varnejši cesti iz Ptuja v Gorico. To je olajšalo ptujskim veletrgovcem, da so izločili nekaj velikih italijanskih tekmecev (Bartolottija iz Benetk, Pira Pittija iz Floren-- ce in Baptista Manatija iz Pesara), ki so imeli dotlej trgovino z Ogrskega preko Hrvatske v Italijo v rokah. Ptuj ni več užival prejšnje zaslombe pri vladarju. Zato je ugodil dolnjeavstrijski regi- ment leta 1523 meščanom Ljubljane, Trsta in Reke, češ da gre za dnevno trgovino na debe- lo. Monopol prekupčevanja meščanov Ptuja je bil s tem zlomljen. Na pritožbo Ptujčanov je potrdil kralj Ferdinand I. leta 1535 obsto- ječe stanje: tu—in inozemski trgovci smejo v Ptuju vsak dan zunaj letnih in tedenskih sej- mov kupčevati le na debelo, trgovina na drob- no pa je pridržana ptujskim meščanom*'. Kljub turškim ofenzivam v letih 1529 in 1532 je naraščal trgovski promet na cesti iz Ptuja v Gorico. Trgovsko-politični pomen Ptuja je še rastel. Mesto je obdržalo svoj iz- redni položaj kot prekladališče za Ogrsko in italijansko blago. V mestu so se naseljevali zastopniki tujih trgovcev in trgovskih družb, pridobivali meščanstvo, postali s tem deležni posebnih trgovskih pravic ter izpodrivali do- mačine, kakor je to prikazal Ferdo Gestrin'. OPOMBE 1. Npr. B. Grafenauer, Ptuj v srednjem veku, Zgodov. časopis XXIV (1970) 157—175; M. Kos, Meja proti Ogrski in Hrv. v štajerskem Podravju Poetovio-Ptuj 69—1969, Zbornik razprav ob tisoč- devetstoletnici, Maribor 1969, 83—91; B. Sana, Pettau Entstehung und Entwicklung einer Sie- dlung im deutsch-slowenischen Grenzraum, Zeit- schrift d. histor. Vereins f. Steiermark, Sonder- band lo, Graz 1965. — 2. Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 5 (Bašev zbornik), Maribor 1969, 221—227. — 3. Prispevek k gospodarski zgo- dovini Ptuja v prvi polovici 16. stoletja, ravno- tam, 228—235. — 4. R. Klier, Beziehungen Nürn- bergs zu Pettau im fünfzehnten Jahrhundert, Südostdeutsches Archiv X. Bd. (1967) 83—101. B. Saria je dodal: Die wirtschaftliche Bedeutung Pet- taus im 15. Jahrhundert im Spiegel der erhalte- nen Denkmäler, ravnotam, 102—107. — 5. Zsig- 150 mond Päl Fach, The role of east-central Europe in international trade, 16* and 17*1 centuries, Studia historica Academiae scientiarum Hungari- cae 70, Budapest 1970, zlasti 220. — 6. O rodbini Swetkowitz gl. poleg študije R, Kliera še O. Pickl, Geadölte Kaufherren, Blätter für Heimatkunde 44, Graz 1970, 20 sl. — 7. Sliko gl. österreichische Kunsttopographie Bd. 23. Wien 1931, 477. — 8. K. Diemer, Die Heiratsverhandlungen zwischen Königin Elisabeth von England und Erzherzog Karl von Innerösterreich 1558—1570, disertacija Tübingen 1969. — 9. Die Memminger Handelsge- sellschaft Funck und ihr Handel mit dem Süd- osten, Südostdeutsches Archiv X. (1967) 108—131, Handel und Wandel am »Hofzaun des Reiches« um 1550. Beiträge zur Handels- und Wirtschafts- geschichte von Leibnitz, Radkersburg und Pet- \au, Zeitschrift d. hist. Vereins f. Steiermark. Sonderband 16 (1968) 172—187, Die bürgerlichen Vermögen steirischer Städte und Märkte im 16. Jahrhundert, Joannea 3. Bd. Innerösterreich 1564 -1619, Graz 1969, 371—408. Die Auswirkungen der Türkengefahr auf den Handel am Hofzaun des Reiches, Bericht über den 10. österr. Historikertag in Graz, Wien 1970, 183—198. —10. Pettaus Kampf um sein Niederlagsrecht (1520—1535), ein Beitrag zur Handelspolitik Ferdinands I., Mitteilungen des Instituts für österr. Geschichtsforschung LXXVIII. Bd. 1970, 432—443. — 11. F. Bischoff Das Pettauer Stadtrecht vom Jahre 1376, Sitzungs- berichte der k. Akademie der Wiss., philos. histor. Klasse 113. Bd. Wien 1887, 711. — 12. O tem prim. T. Mayer, Der auswärtige Handel des Her- zogtums Österreich im Mittelalter, Forschungen zur inneren Geschichte Österreichs, Heft 6, Inns- bruck 1909, — 13. Prim. tudi F. Zwitter, Starejša kranjska mesta in meščanstvo, Ljubljana 1929, 64 sl. 151