PRIMORSKI DNEVNIK
JAHIH
i
I
^tl Iliri*
__________________TRST, četrtek 8l«4at%2
TRI VČERAJŠNJA NEUSPEŠNA GLASOVANJA ZA IZVOLITEV NOVEGA PREDSEDNIKA ITALIJANSKE REPUBLIKE
Segni: 341 gl3S0V Prvi maj v znamenju borb za napredek in mir
Saragat: 299 glasov
h današnje četrto glasovanje zabita absolutna večina428glasov
f* .SSViSr - Cena 35 lir
Leto XVIII. - St. 104 (5188)
(Od našega dopisnika)
n Danes ob 10.30 so se začele na Montecitoriu vo-% (Dr,Vega predsednika republike: vršila so se tri glasovati - P Ob 10 30 rinifffl nh 15 30 ir» frofii* nH 1 Q 301 o ucq
Ht?' 2'
-vo^ainUr, vršilo četrto glasovanje; za izvolitev bo to pot za-■tteru , absolutna večina parlamentarcev (428 glasov). V pri-
s°Van’i, ^^i pri četrtem gla- ---------------
ttebni„ ne ^i nihče dosegel po-?las0„5a. levila glasov, bodo z kler an[ern nadaljevali, do-Vsai b° neki kandidat zbral glasov.
hs8ni Pa,v*m glasovanju je dobil .s‘titii , 1 glasov, Terracini 200,
I®gat 4, 1De Marsanich 46, Sa-faolo Gronchi 20, Piccioni 12,
*'a dobl?fS‘ ,10- po dva glasova 5? ener, Merzagora in Medici,
''»rdi Pa Leone, Pella, Pac-, Arturo Carlo Jemolo;
-Pri j^Pie je bilo praznih.
'3hj ^,Sem glasovanju je dobil c'a8at g*asov, Terracini 195, IjtOftohi grl Picti°ni 41, Lauro 39, uSsi fi a2’ Merzagora 22, Paolo "ledij,, ',Po en glas pa Fanfani, i10 Ma *mol°’ Tartufoli in Gae-•J bil0 o*0:	praznih glasovnic
Hlot<>rnn , neki poslanec je - -*is°vninV*a'tnil v žaro, nan pri tret*' neko pismo-čobir-m glasovanju pa je Sežgat vedno le 341 glasov, 1 Voln2®9- Ficcioni 51, Gronchi ?a>0Ve . ’ Merzagora 13; po tri >a°lo n '”a dobila Terracini in r1,’, po enega pa Moro, k: Dra ."a> Macrelli in Tartu-tpri pj*”1!1 glasovnic je bilo 46.
po-namesto
la — glasovanju je msnj-CH oi- Parlamentarcev, pri dru-
glaso
vanju jih ie manjkalo
tjem pa 10-S9) strt8, va zadržanje posamez-ob sl-JPlr. j? bilo znano, da bo ,ril8en\S0Va a za Segnija; toda pri O-p tretjem glasovanju, ko J?ki, jfgnija glasovali tudi libe-,S|)v»i„ demokristjanov ni več .^ciairt zani.
" sCfPapkrati in republikanci '*h ui^ali za Saragata pri vseh 1 *kler.j.a°vanjih, Socialisti so bi-b,v*niu l’ da bodo pri prvem gladini, volili svojega kandidata ■ glede drugega in tret-vi -'lili a,°vanja pa so z večino. i!5a Psi as°vati za Saragata (le-P<i sp tppa «,Wlpna ni dr-
iJa-
■». i Pa se tega sklepa ni dr-•" a0!I>uhistični parlamentar. Prvem in drugem glaso-
kracija« (levo krilo PLI, ki je prelomilo s sedanjim vodstvom stranke); pozneje se je Orsello razgo-varjal tudi s poslancem dr. Mam-mijem, ki je član vodstva PRI. V teh razgovorih so proučili politični položaj tudi v zvezi z bližnjimi upravnimi volitvami. Tajništvo ((Liberalne demokracije« se bo sestalo jutri; Orsello bo orisal glavne poteze poročila, ki ga bo podal na seji vodstva 6. t. m., hkrati pa bodo razpravljali o javni manifestaciji, ki se bo vršila prihodnjo soboto v gledališču «E-liseo«.
A. P.
Kakor vsako leto Je bila tudi letošnja prvomajska proslava v Trstu dopoldne z zborovanjem CGIL na Trgu Perugino z veliko udeležbo ljudstva ter popoldne na stadionu »Prvi maj* z veselico. Na sliki:
pogled na zborovalce na dopoldanskem zborovanju. (GieJ poročila na III. in IV. strani)
luiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiimiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimfiii HiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiHiifminfiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininmiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiinuiuiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiniiiiiiiiiii
POSLEDICA ZAVLAČEVANJA FRANCOSKIH OBLASTI
Novi grozotni zločini francoskih fašistov Včeraj ves dan so ubili nad sto Alžircev
Opozorilo alžirske vlade Franciji - Fares nadaljuje razgovore v Parizu
ALŽIR, 2. — Oasovcl v Alžiriji vedno bolj izkoriščajo nezadostne ukrepe francoske vojske in njeno popustljivost ter stopnjujejo pokole nad domačim Prebivalstvom. Danes zjutraj so izvršili v Alžiru enega naj hujših pokolov po ustavitvi sovražnosti.
Ob 6.20 zjutraj je pred namestitvenim uradom alžirskega

G,Use
PpE SARAGAT
Htl^ini, ‘U , svojega kandidata bi *!Uli i ’ glede tretjega pa so Sa. adi |as?vati za Saragata. Ce aiu 8ata, b-1Ca PSI glasovala za kjn Vonji Dl Po tretjem glasova-
AS.LK * -
li	'n MSJ so se spora-
Preds.R0d,° najprej glasova-nas*dmka MSI De Marsa-hjo laura° za predsednika PDI-Pa i- ’ Pri tretjem glasovalo a v0fKodovinaria proG Gio-
glasovanju je repu-•» ’'arjeJmnister La Malfa dal
k*,"1aVofaZa Saragata, ni točno svnf”0 ocenila posledic ta-bji^he Je«a zadržanja in ne-do H iz "Sovornosti, ki more iz-bje la v »ega- Vsaka izbira, gle-' J absoin,ne izvolitve, ne more - 1 » -i. na. ampak relativna v
“hi Vaj-, . v»aKa lzrnra, gie-
izvolitve, ne more kjrih 1 altlna' ampak relativna v i(r8°če. m ernativami, ki so danes 'ta • ahe s*aHšča sil, ki so zain-4z(.1ln ki ;na politiki levega cen-baL°Skih . 'ajajo iz določenih i-lojh°r to	političnih postavk,
^Si°sljo ?Javliajo s skrajno od-i io udi levičarske struje
hitjt 'ioslpjlmerjalna izbira Sara-v zato ina in obvezna izbira !'vaI.ezi z ,,€r i° j® treba oceniti kj 'n1!. l?..IazPoložljivimi alterna-
V Vinter«"1 že,j°> da bi slle-
centraresirano na politiki le-■ ti jaa^ Predvsem če hočejo ideološko opredeli-zadržanju

k»J‘ti nrf^trtem glasovanju na-PMaV0 se njorjalno ocenitev, za * m’ >n rtd'; da jo do sedaj iz-itov g.0Vorr>a . s' tako ne naprti. Pn ihtri aosti za nedosledno re-
»01,1 izidu”
nl »„drugoga glasovanja je fHo v°r s Jnik KD Moro imel Pt6d ‘n tai^natorjem Gavo, Sca-, ZačetJ11™1« PRI Realejem. ‘‘Sbj* Nerin°m tretjega glasova-?%1 SaragaJ„ E0Voril -s tajnikom Nenn^nm. La Malfa pa je NiKZ'va	Pismo, v katerem
>a?at!rci sU-8-1 s°cialistični parla-Na a- Zpo glasujejo za Sa-n j
taiait dapL1! tajnika KD Salizzo-a g!ka ?prejel odv. Orsella, nJa ((Liberalna demo-
pristanišča eksplodiral miniran avtomobil. Po poluradnih podatkih je pri tem zgubilo življenje 62 Alžircev, ranjenih pa jih je bilo 110. številni ranjenci so v smrtni nevarnosti.
Miniran avtomobil je eksplodiral v trenutku, ko je bila pred omenjenim uradom dolga vrsta alžirskih delavcev. Na kraju, kjer je eksplodirala ogromna ((granata«, je luknja široka 3 metre in globoka en meter. Dva avtomobila, ki sta bila v bližini, sta zgorela. Vse naokoli so raztresene razbitine avtomobila. Skoraj istočasno so fašisti izvršili v sredini Alžira drugi atentat, pri katerem - ubili 4 Alžirce, 4 pa ranili. Takoj po eksploziji so se začeli Alžirci zbirati v velike skupine, da bi vdrli v francoski del mesta in obračunali s fašisti. Reditelji alžirske osvobodilne fronte pa so uspeli množico prepričati, 'n kmalu zatem so na kraj prišle tudi varnostne sile. Vendar pa jim ni uspelo preprečiti, da ne bi u-bili nekega Francoza, kf se je približal kraju eksplozije.
Fašistični atentati so se ponavljali od zgodnjih jutranjih ur do večera, tako da so do večera ubili 110 Alžircev, ranili pa 147. To je največje število žrtev od ustavitve sovražnosti. Od 16. ure do 16.30 je bil izvršen vsakih pet minut en atentat.
V	prvih popoldanskih urah so oasovci streljali z minometi na alžirsko četrt Belcourt. Ranjeni so bili 4 Alžirci. Proti večeru so streljali z bližnjih gričev na neko drugo četrt, kjer živijo povečini Alžirci. To pot ni bilo žrtev.
Proti večeru je močna eksplozija razdejala kopališče v predmestju Alžira> pri čemer je bil ubit en Alžirec, trije pa so bili ranjeni. Ranjena sta bila tudi dva Francoza, ki sta bila v avtomobilu blizu kopališča.
V	Oranu so varnostne sile zavzele danes položaje v raznih delih mesta. Cez- nekaj ur so se vojaški odredi premestili v druge dele mesta na podlagi posebnega načrta, ki se zdi bolj učinkovit kakor prvotni načrt o dplitvi mesta na zaprta področja.
Sinoči so oasovci streljali proti policijski prefekturi. Druge napade so izvedli blizu telefonske centrale Položaj v mestu je zelo napet. Danes ni izšel noben časopis Varnostne sile so aretirale okoli štirideset fašistov.
Francoski visoki komisar Fou-chet in vrhovni poveljnik francoske vojske v Alžiriji general Fourquet sta prišla davi v Oran kjer sta se razgovarjala s tamkajšnjimi predstavniki oblasti položaju v mestu. Zvečer se je komisar Fouchet vrnil v Rocher Noir, kjer so sporočili, da bodo v 48 urah poslali v Oran nova ojačenja.
V	zvezi z današnjim pokolom v Alžiru je alžirska tiskovna a-gencija «APS» nocoj poudarila, da je «odgovornost francoskih obla-
-li	1_:	, o l A CA ua/lnn nnloOO
vključenega v FLN, imata vendarle svoje meje. Spoštovanje e-vianskih sporazumov ne pomeni, da je treba izročiti Alžir in Oran gangsterjem OAS. Nasprotno, spoštovanje evianskih sporazumov se začenja z uničenjem in likvidacijo vseh tistih, ki so izbrali pot pustolovščin in zločina.«
Predsednik alžirske izvršilne oblasti Fares je po dvodnevnem počitku nadaljeval danes v Parizu stike s francoskimi in alžirskimi osebnostmi in verjetno ne bo zapustil Pariza pred koncem tedna. Od četrtka, ko se je sestal z de Gaullom, se je položaj temeljito spremenil. Stanje v Alžiriji se je	poslabšalo.	Alžirska	vlada
je objavila sinoči izjavo, s katero obtožuje Francijo, da vodi kampanjo proti Alžircem v zvezi z ujetniki na podlagi netočnih podatkov, in dodaja: «Kar se tiče pogrešanih Alžircev, ki jih ne omenjajo, znaša njih število sto tisoč.«	Kar	se tiče položaja	v Alžiriji,	ga	izjava	alžirske	vlade
označuje za ((katastrofalnega« v Oranu	in	Alžiru	in pripominja,
da bi to ((Utegnilo počasi uničiti duha evianskega sporazuma«.
V Parizu so danes sporočili, da se bo proces proti Salanu začel 15. maja.
Položaj v Argentini
BUENOS AIRES, 2. — Novi argentinski notranji minister Jorge Walter Perkins, ki je prisegel pred dvema dnevoma, je časnikarjem izjavil, da vlada v Argentini revolucionarno stanje. »Kadar je predsednik v zaporu in se volitve razveljavijo, je v teku revolucija*, je poudaril minister. »Iluzija je misliti, da živimo v re-
Na vprašanje časnikarjev, kakšna usoda čaka predsednika Fron* dizija, je Perkins odgovoril: «Te-‘ ga vam ne morem poveaaii. Izjavljam pa, da sem občutljiv za vsa vprašanja v deželi*.
Prvi maj je potekel v Argentini mirno.
Junija sestanek Mac Millan-de Gaulle
PARIZ, 2. — V Parizu se je zvedelo, da se bo predsednik britanske vlade Mac Millon sestal v prvem tednu junija v Parizu z de Gaullom. Točen dan je bil že dogovorjen, toda javili ga bodo, ko se bo Mac Millan vrnil v London iz Severne Amerike. Nocoj je Mac Millan odpotoval z letalom iz Toronta in se vrača v London.
Je pišev pri Titu
BEOGRAD, 2. — Predsednik Tito je sprejel danes sovjetskega poslanika v Jugoslaviji Alekseja Jepiševa, ki je bil zaprosil za po-igovor in s katerim se je zadržal pv daljšem pogovoru. Tito je do-poldne sprejel tudi predsednika vlade Singapura, ki je včeraj prispel v Jugoslavijo na zaseben obisk. Podpredsednik izvršnega sve-ice admirala Mata Jerkoviča.
Sporazum v tovarnah «Innocenti» in «Gcloso»
MILAN, 2. — Med predstavniki sindikalnih organizacij in vodstvi tovarn (rinnocenti« in «Gelo-so» so danes podpisali sporazum; tovarna (rinnocenti« bo dala vsem svojim nameščencem nagrado «u-na tantum« v višini 24.000 lir in bo povišala prpizvodno nagrado od sedanjih 35 tisoč na 60 tisoč lir; tovarna (cGeloso« pa je pristala na nagrado v višini 6.50 lire na uro in 10-odstotno povišanje mezd.
Nameščenci v industrijah konfekcije bodo stavkali 8. t.m., ker so se razbila pogajanja za obnovo kolektivne pogodbe; najhujša sporna točka zadeva povišanje minimalnih mezd; sindikati zahte-
ta Rodoljub Colakovič pa je v čast singapurškemu gostu priredi! častno kosilo.	,
Član vrhovnega vojnega sveta Sudana minister za predsedniške zadeve v sudanski vladi in načelnik štaba sudanske vojske general Hasan Besi Nasr, ki je na uradnem obisku v Jugoslaviji, je danes zjutraj odpotoval v Split. General Nasr je obiskal poveljnika Jugoslovanske vojne mornari-
Tretja eksplozija na Božičnih otokih
Delo razorožitvene konference v Ženevi počasi napreduje
WASHINGTON, 2. — Ameriška | predloge. Godber je predlagal, naj komisija za atomsko energijo je I bi začeli s privatnimi sejami, na danes sporočila, da je ob 19. uri | katerih bi proučevali posamezne po srednjeevropskem času eksplo-1 točke vprašanj, ki se najbolj pri-
JI_1— Klinu DA^innnrto aIaIta (rnt_ K!i7tn(HA ir« nni Vvi <* Ir I s č a 1 i tsaiši
dirala blizu Božičnega otoka tret ja jedrska bomba, o kateri je rečeno, da je bila šibka. Bombo so spustili z letala.
V Ženevi pa so danes nadaljevali delo na razorožitveni konferenci. Prvi je govoril britanski delegat Godber, ki je primerjal sovjetski razorožitveni načrt z a-meriškim, predvsem kar se tiče nadzorstva. Trdil je, da se hoče Sovjetska zveza izogniti jasnim obveznostim iz bcrjasni, da bi se nadzorstvo spremenilo v vohunstvo. Dodal je, da bi ta bojazen lahko bila upravičena, toda Sovjetska zveza ne predlaga nobene formule z zameno za zahodne
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiummiiiiiiiiiniiiiiiHiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiim
Francosko-ameriški spor v ospredju na zasedanju ministrov NATO v Atenah
Anglija za ustanovitev francosko-angleške jedrske sile ? - Poslanik Gavin je poročal predsedniku Kennedyju o razpoloženju v Parizu
ATENE, 2. — Jutri se bo v Atenah začelo zasedanje NATO. Popoldne se bodo sestali ministri za obrambo držav članic. Zjutraj pa bo tajnik NATO Stikker imel tiskovno konferenco, na kateri bo obrazložil program dela. Pojutrišnjem zjutraj pa bo v dvoran; grškega parlamenta uradna otvoritev zasedanja ob navzočnosti zunanjih ministrov i,n ministrov za obrambo.
Današnji pariški popoldnevnik ((France Soir« objavlja uvodnik, v katerem pravi, da francosko-ameriški spor, ker ZDA nočejo dajati informacij in atomskega materiala za francosko «udarno silo«, ustvarja precejšnjo nelagodnost, kj v veliki mer; vpliva na atlantsko zavezništvo. List dodaja, da se sedaj išče kompromis, o katerem bo6o razpravljali v Atenah. Po mnenju lista bodo poglobili dis-
bi imele večjo besedo države, ki | vezništva razen Francije.
»MZrSSM? 5 SJt »■!”, .■*«“	«►._______________
nec opozicijske ljudske radikalne I dajalci pa so ponudili 9-odstotno icus;j0 0 morebitni uporabi atom' stranke.	I povišanje minimalnih mezd.	| sikega orožja v vojni. Pri tem naj
Prvomajske proslave v svetu
Veličastna parada v Beogradu - Govor maršala Malinovskega v Moskvi - Proslave po vsej Italiji - V Lizboni je policija streljala na manifestante
Na dan prvega maja so bile po vem svetu velike proslave.
Včerajšnja proslava prvega maja v Beogradu je prekosila vse dosedanje: bil je velik pregled uspehov, moči in enotnosti socialistične Jugoslavije. Pred predsednikom Titom se je ob 14.30 razvila povorka, pri kateri so sodelovali člani Jugoslovanske ljudske armade, delovnih kolektivov, politične, kulturne in športne organizacije. Po ulicah, po katerih se je razvila neskončna povorka ljudi, so stotisoči Beograjčanov burno pozdravljali mimohod vojske in predstavnikov delovnih ko-
sti, ki imajo še vedno nalogo lektivov. Na častni tribuni so bi-skrbeti za vzdrževanje reda, ne- ] li poleg najvišjih voditeljev Ju-posredno povezana s tem atenta- i goslavije tudi mnogi predstavniki tom, ki je najbolj ciničen, kar j in častni gostje drugih dežel, ka-jih je bilo po ustavitvi sovraž- ‘kor na primer predstavniki višje-nosti«. «Ta odgovornost, dodajo ga vojaškega sveta Sudana, mini-agencija. je toliko večja, ker fran ster za zunanje zadeve general coske oblasti niso še dale na raz Hasan Besi Nasr in člani sjndi-polago izvršilni oblasti tistih sred kalnih organizacij iz drugih dr-štev, ki so potrebna za vzdrže žav. Takoj nato so predstavniki vanje reda, kakor določajo evian mladinskih, delavskih in dijaških
---------; r,.—	organizacij čestitali predsedniku
Titu ob priliki praznika delovne-
ski sporazumi. Disciplina in hladnokrvnost alžirskega ljudstva,
ga ljudstva. Razvila se je nepozabna prvomajska parada, na kateri so sodelovali delavci iz vseh beograjskih in drugih kolektivov. V povorki je bilo opaziti tudi na malem tovorniku Žemljo z gesli, ki pozivajo na enotnost delavskega razreda na vsem svetu v borbi za njegove pravice. Takoj nato so nastopile dolge povorke mladink. Za njimi so nastopili razni rodovi vojske, medtem ko so helikopterji in reaktivci vojnega letalstva preletavali parado.
Fo mimohodu enot JLA se je razvila povorka ((Bratstva in edin-stva«, pri kateri so sodelovali predstavniki raznih delovnih kolektivov Beograda in drugih krajev Jugoslavije, ki so vključeni v SZDLJ. To kolono je zaključila skupina folklornih skupin iz vse Jugoslavije. Takoj nato je nastopila druga povorka, pri kateri so sodelovala razna jugoslovanska gospodarska podjetja, ki so prikazala svoje proizvode, prvomajsko parado so zaključile skupine mladinskih, dijaških in ' raznih
imajo osebje, izvežbano za uporabljanje atomskega orožja in ki dovoljujejo na lastnem ozemlju zaloge atomskega oroža, ki je pod ameriškim nadzorstvom.
Baje nameravajo ustanoviti poseben nadzorstveni odbor v atlantskem zavezništvu, ki bi razpravljal skupno z vrhovnim poveljnikom o okoliščinah, v katerih bi lahko uporabili atomsko orožje.
List dodaja, da je Velika Britanija indiferentna do tega kompromisa, ker je že sklenila poseDne sporazume z ZDA. Francija ga misli ignorirati, ker kompromis ne daje zadoščenja njenim zahtevam. Kompromis pa se tiče Nemcev. «Med vsemi državami celinske Evrope, dodaja list, je zvezna Nemčija tista, ki je sprejela na svojem ozemlju najvažnejše zaloge a-meriškega atomskega orožja. Toda bonska vlada ne ve za količino tega orožja ne za kraje, kjer je vskladifčeno. Minister za obrambo Strauss je včekrat zahteval, naj bi bonnska vlada imela pravico, vedeti za ta skladišča m za morebitno uporabljanje atomskega o-rožja iz teh skladišč. List pripominja, da bo kompromis, ki bo eventualno dosežen v Atenah, o-mogočil Nemcem, da držijo prst na »varnostni zaklopi« atomskega orožja, toda ne na petelinu.
Po mnenju lista pa bi bil; Angleži pripravljeni ustanoviti fran-cosko-britansko jedrslko silo, na podlagi katere bi Francija dobila vlogo, za katero se poteguje v Evropi. Baje je Mac Millan že sporočil ta svoj načrt Kennedyju m bo verjetno govoril o njem z de Gaullom prihodnji mesec v Parizu.
«Le Monde« piše, da gre predvsem za perfekcioniranje sistema informacij in za organiziranje posvetovanj med vsem; državami čla. nicami , kar se tiče jedrskega o-rožja.
Na drugi strani pa se bodo po
športnih organizacij. Prvi maj so proslavili v vsej Jugoslaviji z velikimi svečanostmi, odkritjem spomenikov, zborovanji in drugimi manifestacijami,
V ITALIJI je CGIL organizirala v vseh mestih prvomajske proslave .Tudi CISL in UIL sta organizirali podobne proslave v raznih mestih. Razen tega so v številnih mestih izročili zaslužnim
delavcem odlikovanja.	-	. .	,	,	-.
i*	Si:
«Fronte solidarnosti z alžirsko revolucijo«
mirno v vsej Fran J	m0^ ln količim raznih vrst jedr-
pa je skupina članov ((Fronte so-	.	orni._ s katerim ra/Do.aea-
, ciiirokr, revni uri in« skega orožja, s Kaierim razpo.aga
jo, ter o njihovi razmestitvi na raznih delih sveta.
demonstrirala pred zaporom. Za.
'	.	bodo posvetovale s svojimi zavez-
Na zborovanjih, ki so jih orga-	v primeru, da spremenijo
mzirali po vsej Franciji, so sindi- svoje načrte.
ZDA in Velika Britanija bi po-
kalni voditelji poudarjali temeljne zahteve francoskh delovnih množic.
(Nadaljevanje na 2. strani)
skrbele, da bi njih zavezniki sodelovali pri odločitvi glede uporabljanja tega ,orožja. Baje so te predloge odobrile vse članice za-
V Washingtonu je predsednik Kennedy sprejel danes ameriškega poslanika v Parizu Gavina. Ta je pozneje izjavil, da sta govorila o vprašanjih, ki se tičejo ZDA in Francije. Dejal je, da so se o francosko-ameriških odnosih, kar se tiče jedrskega orožja, slišali številni namigi. ((Francija, je dejal Gavin, ni nikoli zahtevala od ZDA jedrskih tehničnih informacij. Francja ni do sedaj nikoli skušala doseči od ZDA informacij o jedrski tehniki General Lavaud, ki je nedavno prišel v ZDA, je postavil nekaj vprašanj glede materiala, ki se tiče jedrskega programa, toda ni postavi] jasnih Vprašanj. Obstajajo sektorji, ki so dovolj daleč od prave jedrske oblike, ki pa so z njo povezani in glede katerih bi bilo mogoče tesne-še sodelovanje med ZDA in Francijo.
bližujejo, in naj bi skušali najti kompromis glede tistih, o katerih so nesoglasja največja.
Italijanski delegat je podprl predloge britanskega delegata, I-stega mnenja je bil tudi ameriški delegat Arthur Dean.
Sovjetski delegat Zorin je izjavil, da se strinja, naj bi med tednom bile tudi ožje seje, na katerih bi razpravljali o točkah, o katerih bi prej razpravljali na plenarni konferenci. Izjavil je zatem, da oba predsednika sedaj i-ščeta skupno besedilo glede prve faze razorožitve in da je delo precej napredovalo. Glede nadzorstva je Zorin znova zavrnil ameriški načrt. Poudaril je, da bi morali v prvi fazi odpraviti tuja oporišča. Delo se bo nadaljevalo jutri. v
Norveška zaprosila za vstop v skupno tržišče
BRUSELJ, 2. — Norveška vlada je uradno zahtevala vstop v skupno tržišče. Norveški poslanik v Bruslju je izročil danes tajniku sveta ministrov »šestih* pismo zunanjega ministra Langeja, v katerem je med drugim rečeno: »Pristop Norveške v evropsko gospodarsko skupnost bo sprožil posebna vprašanja zaradi geografskega položaja in gospodarske strukture Norveške. Norveška vlada upa,, da bo z medsebojnim razumevanjem mogoče doseči zadovoljiv sporazum glede tega.*
Gorbach v ZDA
NEW FORK 2.	— Avstrijski
kancler Gorbach je prišel d»wes popoldne v New York: V ZDA bo ostal tri dni in sestal še bo tudi s Kennedyjem. Obrazložil' bo stališče Avstrije do evropske gospodarske skupnost).
Sovjetska agencija Tass javlja, da bo Gorbach prišel v drugi polovici junija v Moskvo na vabilu Hruščeva.
DANES
Danes bo v Rimu že četrto glasovanje za izvolitev novega predsednika republike, ker so bila prva tri glasovanja včeraj
brezuspešna, kajti uiti en kandidat ni prejel ne le predpisane dvetretjinske večine, temveč niti absolutne. Glavni vzrok je naspi otovan je dela demokrist Janških parlamentarcev uradnemu demokristjanskemu kandidatu Stgniju. Ta Je pri tretjem glasovanju preje dejansko manj glasov kot pri prvem in drugem, medtem ko ga Je socialdemokratski kandidat Saragat skoro dohitel s pomočjo komunističnih in delno tudi socialističnih glasov. Sleherno napovedovanje o izidu današnjega glasovanja je seveda tvegano
Dan pred glasovanjem pa so bile, kot vsako leto, v vsej Italiji in po vsem svetu uspele prvomajske proslave z izjemo Portugalske, kjer je bilo praznovanje prepovedano, kar je imelo za posledico streljanje v množi co, k] se Salazarjeve prepovedi nj držala. Rezultat je bil: nekaj demonstrantov mrtvih in mnogo ranjenih ter aretiranih.
Medtem pa so v ZDA včeraj preizkusili tretjo atomsko bombo nove serije — vse kot je bilo v naprej določeno, pa čeprav se ženevska pogajanja kljub temu nadaljujejo. Zdi se. da j«
bil včeraj dosežen celo nekak mali napredek, ker se Je sovjet, ski delegat Zorin v bistvu strinjal s predlogom zahodnjakov, naj bi bite med tednom tudi ožje seje. Pri tem je povedat, da je delo obeh predsednikov, ki Iščeta skupno besedilo glede prve faze razorožitve, precej napredovale, vendar pa je vnovič poudaril, da bi morala biti tuja vojaška oporišča odpravljena že v prvi fazi.
Nalnovejša poročita iz Alžirije pa n?n> ponovno pričajo, kako neizmerna Je potrpežljivost Alžircev, nad katerim) so včeraj fašisiični oasovci izvršili svoj najbolj ciničn: zločin z razstrelitvijo avtomobila v Alžiru, prt čemer Je bilo Si mrtvih. Samo odločn"mu prepričevalnemu nastopu Osvob dilne fronte gre zasluga. da ni prišlo do odločnega obračuna množice. V popoldanskih urah je bil izvršen vsakih pet minut po en atentat, tako da Je število mrtvih naraslo skoraj do sto. Alžirska tiskovna agencija poudarja, da je odgo-vornost Francije povezana s tako zločinsko dejavnostjo OAS, ker francoske oblasti še vedno niso dale na razpolago izvršni oblasti tistih sredstev, ki so potrebna za vzdrževanje reda v skladu z evianskimi sporazumi. Stanje v Alžiriji je zelo napeto.
Problemi ladjedelstva v svetu
Z* < let sta ladjedelništvo in pomorsko gospodarstvo v svetu v depresiji. Tako stanje je še posebej neugodno zato, ker ni nobenih znakov, da se bo perspektiva pomorskega gospodarstva izboljšala. Glavni problem je v velikih presežkih ladijskega prostora, ki so se povečali zlasti v zadnjih letih. Od 1. 1956, to je od zadnjega leta, ko so bile izkoriščene v pomorstvu vse razpoložljive zmogljivosti, se je povečala svetovna trgovina za okoli 30 odst. Podatki o gibanju prevozov v svetovni trgovini po morju so zbrani, le do 1. 1959, vendar je že iz njih razviden razvoj, do katerega je prišlo v tej gospodarski dejavnosti. V razdobju med 1956 in 1959, so se povečali pomorski prevozi blaga v svetovni trgovini le za 1 odst., medtem ko se je povečal v tem razdobju svetovni izvoz za 12.5 odst. Pri tem velja poudariti, da so se povečali prevozi nafte s tankerji za 20 odst., kar pomeni, da so se drugi pomorski prevozi zelo zmanjšali. Vse to kaže na težnjo v svetovni trgovini po hitrejšem naraščanju blagovne izmenjave po kopenskih poteh kot pa po morju. Take težnje so še bolj izrazite po letu 1959, posebno v Evropi, in sicer zaradi delovanja Skupnega evropskega ti' ga. Se več, z razvojem omrežja naftovodov in plinovodov v Zahodni ter Vzhodni Evropi ter v ZDA kot tudi z restrikcijami pri uvozu nafte iz ZDA, se težnja po zmanjšanju uporabe tradicionalnih pomorskih poti v prevozu omenjenih izdelkov vse bolj za-oštruje, s tem pa se zmanjšujejo tudi perspektive za polno zaposlenost tankerskega ladjevja v svetu.
V	zvezi s tem naj omenimo še gibanje svetovne ladijske tonaže. Od 1. 1956 se je povečala svetovna ladijska tonaža za skupno 28 odst., torej za približno prav toliko kot tudi svetovna trgovina. Vendar takšno naraščanje tonaže m v skladu z razvojem svetovne trgovine po morju. V 1. 1959 se je povečala zmogljivost netanker-ske mornarice v primerjavi z 1. 1956 le za 11 odst., čeprav se prevoz blaga po morju ni povečal. Kot rezultat tega se je v razdobju med 1956 in 1959 zmanjšala povprečna obremenitev ladij od 9 na I brt letno. Vendar pa se je povečala v 1. 1959 bruto netankerska tonaža v svetu za 6.6 odst.
Tankerska tonaža se je povečala v razdobju med 1956 in 1959 za 36 odst., torej za približno 2-krat več, kot se je povečal prevoz nafte po morju v ustreznem razdobju. Res da je, da se je tankerska tonaža še nadalje povečala za skoraj 13 odst.
V	razdobju od 1. 1958 do danes so se torej bistveno spremenili pogoji pri prevozu blaga v mednarodni blagovni izmenjavi na škodo prevozov po morju. Tako stanje pa je hkrati spremljala pospešena graditev novih ladij, posebno tankerjev po sueški kriti, kar je imelo za posledico precejšnje presežke v zmogljivostih ladijskega prostora. Razen tega je bilo opaziti tudi težnjo po vse večji državni intervenciji pri reševanju tega problema. In končno, So bili specifični problemi tu di na drugih področjih pomorskih ^revosov, kot n. pr. na potniških linijah. Potniške proge so dobile ostro konkurenco v letalskem prometu, posebno v Severnem Atlantiku, kjer je potniški letalski promet najbolj intenziven.
Posebni problemi posameznih vršt pomorskih prevozov so povzročali tudi nove težave. Znatne presežke tankerskega ladijskega prostora so začeli preurejati za prevoz žit, kar gre seveda na škodo tramperske plovbe.
Kako kaže za prihodnost? Kot Je iz navedenih podatkov razvidno je glavni problem v neskladju med ponudbo in povpraševanjem. Jasno je, da bo povpraševanje po ladijskih prostorih postopoma naraščalo, čeprav vei' jatno ne z enakim tempom ket svetovna trgovina v celoti. Posebne probleme pa povzroča težnja po gradnji novih ladij v svetu. V zadnjih letih je število novih ladij, kar smo že omenili, močno porastlo in ja bilo prerij večje od povpraševanja po ladijskem prostoru. V sedanjem položaju je ladjedelstvo v precejšnji krizi, zato so se pomorske tar.fe občutno znižale in komaj krijejo (včasih pa tudi ne) stroške vzdrževanja ladij. To je imelo ra posledico manjša naročila novih ladij, zaradi česar se prirast ladijskega prostora, počasi vsklaju-je s povpraševanjem. Dejstvo pa je da gre to vsklajevanje zelo počasi. Medtem ko letno zgradijo za okoli • milijonov bruto registrskih ton ladij, pa jih za 2 milijona brt zaradi pomanjkanja to-
vora sploh ni v uporabi. Zato bo potrebno daljše razdobje, da bo prišlo do ponovnega ravnotežja med razpoložljivimi zmogljivostmi in dejanskimi potrebami.
Položaj glede gradnje novih ladij je v posameznih državah zelo različen. Lani sta uspeli n. pr. Francija in Velika Britanija plasirati novih naročil v višini 3 odst. njihove sedanje zmogljivosti ladjevja, zatem Norveška in Japonska za 15 odst., Danska za 11 odst.. Švedska, Panama, Grčija in ZDA pa za 8 odst. Vsekakor bo to vplivalo na nadaljnje spremembe glede udeležbe posameznih držav v svetovni tonaži.
Položaj v 1. 1939 je bil tak, da je znašala udeležba Velike Britanije v skupni svetovni tonaži 28 odst., ZDA 14 odst., Japonske 'J odst., Norveške 8 odst., Paname 1 odst. in drugih držav 40 odst. V 1. 1950 se je vrstni red znatno spremenil. Na ZDA je odpadlo že 33 odst. skupne svetovne tonaže, na Veliko Britanijo 21 odst. na Norveško 7 odst., na Panamo 4 odst., na Japonsko 2 odst., na Liberijo 1 odst. in na druge države 32 odst. V 1, 1961 je prišlo še do nadaljnjih sprememb v u-deležbi posameznih držav. Udeležba ZDA je znašala 18 odst., nadalje Velike Britanije 16 odst., Norveške 9 odst., Liberije 8 odst., Japonske 6 odst., Paname 3 odst. in drugih držav 40 odst.
Omenili smo že, da je glede na probleme pomorskega gospodarstva, posebno pa trgovinzke mornarice, v zadnjih letih vedno bolj pomembna državna intervencija. Ta intervencija je v posameznih državah različna tako po obsegu kot po metodi. Vsekakor zavzemajo v državni intervenciji najpomembnejše mesto državne subvencije za mednarodne pomorske proge. Med državami, ki dajejo take subvencije, so tudi ZDA. Prav tako subvencionirata nekatere linije, posebno potniške Francija in Italija. Druga obliki pcmoči lastni trgovinski mornarici, ki jo nudijo številne države, je praksa, po kateri dolčoajo s predpisi, kolikšen del lastne zunanje trgovine po morju je treba prepeljati z lastnim ladjev-jsm. Metode za to so v posameznih državah zelo različne, vendar pa je glavni načiii zagotovitve raznih ustreznih klavzul v trgovinskih sporazumih, ali oa neposreden pritisk na izvoznike in uvoznike ter na lastnike ladij, da prepeljejo posamezno blago z domačimi ladjami ne glede na komercialne momente. Domači predpisi po navadi zahtevajo, da odpade na domače ladjevje v izvozu v pomorskem transportu o-koli 60 do 70 odst. Posledica teh ukrepov je, da popušča sistem konferenc ladijskih linijskih družb, ki določajo višino prevoznih tarif, zaradi težnje, da bi države intervenirale tudi na tem področju. Pred kratkim so izdali v ZDA zakon, po katerem ima vlada pravico kontrolirati aktivnost vseh prevoznikov, ne giede na zastavo, pod katero plujejo ladje, in sicer, ko gre za prevoz ameriškega blaga v izvozu in u-vozu. Podobne predpise priprav ljajo tudi druge države.
DUŠAN ČEHOVIN
Elizabeta bi sc rada preselila na deželo
Sovjetski kozmonavt German Titov ob prihodu na newyorško leta-
lišče. Z njim Je veleposlanik SZ Dobrinin
Prvomajske proslave
(Nadaljevanje s 1. strani)
V	Moskvi je bila običajna parada na Rdečem trgu, med katero je imel kratek govor minister za obrambo maršal Malinovski. Parad; je prisostvovala tudi belgijska kraljica mati, ki je na obisku v Moskvi.
V	Pekingu je na veliki manifestaciji govoril zunanji minister Cen Ji.
Na Japonskem se je udeležilo prvomajskih proslav nad 6 milijonov delavcev v 813 krajih.
V	Zahodni Nemčiji so sindikati organizirali prvomajska zborovanja v vseh večjih mestih. Govorniki so govorili o sindikalnih in političnih vprašanjih ter so ostro kritizirali gospodarsko politiko podkanclerja Erharda, ki je tudi minister za gospodarstvo. Govor-
niki so omenili tudi vprašanje nemške združitve, Berlina in razorožitve. V Hamburgu je policija napadla demonstrante, ki so nosili table z napisi proti politiki vlade. Aretirali so nekaj demonstrantov.
V	Budimpešti je bila velika pr-vomajska parada. Ob tej priložnosti je govoril predsednik vlade Janoš Kadar.
Veliko prvomajsko zborovanje je bilo tudi v Sofiji. Udeležili so se ga vsi glavni bolgarski voditelji.
V	Lizboni je policija streljala na manifestante, ki so se zbrali v velikem šetvilu, da bi praznovali 1. maj. Praznovanje 1. maja je
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiMimiiiiiiiiiii
SOVJETSKI KOZMONAVT V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE
Titov je zanikal izmišljotine o sovjetskih mrtvih kozmonavtih
«Naš planet je premajhen, da hi si lahko privoščili, da se prepiramo in bojujemo»
LONDON, 2. — Tiskovni urad vladne palače je zanikal vest, da se namerava kraljica Elizabeta preseliti v grad Windsor in uporabljati Buckingham samo še za urade. To vest je objavil list «Daily Sketch», ki pravi, da bi se kraljica rada preselila iz palače, okoli katere rastejo nebotičniki, in bi se rada umaknila v podeželski mir Windsorja. V bistvu bi kraljica živela tako kot uradniki Cityja; vsako jutro bi se pripeljala v mesto z avtomobilom in bi se okoli 17. ure vrnila.
NEW YORK, 2. — Kozmonavt Herman Titov je imel včeraj po televizijskem omrežju CVS dat-ši intervju. Odločno je zanikal vse vesti, da naj bi več sovjetskih astronavtov izgubilo življenje pri izstrelitvah, preden so do kraja izpopolnili tehniko povratka na Zemljo. Titov je dejal, iia ameriški listi pišejo, da je Sovjetska zveza izgubila ne enega, temveč pet kozmonavtov in objavljena so bila celo njihova imena. Lahko vam rečem, da če vaši a-genti delajo na tak način, ne ra/.-umem zakaj prejemajo plačo. Mi nismo imeli nobenega drugega kozmonavta pred Jurijem Gagarinom. Znano vam je stališče naše vlade in naših znanstvenikov glede tega Vprašanja:	leteti se
sme samo z gotovostjo. Kakšna je vrednost izstrelitve človeka v vesolje, če se ne more vrniti na Zemljo?
Med nekim drugim intervjujem pa je sovjetski vesoljski pilot prav tako odločno zanikal, da uporabljajo pri vzgajanju astronavtov v SZ hipnotizem.
Povedal Je, da je tudi on videl v vesolju svetle točke nepojasnjenega izvora, kot jih je videl Američan Glenn. Te točke so bile podobne snegu v božični noči. Dodal je, da bo to vprašanje prvi argument, o katerem bo govoril, ko se bosta srečala z J. Glcnnom, saj so po vsej verjetnosti istega izvora kot one, ki jih je videl ameriški astronavt.
Med kosilom, ki so ga priredili newiyorški novinarji na čast Ti-tovu v tiskovnem klubu, pa je Titov zanikal, da bi izgubil zavest med poletom. Ponovno je pojasnil, da mu je bilo slabo, ko je prišel v krožni let in se je pričel gibati, da bi delal v kabini. Ta občutek pa je izginil, ko se je ponovno vlegel
Titov je bil zelo miren in se je obnašal, kot da bi bil pred sovjetskim občinstvom. Spremenil pa je ton, ko je izjavil: «Naš planet je premajhen, da bi si lahko privoščili,, da se borimo in prepiramo. Med mojo prvo krožno potjo okoli Zemlje sem globoko občutil, kako je Zemlja majhna. Izražam željo, da bi se diplomati, ki se nočejo sporazumeti glede sporazuma o razorožitvi, zavedali, kako majhen je naš planet*. Nato je dejal: »Spomnim se, da je moj oče, ko sem bil še otrok, odšel, da se bori proti Hitlerju. Ne bi želel, da bi sedanji rod napravil podobno izkušnjo*.
Danes je Titov prispel v Wa-shington, da se sestane s predsednikom Kennedyjem ter astronavtom Glennom. Ob prihodu je Titov izrazil upanje, da bo sesta-
no stvar preiskovanja vesolja.
Sovjetsko letalo, s katerim je prispel Titov, je pristalo na letališču ob 12.50, kmalu po uradnem sporočilu, da bo jutri Titov skupaj z Glennom sprejet pri Ken-nedyju. V Washingtonu se bo Titov ustavil tri dni.
Uradni spremljevalec sovjetskega kozmonavta bo Glenn. Jutri bosta skupaj zajtrkovala in takoj nato bosta akreditirana na konferenci odbora za raziskave vesolja; Titov je član sovjetske delegacije na tej konferenci. Potem bosta odšla iz Akademije znanosti ter bosta napravila turistični ogled mesta. Obiskala bosta kongres in več muzejev. Za svojo funkcijo spremljevalca se je moral Glenn dobiti pripraviti.
Jutri bosta imela Titov in Glenn predavanje na. »Life Science Ses-sion», nato pa skupno tiskovno konferenco. Zvečer bosta astronavta z drugimi delegati gosta na sprejemu, ki ga bo priredil podpredsednik Johnson. V petek bo Titov obiskal neko industrijsko podjetje v državi Maf.yland, v soboto popoldne pa ,bo odpotoval v Seattle na svetovno razstavo.
Na tiskovni konferenci danes popoldne v W?shingtonu je Titov izjavil, da Je že pripravi len »sovjetski kezmnnnvt št. 3». To je tisti, Je dejal, ki bi me moral eventualno nadomestiti lani 6. avgusta. Titov Je še povedal, da on najbrž v bližnji bodočnosti ne bo letel v vesolje.
Ameriški delegat Rifchard Potter je na zasedanju Cospar dejal, da predvidevajo načrti NASA za 1. 1962 predvsem dva programa: izstrelitev geofizikalnih laboratorijev in izstrelitev satelitov za o-pazovanja. Prvi načrt predvideva izstrelitev dvajset laboratorijev, ki bodo omogočili proučevanja Sonca in zlasti ultravioletnih žarkov, ki ne dosežejo Zemlje. Poleg tega je izjavil, da predvidevajo ZDA ob koncu leta izstrelitev satelita, ki naj nudi podatke o radiacijah na področju Zemlja-Luna. Poleg tega je ameriški delegat tudi sporočil, da bodo pred zaključkom leta še enkrat poskusili izstreliti raketo *Ranger» proti Luni in da bodo izstrelili dve raketi »Ma-riner* proti Veneri.
Iz uradnih krogov pa se je zvedelo, da nameravajo ZDA 1. 1964 uporabiti tehniko »sestanka na krožni poti v okviru načrta Ge-mini*. Ce se bo ta načrt posrečil bo mogoče znatno skrajšati čas, potreben za izstrelitev ameriških kozmonavtov na Luno, in bodo lahko te načrte uresničili že do leta 1967.
Ta operacija se bo izvršila v
stavili na krožno pot raketo «A-gena-B», ki jo bodo izstrelili s pomočjo rakete »Atlas*. Ko bodo tpčno znane značilnosti orbite, bodo izstrelili raketo »Titan II* s kabino »Gemini*, v kateri bosta dva kozmonavta in ki bo opremljena z elektronskimi možgani. Na tak način bosta lahko člana posadke točno izračunala svojo pozicijo in pilotirala vesoljsko kabino, dokler ne bosta prišla v stik z «Ageno-B».
<?e pa se ta tehnika ne bo posrečila, obstaja samo še možnost, da izkoristijo za polet na Luno raketo »Nova*, ki je visoka 90 metrov, a jo šele projektirajo. Ta raketa je zelo draga, in. obstajajo vi zvezi z njeno gradnjo še številna nerešena vprašanja.
Avstrijski upokojenci gostje italijanskega hotelirja
nek z Glennom koristen za skup- dveh stopnjah. Najprej bodo po-
DUNAJ, 2. — V petek bo odpotovala v Italijo prva skupina od 200 upokojencev, ki jih je italijanski hotelir Ferdinando Fiora-ni povabil, da prežive zastonj dva tedna v enem njegovih hotelov v Milano Marittima, Cerviji ali Senigalliji. Prva skupina šteje 72 oseb. Gre za revne Dunajčane sedmega okraja. Ko se je u-pravnik njihovega okraja danes od njih poslovil, je v svojem govoru povedal, da je prejel mnogo pisem — in med temi dosti anonimnih — v katerih so izrečeni očitki, da pošilja te Dunajčane prav v Italijo. »Odgovor, je rekel, je tako preprost kakor sramoten za Avstrijce. Dejstvo je da do tega trenutka nobeden od avstrijskih hotelirjev ni poslal po. dobnega vabila. Z veseljem sem torej sprejel italijansko vabilo, za katero se zahvaljujem v imenu človeške solidarnosti*.
bilo prepovedano. Vendar se je zbralo veliko število demonstrantov, ki so vzklikali proti Saiazar-ju. Policija je demonstrante napadla in enega ubila, 36 pa ranila. Aretirali so 98 oseb. Tudi v Oportu je policija ranila 34 oseb, ki so manifestirale za 1. maj. Baje so aretirali še mnogo drugih ljudi v Lizboni in Oportu, Razen tega je vlada sporočila, da sta bili v petek ubiti dve osebi med demonstracijami v mestu Alju-strel. Včeraj je prišlo do demonstracij tudi v Almadi in v Cova da Piedade, ki sta industrijska centra blizu Lizbone, in prav tako tudi v Tortozendu (tekstilno središče) in v Tondeli v severni Portugalski.
Portugalska vlada je objavila u-radno poročilo, v katerem obtožuje komuniste, da so organizirali demonstracije.
V Asturiji pa se nadaljuje stavka, ki se je začela 23. aprila. V sindikalnih krogih pravijo, da je 60.000 delavcev, ki sedaj stavkajo, sklenilo, da se ne bodo vrnili na delo, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve za zvišanje mezd. Zvedelo se je, da je tudi v Bilbau začelo stavkati 5800 delavcev v tamkajšnjih ladjedelnicah. Delavci zahtevajo uvedbo kolektivne delovne pogodbe in določitev minimalne mezde.
Naj večja
hidrocentrala v FLRJ
SPLIT, 2. — V soboto 6. maja bodo spravili v pogon največjo jugoslovansko hidrocentralo «Split». ki so jo zgradili leto dni pred predvidenim rokom. Hidrocentralo so zgradili na reki Cetini, blizu njenega izliva v Jadransko morje. Kapaciteta hidrocentrale bo znašala preko 200 megavatov. Za izgradnjo tega objekta so potrošili čez 20 milijard dinarjev.
Iz Italije 4640 m predora pod Mont-Biancom
RIM, 2. — Danes se je sestala letna skupščina italijanske družbe, ki gradi predor pod Mont Blancom. Po poročilu upravnega odbora so dela pri gradnji tega predora in pri urejanju predora dosegla 4.640 metrov in torej manjka samo še dober kilometer. Sedaj pripravljajo načrte za izvršitev ostalih potrebnih del in predvsem za ventilacijo, razsvetljavo itd.
hnt\ir§B ^ glpiinliicG
glub&eM ^ hUUtM'i,'ituip
Mednarodni sestanek študentov ruščine
Center za študij ruskega jezika in knjiievnosti prireja od 22. avgusta do 4. septembra 1962 na otoku Ponza II. mednarodno srečanje študentov in učiteljev ruskega jezika in literature. U-deležili se ga bodo tudi sovjetski specialisti. V okviru srečanja so na programu tečaji fonetike, konverzacije, slovnice, teorije in prakse prevajanja in drugi tečaji. Udeleženci, bodo imeli v ceni od 37.000 do 46.000 vključen tudi prevoz z ladjo, popoln penzion, izlete itd. Kdor bi hotel prisostvovati samo pouku, plača 15.000. Kdor se za stvar zanima, se lahko obrne na »Cen-tro Studi di Lingua e Lettera-tura Russa-, Corso dTtalia 92, Roma.
Sophia Loren v Nemčiji najbolj popularna
BONN, 2. — Razsodišče nagra de -Bambi-, ki jo razpisuje nem ška revija -Film-Revue», je tud letos dodelilo nagrado za naj bolj popularno tujo igralko So phiji Loren. Drugi nagrajene so Ruth Leuwerik in O. W. Fischer (najbolj popularna nemška igralka in igralec) ter Rock Hudson kot najbolj popularen tuji igralec. Nagrade -Bambi» bodo izročene zmagovalcem 13. maja v *Schtvarz Waldhalle» v Karlsruhe. Medtem pa sta Carlo Ponti in Sophia Loren odšla sku-kaj z Vittoriom De Sico ter Maximilianom Schellom v Heidelberg, kjer bodo prisostvovali predstavi *Mahagonng» Brechta in Kurta Wei!a ter proučili to delo, katerega del bo vpleten v film «Jetniki iz Altane-. Film so pričeli snemati pretekli ponedeljek s sodelovanjem ScheVa. Sophia Loren bo pričela svojo vlogo 5. maja. Na zadevna vprašanja je Carlo Ponti še enkrat tudi v imenu Sophie Loren zanikal, da bi imel namen prevzeti švicarsko državljanstvo, da bi potem laže uredil svoj položaj. Obadva sta tudi zavrnila pisanje nekega lista, da nameravata postati švicarska državljana zaradi »davčnih razlogov. Ponti je še poudaril, da je treba po šuicar-skem zakonu normalno 12 let, preden je mogoče dobiti švicar-
državljanstvo. Samo v jt-
IviCtP
sko
rednih primerih, in sicer gre za premožne osebe,, — ^
tke oblasti popustijo glede
mo9°c
žavljanstva, ki ga je doseči po štirih ali petih 1 f odkar se je prizadeti nase > ^ Švici. Na vse to pa on *•* .j, phia Loren nista niti P° Ijala.
Članek o slikarstvu
v «Rivista Italsidern
Marco Valsecchi je n noV',jep vilki revije «Rivista ^taIsL:,ti, napisal članek »Belve* e cu ^ v katerem vodi čitatelja četkov slikanja «fauve* in j(J, bizma do začetkov našega a letja. K članku je objav11 več barvnih in črnobclih re dukcij del Picassoja, M« Dufgja, Deraina, Grisa i*1> n qua. V reviji je še več d jL člankov, ki so krasno 11 rani.
Jose Ferrer ne ve ne kaj n« koliko *m*
' *-- |
Igralec in režiser napravil pr°“
SANTA MONICA	j0,l
Hlinil iiiii ih ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii
Štirje delavci ubiti v kamnolomu
RAGUSA, 2. — V kraju Ri-1 ki so opravili ogled trupla, in pri-nazzi blizu Raguse se je v kam- čakovati je, da bo bolj direktna nolomu zrušilo kamenje, ki je | vprašanja postavil dr. Sorgi njim. pod seboj pokopalo štiri delavce
Vsi štirje so mrtvi, medtem ko je dvema delavcema, ki sta bila nekoliko bolj oddaljena, uspelo, da sta se rešila z lahkimi ranami.
Vzrok zrušitve še ni ugotovljen, zdi se pa, da je šlo za napačen račun o stabilnosti skale, pri kateri so bili delavci zaposleni.
Proces v Messini
MBSSINA, 2. — Današnje nadaljevanje procesa o dogodkih v Mazzarinu ni bilo posebno zanimivo. Zaslišan je bil ravnatelj zapora v Caltanisetti ter nekateri stražniki iz tamkajšnjega zapora. Opisali so, kako so našli Lo Bartola obešenega. Ravnatelj se je od vsega začetka postavil na stališče, da gre res za samomor. Nekaj vprašanj je ravnatelju postavil zastopnik civilne stranke odvetnik Sorgi. Civilna stranka stoji na stališču, da smrt Lo Bartola ni bita sarnomor.
Jutri bodo zaslišani zdravniki,
Ukradli so draguljev za 40 milijonov lir
LONDON, 2. — Za 20.000 funtov šterlingov (skoraj 40 milijonov lir) draguljev je izginilo, ko so jih poslali s priporočenim pismom iz Londona v Pariz, kjer bi morali biti razstavljeni v Louvru. Po nekaterih informacijah so dragulje ukradli na letališču v Londonu. Bila sta dva zavoja: v prvem surov diamant težak 20 karatov, v drugim pa 140 manjših obdelanih diamantov.
Poznejša vest pa javlja, da je zavoj z dragulji, za katerega se je mislilo, da je na poti London-Pariz izginil, v rokah francoske carine zaradi ((nekaterih formalnosti«.
ja), 2
Ferrer je .____,_____ .	. .
na zahteve svoje žene, 'tj1 Rosemarie Clooneg, po flil tih. Vrhovno sodišče K**W”^iJ je sedaj pretresa zahtevo 't, ke po ločitvi od moža. N' e no, kolikor zahteva Rošem
Jose Ferrer je dejal, da ne
O S'
«
)
«0
*e
Ha
."»st
'l n «>,
S
Hm
k0l(;
A
t:
kilo;
5'
Nk
'Ivu
5!sk
No
K
lili,
hj
Sl
"H
ničesar o svoji lastnini in 0 jih poslih. Tako ne ve, kot
JIH pUdllll. I UM) Ilc */v»	, j
kolikšne so njegove takojšni % nančne razpoložljivosti, ve, kolikšna je površina vih polj sladkornega trsta **	^
toricu, od koder je do**»®ij končno niti ne ve, koliko šajo njegovi računi V
Los Angelesu, Neul Švici in San Juanu (Porto1 ^
Izjavil je tudi, da, četudi J segel zaslužek 25.000 dom ^ (okrog 15 in pol milijona **fl ^ den), to še ne pomeni, ®. J#, nujno bogat. Njegovi Pr0 p-fdl stopniki so izjavili, da je
Vm
stopniki so izjavili, aa j* - rJi. nezmožen plačila. Nato so pravo odgodili.

###	v mm
Znani zagrebški glasbenik .J dirigent Boris PapandoP®10 ^ dokončal svojo najnovejšo ^ pozicijo kantato *Legenda varišu Titu-, ki jo je po ,w j/j-umrlega pesnika Vladin**ra zor ja skomponiral v cas rojstnega dne predsednika
Ob 800-letnici porušitve

na po cesarju Frideriku P .« rossi ter ob 800-letnici z
- rj U
nad Barbarosso v bitki gnanu prireja milanska 0 ^ posebno prireditev, ki bo rJr ja na velikem dvorišču vega gradu. Prireditev bo ' ^ ma agonističnega značaja r,g,i dovinsko-folklornim voudaf*
Sneg
BEOGRAD, 2. — Planine v ^
veniji, Bosni, Črni gori in ' kedoniji pokriva debela pi*4, ga, ki meri tu pa tam do P° sil tra. Zaradi snežnih padavin l včeraj prekinjen promet n® milorju v Črni gori.
OOSENZA, 2.
vsem
rovju Sila je preteklo n°^ „#*1* žilo. Nad Cosenzo pa se )e nevihta s točo.
Tudi iz Irpinije poročajo
u Ion* zlem valu. V višinah je kazal pod ničlo in na Ce ^»1
ter Pizzu S. Michele J* ^jib* sneg, ki je pobelil tu“’ š1
N
b!' Srk.
s
auc6i	J*-	v	gg
okrog Avellina. Zabeležil' pet stopinj pod ničlo.
PAVIA, 2. — Včeraj je boksar Campari povozil 4-letno deklico Speranzo Raffoni. Zaradi poškodb je deklica preteklo noč umrla.
FRATO, 2. — V bolnici ^ ji rencah je umrla 27-letna * ut je bila že v četrtem We* (t, » sečnosti, za tetanusom. Zd’ v(ji' je infekcijo povzročila j,(ll> injekcij, ki so povzročile
----- - absce*0'
{<;
"S
s
S
A
S
s
s
S
J1«!
Ni
It N
Ni
S
infekcijski proces z
|IIIHlHIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItnilllHlllllllllinilllllllfllHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIHIIIII(l>MIIIII||||||||||||l|IIIIHIIIIIIIHHIIIIIIIHHIIIIIIinillllllllltllllllltllllllimi<llllllH»l|,,>,l<

Kako je lahko Bidault končal kariero v O AS
»t '
S«!
s
Ime bivšega francoskega državnika Georgesa Bidaulta je že skoraj utonilo v pozabo, ko se je pred dobrim tednom po svetu raznesla vest, da so vojaški šefi OAS razglasili Bidaulta za političnega voditelja teroristične uitraške organizacije. Polizani in rafinirani diplomat četrte republike, eden navplivnejših voditeljev katoliškega odporniškega gibanja med zadnjo vojno, človek, ki je leta 1914 pozval Pariz na vstajo in v osvobojeni francoski prestolnici v i-menu sveta francoskega odporniškega gibanja sprejel generala de Gaulla — ta bivši makijevec in državnik naj bi postal sedaj politični voditelj profašistične teroristične organizacije.
V politiki marsikdaj ni logike, toda če je tistim; ki Bidaulta niso pobliže poznali, morda nerazumljivo, da se je spajdašil z OAS, se tisti, k' so delali z njim prav nič ne čudijo epilogu njegove politične kariere.
Bidaultova pot navzdol se je dejansko začela že v letih, ko je bil na vrhuncu politične in diplomatske kariere. Okrog leta 1950 so njegovi sodelavci opažali, da skoraj nič ne je, da pa mnogo pije in uživa mamila, zlasti kadar mora nastopati na mednarodnih
pogosto opazili, da ni pojedel prav I javnem zborovanju in ne v par- I ambasad* upodobil Bidaul nič drugega kot rezino limone, ki' lamentu. Glas je bil nejasen, be-' no kot gospo Crapotte.
N.
$
f
v,
Dvorana na Montecitoriu (poslanska zbornica), kjer volijo predsednika države. Včerajšnje volitve so bile brezuspešne, ker noben kandidaž ni dobil potrebnega števila glasov
je bila na pečeni ribi ali zrezku. Kljub temu pa je kar razmetaval z duhovitostmi. Bidault ni ne jedel ne spal. Novinarji so že tedaj vedeli, da je vzrok temu predvsem pijača. Ko je med ženevsko konferenco o Indokini prihajal na sestanek z Molotovom in drugimi državniki, so pogosto opazili v njegovi bližini zdravnika, ki je imel pripravljeno injekcijsko iglo. Pogosto je bil tako pijan, da novinarji na tiskovnih konferencah sploh niso razumeli, kaj jim je hotel povedati. Toda kljub temu, da je bila to skoraj javna tajnost, ga niso mogli spodmakniti, dokler se leta 1954 ni zgodil škandal v skupščini.
V Bourbonski palači so čakali poslanci, zbrani na seji, na kateri bi moral poročati zunanji minister Georges Bidault, šef francoske krščansko demokratske stranke. Zamudil je in z vidno težavo stopil na govorniški oder. Bil je eleganten kakor vedno. Lase polizane in predeljene z ravno prečo. Njegova zunanjost je bila neoporečna kakor vedno. Toda brž ko je odprl usta, so poslanci onemeli. Namesto:	»Gospod predsednik,
spoštovani kolegi* je Bidauit ti-
konferencah, da se lahko drži na, st,ega dne začel z: »Gospe in go-nogah. Med slavnostnimi kosili so|spodje!», kaKor da bi govoril na

S
Po škandalu v Bourb«"* , f nni i„ RiHault zaman
lači je Bidault zaman	'a
plavati na površje polit'®” f0 >
a. v njegovi	w.,
___bolj odrivali. Skušal 3 ^ *
ristiti prvo alžirsko kr'z *	'
podpiral de Gaullov pri”0 d*.
blast. Drsel je vedno	be-
sede so se mu zatikale, z rokami pa se je krčevito držal govorni-
sr ?»
težavo ulovil. V poslanski skupščini je bilo čutiti močno zadrego. Vsi so videli, da je minister popolnoma pijan. Bilo je nemogoče razumeti, kaj hoče povedati.
Med mrmranjem in nasmibava-njem poslancev se je dvignil sociu-, listični poslartec in predlagal: »Gospod predsednik, predlagam, da glede na stanje gospoda ministra prekinete sejo*. Predsednik je predlog sprejel, dva skupščinska sluga pa sta pristopila k Bidaul-tu, ga prijela in ga odvlekla iz Bourbonske palače. Bidaultova politična kariera je bila končana..
no, in ko je bilo jasno, de Gaulle skleniti mir v se je Bidault pridružil jfai’*, TTstunnvil ip r#»1n noVO ** —n
demokratsko stranko, s K flot*. ni uspel pridobiti skoraj,#
Bidault pa je bil tedaj star komaj 54 let, torej v letih, ko bi s politično preteklostjo, ki jo je imel za seboj, lahko še dolgo briljiral na političnem prizorišču Francije in Evrope. Bil je ambiciozen in tudi po tem dogodku ni hotel sprejeti poraza. Pravijo, da je njegovo ambicioznost podžigala tudi njegova bivša tajnica v Quai d’Orsay, mlada gospa Su-zy, s katero se je Bidault poročil. Duhoviti francoski pisatelj Roger Peyrefitte je v romanu »Konec
koraj,
Zato je razumljivo, da )	’
bil za ponudbo oasovcev 0t zadnjo bilko, ki naj bl .i* *“■»
oVil> a\>
zaia na površju in v--- ,gil0'Ji govo prejšnjo slavo. s0 je deset pravičnih, da	pf,t
Sodomo; sedaj, kot v 08 |,o .f ga odporniškega gibanj*' ,f volj peščica odločnih n*0 ’ni-žJ jr do rešili domovino Pre“.v0 s* jt njem in tiranijo. Izdajs* t * A nes kaže v luči miru • -' d'(| besede iz BidaultoV*«
nega komunikeja, ko je„ Fi
politično vodstvo OAS' ^0t> ^
kot nekdaj! Toda cilji ' til ' propadel državnik je za*in p8;
šilno bilko, ki so mu L lj* jt dili enako moralno prop* :ct Bidault je nagnil stek' dna — pravijo Franco*”
" It
S
s
\
S
5
S'
Ki
S
S
1
s
N
;{
S:
M
POt;
$Qyo/tA
DR. J. DEKLEVE IN E. LAURENTIJA NA STADIONU <PRVI MAJ*
Avtonomna dežela
Jamstvo demokratizacije in napredka
«0
va sredinsko - levičarska vlada je posledica borbe demokratičnih sil - Kdo zakaj proti deželni avtonomiji - Fašistične sile doma in v svetu - De-
*elna
avtonomija in Slovenci - Kaj od vlade zahtevamo
Ha
U^ionn^n maja’ ki i° ie
i	,Prvi .mai’ organizira-
f* spre na. soc>alistična zveza, ? ** dr T°Ida Eugenio Lauren-l^Bti i °2e L>ekleva. Eugenio «ol{. J6 svoj govor začel ta-
„*Let0S
tfžjj. ?raznujemo V Trstu in b0^e°zemliu 1- maj pod
i"1 stati,, za deželo s poseb-’ Cini0"? Furlanija . Julij-Ptoor ’ kar Predstavlja tudi S fickih točk nove sre-uV’'vij0 ,l^arske vlade. Z usta-, bosta 6 deze'e se moreta in
** osnov!I10rala pri nas reži1'
i ^i st * ■ pr°blema in sicer n^rati/8?* možnost utrditve Sj a‘>«nih ustanov, z druge
11‘ * . W.'‘sega
druge
,se bodo s tem ustva-
za ekonomski prepo-
jJPlja, 5“ mesta in njegovega
|*'M kaL^Ugen‘° Laurenti pri-* ^eiele „ Ustanovitev avtonom-Pfedvideva že sama u-
*enio Lau renti la ’ itaito .
ve 8tebrov Je dežela eden iz* Vu"' kako dem°kratične upra-V:' °ziroiy, 'e to načelo plod V/ in a odporniškega gi-S,t?! nič 888 nad *a*i*mom.
fc polsti f xc.udnega, ce so se Slv^dustl?11 in vodilni kro-1 h'1 Mrenu* * Postavili proti
Ni v*čje nirn instrumentom in
>‘;*4^tvi>adzorstvo nad jav'
1ovv0sebn?,v,nam deželna upra-\[ ^ v**.1*1 statutom more za-SC'er v J?. zakonodajno mož-V“ av,o8jo .“Pravno in fi-\in"h n,„°!nij0- S tem bi se
5» i *a SnSp0°rt2icam nudile mož-
Pi t. 'ržaii, arski preporod Tr-S,t b'lo m 8/ Qzemlja. Da pa ?t, L, imE.,'->ino’ mora deželna N*' bi ut, - svoi poseben sta-N "»iih ?eval težnje in po-Sa t borili 8,ev' V ta namen a .Ofiij ' se borimo in se Senati' ^osebni statut mo-Nv, 'he Slovencem njihove '*o KU,s*avaraJ.ice‘ M jih Pri-
V'l« j*’ kl pa do sedaj še 'C*'1' zak„ a',ane, ker manjka Mi' Mav8°n-
kV' Laure-V. maj ~ ie na‘ ,J*k. za nti .— p0[j gesiom
zadnjem času hudo podražilo. Za dvig cene električnemu toku se moremo zahvaliti novemu vladnemu komisarju dr. Mazzi, ki je raztegnil na Trst ustrezni zakon, ter Krščanski demokraciji in strankam, ki z njo sestavljajo občinski odbor v Trstu, pri čemer je sodeloval tudi Tolloy, ki je v občinskem svetu glasoval za dvig cen električnemu toku, seveda na škodo tržaškega človeka, pa čeprav se skrije pod in-dipendentističnim geslom «Trst Tržačanom*.
Nato je Eugenio Laurenti spregovoril tudi o fašistih v krajevnem, državnem in mednarodnem merilu ter o njihovih zločinih pri nas.
Glede tega je rekel:
«Ko je policija po dolgi vrsti zločinov in tudi pod pritiskom javnega ogorčenja zaradi velikega zločina končno sklenila nastopiti, je v nekaj dneh odkrila zločinske izvr-Silce atentatov. Toda glavni kolovodje in navdihovalci teh zločinov so še vedno svobodni, da lahko sestavijo nove teroristične tolpe*.
«MSI danes Se vedno sme poveličevati fašizem in njegove nekdanje ter sedanje zločine. Toda to se mora prenehati,* je rekel Eugenio Laurenti, ki je nadaljeval: *Ce Se je po toliko letih vendarle sklenilo uresničiti ustavne določbe, je treba imeti toliko poguma, da se gre do dna, in v tem smislu je treba izločiti iz javnega življenja stare in nove JaSiste, razpustiti MSI, ki je priznan dedič proslule fašistične stranke*.
Ko je nato omenil še mednarodne fašistične izgrede, je o-menil predvsem francosko OAS, nato je rekel, da je 1. maj dan mobilizacije delavskih množic vsega sveta za mir, dan borbe proti jedrskim poizkusom in proti grožnji nove vojne, pa naj ta prihaja od koder koli.
Svoja , izvajanja je Laurenti zaključil takole:
•	Poklicani smo, da to našo borbo poglobimo, da bi iz nje položaj delavskega razreda izšel še bolj utrjen in da bi mogli krepkeje stopiti po poti k socializmu*.
Nato je spregovoril dr. Jože Dekleva, ki se je v svojem uvodu spomnil junakov in junakinj, ki so pred 17 leti na tej naši zemlji strli zadnji odpor fašističnih in nacističnih nasilnikov in ustvarili pogoje, da si z novimi napori in žrtvami v sožitju in bratstvu s tu živečimi sodržavljani gradimo boljšo bodočnost. Nato je nadaljeval:
•	Mnogokrat imamo vtis, da smo vsi utrujeni. Intenzivna in odločna borba ter dosledna dejavnost v borbi proti fašizmu sta od vseh antifašistov zahtevali velike napore. Ti napori, nadalje pomanjkanje in trpljenje, ki so spremljali odporniško gibanje in narodnoosvobodilno borbo ter nič manj težke borbe, ki so sledile po letu 1945 za ureditev odprtih vprašanj, dajejo še vedno pečat naši sedanji dejavnosti. Ce pa je utrujenost do določene mere razumljiva, ni utemeljeno malodušje, kajti oglejmo si le dobo zadnjih 73 let, odkar se prvomajske proslave slavijo. Gre za veličastno preteklost, polno odločilnih uspehov, od oktobrske revolucije, do velikega odporniškega in osvobodilnega gibanja v
drugi svetovni vojni in dalje do osvoboditve cele vrste držav izpod kolonialnega jarma,, kar nam mora vliti novih sil in nove odločnosti, da premagamo še zadnje ovire. V tem zgodovinsko tako kratkem času so propadla cesarstva, izginile so kolonialne velesile in na njihovih razvalinah so zrastle nove svobodne države, v katerih so narodi lastno usodo vzeli v svoje roke. Število teh držav nenehno narašča in verige se trgajo pa čeprav za ceno potokov krvi, kajti kapitalistične in nazadnjaške sile ne pustijo ničesar prostovoljno iz rok in do zadnjega, pa čeprav brez možnosti za uspeh, krčevito držijo svoj plen*.
Glede tega je navedel primer Alžirije, pri čemer so francoske nazadnjaške sile tako sramotno omadeževale lepo zgodovino francoskega ljudstva, da bi ne pustile iz rok svojih interesov, toda «po poti, posejani s trupli svojih najboljših sinov korakajo junaški Alžirci samozavestno naprej med svobodne in neodvisne narode*.	/
Nato je dr. Jože Dekleva omenil reakcionarne sile tu pri nas. Omenil je atentat na stanovanje antifašista prof. Schiffrerja »kateremu tudi s tega mesta izražamo svojo solidarnost*, ter zahtevo demokratičnih sil po razpustu MSI. Prešel je nato na program sredinsko levičarske vlade in sicer na tiste točke programa, ki govore o podržavlje-nju električnih monopolov, o načrtovanju v gospodarstvu, o likvidaciji spolovinarstva ter o brezplačni podelitvi učnih knjig za osnovne šole in o povišanju minimalnih pokojnin, ki sta že dve gotovi dejstvi.
Nato je dr. Dekleva prešel na problem ustanovitve avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina, od katere »pričakujemo kot delovni ljudje in kot Slovenci pomembne ugodnosti. Slovenci nismo nič manj zainteresirani na ustanovitvi dežele kot drugi delovni ljudje in demokratični prebivalci bodoče dežele. Kot Slovenci imamo še razlog več. Izkušnja nas uči, da čim bolj demokratizacija pronica v javno življenje, tem bolj se izboljšujejo pogoji našega materialnega in duhovnega življenja in neoviranega razvoja. Le v demokratičnem ozračju se lahkrf razvijajo v celoti manjšinske pravice. Jasno je, kje so naši naravni zavezniki in od kod smemo zanesljivo pričakovati razumevanje in pomoč. Zgodovina nam daje odgovor na to*.
• Podoba je, da ima vlada, ki se opira na sredinsko levičarske politične sile tokrat resen namen in da bo ustrezni ustavni zakon izglasovan še pred razpustom parlamenta*.
Dr. Jože Dekleva je nadaljeval :
• Ob robu javne diskusije o deželni avtonomiji smo tudi mi Slovenci, so naše pravice, je londonska spomenica. Med predstavniki političnega življenja, izvzemši komuniste in socialiste, sta se v glavnem izkristalizirali dve stališči. Po njihovem mnenju v posebnem statutu bodoče dežele ni mesta za določbe manjšinskih pravic, ker da so ta vprašanja rešena že v ustavi. Z druge strani pa bi se pravice, priznane v londonski spomenici, ne smele raztegniti na Sloven-
ce v gor iški in videmski pokrajini. Tako prvo kot drugo stališče odločno zavračamo*.
• Po členu 6 ustave se vlada sicer obvezuje ščititi pravice manjšin s posebnimi zakonskimi predpisi. Od tega pa praktično nimamo nič, razen upanja, da bo nekoč morda le bolje, s čimer pa se, seveda, ne moremo zadovoljiti. Goriški Slovenci so ponovno s peticijami zahtevali konkretizacijo svojih pravic. Kljub obveznosti člena 6 ustave so peticije ostale brez odgovora. Vprašam se, kako je mogoče uporabljati različne mere s pripadniki iste manjšine. Ali ne veljajo načela iz tretjega in šestega člena ustave za vse državljane, ne glede na kraj njihovega bivanja? Ali ne ščiti enako pripadnike manjšin 15. člen mirovne pogodbe, kjer se je Italija izrecno obvezala zagotoviti vsem državljanom uživanje človeških pravic
in osnovnih svoboščin, ki jih predvideva splošna deklaracija ZN o človeških pravicah? Ali priloga londonske spomenice ne jamči manjšini istih pravic po vsebini in obsegu, kot jih jamčijo navedeni dokumenti in še posebej ustava? Menim, da priloga londonske spomenice ne nudi manjšini nič več kot ustava, ker bi sicer bila protiustavna, protizakonita in tudi neobvezna. Ce je tako, zakaj se bojijo, da bi se pravice, priznane v londonski spomenici, razširile preko pokrajinskih meja. Razumljivo bi to bilo, če bi bili med temi našimi nasprotniki tudi predstavniki krščanske demokracije, ki vso svojo dejavnost o-pira na dva pojma, in sicer na demokracijo in krščanstvo*.
• In končno, je nadaljeval dr.
— Ben, Jakec, kaku si kej praznavatf prvi maj?
— Ja, tle sm biu v Trsti Zjutraj sm šou malo po me s ti pogledat shod, popoudne pej sm biu na štadionu pr
šli našp’š sez barko od Primorskega ttnevnika. Pnvejo, de so se forte dobro jdmeli. de so fino jeli jen pili jen bli veseli.
r - I, ma jest sm sliiou,
svetmi Ivani. Je bilo forte lepit. Smo bli sami de so kašni tolko jedli, da jem želodec ni mo-
domači jen smo se prou dobro jemeli.
— E ja, prvi maj dobiva zmiri več velave
gu vsega držat jen taku so, sej znaš kej...
— Znaš, kadar greš na murje, se lahko
Ani delouci so dobili tudi ane premje ali mar 25l°di jen če^se barka: malo juže, tisti ke ni-daje. Po vseh krajeh so delouce forte po-	“ '*~'1
šacali. Tudi sam predsednik od republike je dau nagrade anem deloucem.
—■ Ja, znaš, ni biu samo prvi maj, je biu
majo prou trdnega želodca.
— Sej, sej! Samo moreš zmiri forte Jest, zatu de jemaš želodec zmiri dobro založen.
Ben, tu so pej jemeli. Znaš, de so jemeli
tudi gud od svetega J aižeja—obrtnika. Jen ke gor pr fina osmico. Ses f raško jen vse; Pršut, je biu tudi uan mizar, jema na prvega maja dobro domače vino jen poceni.
tudi uan praznik.
— Ja ja. Pravejo, de so tu organizirali
— Ma, Jakec! Pej midva, ke toučemo ta nekšm Padričarji. E, Padričarji se ne zge-
zgun vre touko let? Nobeden se ne zmisle, de bijo, ne!
jemamo tudi miava dosti let dela jen jest
Jen de so bli povsod strašno lepu spre-
mislem, da, be midva vre mogla prit do tega, jen j^a nar{,ol pej na Korčuli. Tam so jem
de be tudi dobila kašen premjo za zvesto službovanje.
(Nadaljevanje na S. stranij
dali vsega, taku de niso mogli več. Jen pole, de so jem naredili ano predstavo tistega zgo-
— E, Mihec moj dragi, za nas dveh je pej dovinskega plesa tmoreška». Jen pole, de so drugače. Narprej moreš vedet, de dosti od jemeli diškorše, zatu ke tam je marsikašen, njeh forte šekira, de smo tle na tem turni ke je biu u Trsti za časa vojske. Jen de so jen de jemamo taku lepa slovenska jemena. bli forte navdušeni jen vse sorte.
Jen prou gvišno znajo (al pej si vsaj mislejo),
a, „ mUtva tle meneu, po elopemko. Jen It ~ ^ &£ MmoiSeS KS’«m!S sto pej znaš, de na tem plači se ne smej go- . J .	rečem de boio take reči delali
vort po slovensko. Ma nas pestijo pr miri, za- f	irf torte knn
tu ke naše govorjenje se dol na plač ne sliše. kar naprej zatu ke ledje so zmin forte kon-
Jen taku rajše nardijo finto, ku de ne znajo lenu-	, . . . .	. .	...
za nas al koker de nas ni.	—	brez skrbi, de ta reč bo zdej vsako
- Ja, ja, ku za vse Slovence. Ma neč ne	Kej rečeš, kej ne be šla drugo leto tudi
stri. Mi smo vselih dobre voje jen koraže	^ ^	^ flno roffnintou.
Zatu denmo se šparat jen zdej ne stojmo jet
nam ne bo zmankalo jen prvega maja smo vselih veseli.
— E, ma še bolj veseli so bli tisti, ke so več na tisti kvartin.
					
BISTVENE SPREMEMBE NA OSMEM DELU ZEMELJSKEGA KOPNA
Sibirija9 dežela neizmernih življenjskih možnosti
Mesto znanstvenikov, ki bodo odkrivali doslej še neznane možnosti Tajga, zakladnica podzemeljskih bogastev
Sibirija! Nekdaj je to ime človeku pomenilo ogromno ledeno prostranstvo, kjer so ljudje-kaz-njenci umirali od mraza in lakote, od naporov in pod nagajkami carskih kozakov. Danes je Sibirija dežela bodočnosti. Časi se spreminjajo, z njimi ljudje in celo narava.
V resnici je ogromna: nič manj kot osmi del vsega zemeljskega kopna predstavlja 12.500.000 kvadratnih kilometrov med Uralom in Pacifikom, Severnim Ledenim morjem in Kitajsko. V njej bi stala vsa Evropa z evropsko SZ seveda, pa še kakih 40 dežel v velikosti Švice.
Do 1. 1861 je Sibirija bila samo najbolj neznana, najbolj grozljiva in ena najbolj neraziskanih dežel na svetu. Kot ustvarjena za kaznjence, je nekoč zanjo rekel eden takratnih generalov. Toda, po odpravi tlačanstva v Rusiji, se je proti Sibiriji usmerila reka ljudi, sibirskih prostovoljcev, ki so si onstran Urala hoteli poiskati novih možnosti za življenje.
Od 1. 1861 do 1. 1914 se je v tem ogromnem prostranstvu naselilo 5 milijonov ljudi. Prišli so peš in z vozmi, potovali pa so tudi po dve leti, skozi številne nevarnosti sibirske zime, med tropi zavijajočih volkov, preden so prispeli na mesto. Od 1. 1902 je bilo to preše, ljevanje olajšano s transsibirsko železnico. In v trenutku se je videz Sibirije spremenil; postala je bolj svetla in privlačna, manj pošastna, in čedalje bolj je bilo očitno, da je to pravzaprav de žela bogastva in bodočnosti. Od tedaj se veliko preseljevanje proti vzhodu ni več zaustavilo.
Dejavnost ljudi se je, kajpak.
osredotočila ob železnici, železni- zmrzlih nedrih, se skrivajo zlato, 1 njej. T^ega love živega, nakar ga
ci>innr> in nctolo	I nnšiliain raznim sovjetskim cil
železo, svinec in ostale dragocene kovine, ki jih človek pot-eouje. Semkaj so od nekdaj hodili raziskovalci in znanstveniki, da bi proučili ta divji svet in ga stavili na razpolago človeštvu. Mnogi med njimi so tu našli svoj konec in so jih kasneje našli pod debelo skorjo ledu, kot da bi bili živi. Danes te nevarnosti več ni, vsaj tako pogosto ne, ker so ljudje vtem iznašli razne pripomočke, kot je n. pr. radio, ki je že marsikateremu teh poinikpv iz, tajge pomagal v zagati.
Pred kakimi pet j ni lett.spje okrog 1200 prostovoljcev podalo v tajgo, da bi v njej izgradili 620 kilometrov dolgo traso, po kateri bo stekel nov krak transibirske železnice, ki bo v tajgo prinesel novo življenje. Na koncu te proge je bila postavljena hidrocentra-la Bratsk.
V tajgi pa, razumljivo, od pam-tiveka žive tudi številni njeni štirinožni prebivalci. Med njimi je najbolj čislan hermelin, ir. sicer zaradi svojega krzna. Najir-jšnej-ši pa je gotovo tiger, ki živi v
immmi
Četrtek. 3. maja 1062
!««■
Radio Trst A
SfSS«0 Furlanija' - Ju-
hN^bin,!'-5 tem Se ni
CN^Nlr arn°. pred seboj tudi
t v fi	-n P°8'edov na
s Nii. k hi i ln v svetu. Ce j1v(N vla(1 a na oblasti reak-
'aš isto v ki bi bila pod
’% *°v Cone ln monarhistov
St|> de"i'1ndustrie. b' se 0 Ni ' hW' ne m°Kl° ni«
v,L> jo pa je zgrešeno I ■ j a<)a JJ, ledinsko levičar-
N '*zuita? I neKba' Nasprot-
ii 1 n1’ ta>, .borbe demokra->Nv Ibfedneij-u dru?be in no-N',T°da *J*“? socialnih od-*.N e bi k„e?'nsk° levičarska t aPa J^teda n{ni sm°ter delavke K.nadalin Paf pa le ena
s..?rr„„£
A j*0 Fur/eb}' da se borimo Dr b°rirnrU'la ' Julijska kra-N>Cv° 28 ^itev trža-Oho, bbisiliL bkrati pa tudi
NN naPrM° Vlad°’ da gre CSi** bodo	s
’ se l reševali tržaški N0 V*edrža° reševali tudi
H»b'. c6 Eu,,.avneKa obsega*. k| tisa.N 88 n'° Laurenti go-bi le treba boriti
agu* ki se je v
h "'»lih;. Di	množice
bit	reai-V a(*° Prisilili k
>Ca ma8,12aciiam. da bi
W '-ver noveRa ka'
7.00 Koledar; 11.30 Šopek slovenskih pesimi; 11.45 Vrtiljak; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Z glasbenih
coskega jezika; 15 55 Vreme na tljskl nasvet!; 12.25 Melodije; 13.15 Ital. morjih; 16.00 Program za naj- Obvestila; 13.30 Zvoki Izpod zele-mlajše; 16.30 Ce^kova črtica; 16.45 nega Pohorja; 13.50 Instrumentalne Govorica živali; 17.20 Glasbeno miniature; 14.10 Ob zvokih zabav-življenje v Ameriki; 17.40 Zant- ne glasbe; 14.35 Na« poslušalci
festivalov; 17.00 Ansambel Carlo	mivosti	od	vsepovsod; 18.30	Enot-	čestitajo; 15,20	Iz albuma	orkestra
Pacchiori; 17.20 Sem in tja po lah-	~	"*	«*■—»“->—	~-*-*-	"■-*	-*- ••	—	—
kl glasbi; 18.00 Radijska univerza;
18.15 Umetnost, književnost in pri- Glasbeni album; 21.00 Luigi Cor-
n| razred; 19.00 Kmetijska oddaja; 19.25 Obe plati zvona; 20.00
reditve; 18.30 Mladi solisti — Trio Lorenz; 19.00 Lepo pisanje, nato Večer z Amgelinljem Sharosom in Vaughan; 20.00 Šport; 20.30 Simfonični koncert, v odmoru Književnost; Po koncertu (približno ob 22.00 uri) Umetnost, nato Ple-šite z nami.
teše: »Prometej* (opera).
Richarda Haymana; 15.30 Turistična oddaja; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Koncert po željah; 18.00 Aktualnost doma ln v svetu; 18.10 Naš zabavni kaleidoskop;’ 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Obvestila;
19.05	Medigra; 20.00 Domače pes-9.00 Jutranje vesti; 10.00 Varie- mj in napevi; 20.45 Orkester Al-
tejski program; 11.00 Glasba za fred Scholz; 21.00 Literarni večer; vas, ki delate; 15.00 Odmevi na 21.40 Dva plesa za čembalo; 22.15 prireditve v svetu; 15,40 Min,la- Naš skupni studio; 23.05 Nočni kon-turni koncert; 16.00 Program ob eert.
II. program
IrSt	štirih; 17.30 Koncert operne glas-
„ . | i,. be; 19.00 Filmske novosti; 20.30
U 12 Jnrev^rno’<T ash°7 ^TT U|n6 Giovaoml Comisso; »Storia dl un b"x: 1!L00 Komorna glasba v Trstu, matrimonlo», 21.50 Večerna glas-15.15 Franco Russo ln njegov or- „	22.35 Dogodki doma in po
kester.
Koper
svetu.
6.00 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.40 Vesele ln poskočne; 9 00 Reportaža; 915 Primorski pevski zbori; 10.00 Radijska igra za otroke; 10.30 Izbrane pesmi; 11.00 Državljan komune: 11.15 Orkester p. v. Hansa Carsta; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30 Čestitke delovnih kolektivov; 14.30 Narodni plesi; 15.15 Prenos RL; 19.00 Orkester Kurta Edelhagena; 9.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba;
III. program
17.00 Na programu Hayden In Mozart; 18.00 Kritika In filologija;
Ital. televizija
8.30, 14.00, 15.05 TV šola; 16.30 Tvoja prihodnost; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Dnevnik; 18.45 Nikoli ni prepozno; 19.15 Simfonični koncert; 19.50 Kmetijska oddaja; 20.20 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05 Zlata doba Ital. opere; 22.05 Današnja kinematografija; 22.35
18.30	Flrmino Slfonia; Dva odlom- Jazzovski program; 23.10 Dnevnik,
ka za orkester; 18.40 Biologija planetov; 19.00 Ital. zgodovina 1915 do 1945 ;	20.00 Vsakovečerni koncert;
22.30	Na programu Mendelssohn in Wagner; 23.15 Prejeli smo; 23.30 Mala pesniška antologija; 2345 De-bussy.
Slovenija
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30
DRUGI KANAL
21.10 Večer posvečen Itaki Sve-vu; 23.00 Dnevnik; 233.20 Šport.
Jug. televizija
RTV Zagreb 10.00 TV v šoli; RTV Beograd 18.00 Otroški filmi;
19.00	Cas, ljudje In dogodki; JRT
20.00	TV dnevnik; RTV Ljubljana
pošiljajo raznim sovjetskim cirkusom, kjer ga uvežbajo in nato nastopajo z njim v raznih tačkah programa.
Habarovsk je poleg drugega zanimiv tudi po tem, da leži na isti zemljepisni širini kol Pari'., obenem pa ob dveh rekah, Amuvju in Usuriju. Na ustju omenjenih rek love ljudje losove kar z rokami, kakor tudi zbirajo tu njihove ikre, iz katerih se l/deluje znani rdeči kavijar.
,. In poleg vsega;1.gq?dov,.,ogromnih rek za proizvajanje električne energije, poleg ^eleza, premoga zlata, svinca itd., poleg žemlje ki jo ljudje s pomočjo najsodobnejših sredstev bodo napravili plodno, poleg vsega tega, kot rečeno, in za nameček ima Sibirija še ogromna ležišča diamantov in drugih dragocenih kamnov, tako da se ni motil tisti ameriški irženir, ki je 1. 1937, potem ko se je z obiska v Sibiriji vrnil v Ameriko, rekel, da bodo Rasi, tudi če bi se umaknili za Ural, še vedno naseljevali najbogatejšo deželo na svetu.
Rušilna moč vode
ške postaje so se postopno spreminjale v mesta. Leta 1917 je Novosibirsk bil še neznatno mestece s tridesetimi tisoči prebivalcev in vsega tremi zidanimi hišami. Danes jih ima 800.000, a krase ga številne palače, novi betonski bloki, široke ulice. Na ulicah kipi od življenja, ne glede na to, da je živo srebro nekje okrog 30 stopinj pod ničlo. Ljudje so dobesedno omotani v krznena oblačila.
Na trideset kilometrov od Novosibirska, sredi ogromnih in nepremičnih jelk, pokritih s snegom, raste najnovejše in najzanimivejše sibirsko mesto: mesto znanstvenikov. V njem bo 960 stavb, s 53 tisoč prostori, ki bo v njih živelo okrog 20.000 raziskovalcev. Temu možganskemu trustu načeluje o-gromni profesor Lavrentijev, ki je svojo doktorsko tezo iz matematike branil na Sorbonni že 1. 1927.
Njihova naloga bo odkriti vse doslej še neodkrite možnosti Sibirije, napraviti nekakšen orjaški kontinentalni cesarski rez, da bi se v sibirskih nedrih našla nova ležišča železa, premoga, boksita, zlata, platine, diamantov, nafte in tako dalje.
V Novokuznjecku je metalurški kombinat, ki meri v dolžino 12, v širino 2 kilometra. Od tu «0 nekoč odšle divizije sibirskih prostovoljcev, ki so potem na fronti pred Moskvo in na Volgi s svojim orožjem, izdelanem v svojem kombinatu, tolkle vsak kvadratni meter zemljišča s po devetdesetimi granatami in tako zaustavile nemško napredovanje. Tačas so se Sibirci za vse večne čase proslavili, a pravtako njihova domovina Sibirija.
Potem je tu Krasnojarsk. Ce prideš vanj ob južnem vremenu, lahko vidiš stvari, kakršnih gotovo še nisi. Prisluškuješ, kako Jenisej ječi, kako škrta in se lomi, kako grmi. Potem si začne njegovo bla. to osvajati ulice in pločnike, da obtiče kamioni v njem in se ne premaknejo več naprej. Pred petnajstimi dnevi pa so še lepo in varno vozili po zaledeneli reki.
Po dolgotrajni zimski noči, je to prvi pozdrav poletja, ki bo iznenada prišlo brez oznanila. In to je hkrati čas porok, spomladanskih praznikov in ljubezni.
Pri Izkutsku je tajga kot zeleno morje, nepristopna, tajinstve-na, grozeča. V njej drevesa rastejo stoletja, se prepletajo, padajo pod viharji, pa znova zrastejo, gnijejo, a tajga obstaja in ne umre.
Na tisoče kilometrov podolž in počez se razprostira, v njej človeških bitij malone ni.
Leta 1934, je neki ameriški letalec, ki je hotel zrušiti svetovni rekord, treščil v tajgo. Pešačil je zatem sedem dni, preden je srečal prvega človeka. In še je imel srečo, zakaj pešačil bi bil lahko tudi leto dni, ne da bi koga srečal.
In prav v tej nepristopni in grozni tajgi, globoko v njenih
iniiiiiitifiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniifiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiifiMiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiimmnifiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiinui,mm,m,|,|„„„llllltfl

II
!# lili
Velike poplave, ki so letošnjo pomlad zajele razne predele Srbije, so povzročile veliko škode Da posevkih, predvsem na> ozimnih žitih, opustošile vrsto naselij, ponekod pa tudi izpodkopale ceste. Na sliki važna prometna arterija, ki vodi iz Beograda proti jugu, k! jo Je voda izpodkopala, tako da so na cestišču nastale do meter široke razpoke
5.00 Dobro jutro! 8.05 Med Skandinavijo in PlreneJI; 8.55 Radijska šola; 9.25 Mali klub ljubite- 20.20 Kratek film; 20.30 Tišina — ljev popevk; 9.40 Pet minut za oddaja — zabavno-glasbena odda-Ommbus; 10.30 Radijska šola, na- novo pesmico; 10.15 Od tod in od Ja; RTV Beograd 21.40 Knjige In to nadaljevanje Omnibusa- 12.00 ondod; 11.00 Portret v miniaturi; pisatelji; RTV Ljubljana 21.55 Ve-Nove pesmi; 12.20 Glasbeni 'album, 11.15 Napredujte v angleščini; 11.30 likii nemi filmi; RTV Beograd; 13.30 Babičin juke box- 15.15 Sli- Iz slovanskega opernega sveta; 21.55 Poljudnoznanstveni film; čice iz Franclje; 15.30 Tečaj fran- 12.05 Marija Gazvoda; 12.15 Kme- JRT TV dnevnik.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Skušajte si pridobiti nove prijatelje. Mir ln razumevanje v družini. Zdravje zelo dobro.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Popravite čimprej napako vašega sodelavca. Ne spuščajte se v diskusije. Nervoznost.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 8.) V finančnih zadevah bodite previdni. Ne kažite prevelike občutljivosti. Nadzorujte zdravje.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Uspeh za one. ki se ukvarjaj« s športom Ne vslljulte vaših zamisli drugim. Pazite na zdravje.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Držite se strogo programa, ki ste ga določili že več časa tega. Izkazali
se boste s plemenitim dejanjem. Zdravje nespremenjeno.
DEVICA (Od 23. 8. do 22. 9.) Ce hočete doseči kak uspe-h, se zanj potrudite sami. Srečne ure v družini, Posvetite nekaj časa svojemu zdravju. •
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Sestavili boste soliden delovni načrt za prihodnost. Najlepše vzdušje v družini. Zuravje ugodno.
ŠKORPIJON (od 24	10. do 22.
11.) Danes m ugoden dan za vas: ognite se kakrš 1 sl »odi odločitvi ali ukrepu. V čustvih bodite
realistični. Nervoznost.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Prejeli, boste zanimive delovne ponudbe. V čustvenih zadevah bodite taktični. Zdravje odilično.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. L) V delu bo šlo tako, kot ste sl to želeli. Zaupajte ljubljeni osebi. Zdravje zadovoljivo.
VONDAR (Od 21. 1. do 19. 2.) Nekatere težave vam utegnejo zavleči uresničitev vaših starih načrtov. Majhna pozabljivost bi znala pokvariti večer. Nadzorujte zdravje-RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Manjša nevšečnost v finančnem pogledu, ukrepajte naglo In energično. Prijetni načrti za bodočnost. Zdravje dobro.
MODNE NOVOSTI
Za naše najmlajše
Revije, kjer se razstavljajo modeli za otroke
Verjetno si naše stare mame niso delale toliko preglavic, kako bodo oblačile svoje hčerke, kot si jih to delamo danes me. Naše stare matere bi nam na to ugotovitev takoj odgovorile, da so imele manj preglavic predvsem zato, ker niso bile nji-hove hčerke tako izbirčne in razvajene kol so to do n ajtiju dekleta, in pa ker ni bilo niti tolikšne izbire v oblačilih, kot je danes.
Ne bomo polemizirale o prvem delu trditve, toda drugi del brez dvoma drži. Danes je namreč že moda tista, kl točno določa, kaj fn kako naj se oblačijo deklice, odrasla dekleta m žene, in je zopet moda tista, ki svoja pravila tako ‘ spreminja, da meša glave ne samo hčer-Ičam, tempeč tudi materam, Nič čudnega torej, če že vsaka mlada deklica ve, kako naj bo oble* čena, da ima o tem vprašanju le svoje poglede in okus in da hoče slediti vsem modnim novostim, pa četudi predstavlja to veliko breme za- uboge starše.
Modni ustvarjalci so šli na tem področju tako daleč, da se ne zadovoljujejo samo z risanjem otroških in dekliških modelov v razne modne brošure in časopise, temneč organizirajo tudi samostojne modne revije, na katerih razstavljajo izključno modele za otroke, mlade fante in dekleta. Uspeh teh revij je tako velik, da ne bo daleč dan, ko se bodo lahko tudi manjša mesta ponašala s takšnimi revijami,
V pričakovanju vseh teh novosti, eno vam nekaj nasvetov za garderobo naših šestletnih hčerkic: — za plažo, oziroma sončenje, kratka srajčka iz bombaža, ki jo dopolnjujejo hlačke iz istega blaga. Takšno srajčko, ki je primerno izrezana, obrobimo z visokim volanom, ki se ponovi tudi na hlačkah. Za kopanje bo primeren pgneho iz črtastega blaga, ki ga na prsih okrasimo z majhno, originalno nezenino. Pran tako bo za kopanje primeren kratek predpasnik iz pikčastega blaga, ki bo imel za spremembo, okrašen izrez z nizkim volanom. Tudi k temu predpasniku spadajo kratke hlačke. Dne lepi oblekci iz ttoilla, ali muslina, bosta izpopolnili poletno garderobo šestletne deklice. Prvo oblekco bo krasil le bel ovratniček ter bo Imela krilo krojeno v gube, drugo pa bomo iznezle n rdečih, ali planih pikcah ter se bo na ramenih zapenjala v dveh pentljah.
12-letna deklica bo lepa in moderna n naslednjih oblekah — n obleki iz belega čipkastega blaga »Sangallo», ki jo bomo o-krasile z rdečim pasom, prav takšnimi gumbi in z rdečimi pentljami na kratkih rokavih. Rožnat tinlll bo primeren za drugo takšno obleko, ki bo ima-la žinotek nekoliko daljši ter se bo zapenjala z dnema majhnima pentljama iz gross-graina v odgovarjajoči barni. Se dva enostavna kostimika, prvi ie platna, drugi iz lahkega shet-lan da, bosta lepo pristajala nsaki mladi deklici. Prvega bodo krasili le lepi gumbi, drugega pa samo ozek lakast pas, ki ga bomo zvezale v pentljo.
Izbira oblek za J5*letna dekleta je že dosti bolj bogata in ne-lika. Toda pozor. Prav tukaj grešijo tako dekleta, kot matere, ker ne izbirajo takšnih modelov, ki so petnajstletnim dekletom res primerni. Vse oblake, pa tudi plašči naj bodo ree po zadnji modi, toda nikoli ee ne sme pozabiti, da jih nosijo zelo mlada dekleta
Vreme včeraj: najvišja temperatura 15, uajmžja 6.5. ob 19. url 12.6; zračni tlak 1009.9 narašča, veter 7 Jon severovzhodnik, nebo 8/10 po. oblateno, morje skoraj mirno, tem*. peratu.na morja 11.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
.  —       •" i Ilirih®«-Jbi i ■ \\ p| > Jai f I 111 4 1t f *■ p '* + r- 
Danes, ČETRTEK, 3. ^
Aleksander
AieKsairuc	,
Sonce vzide ob 4.51 in zato
UVIIl-C V4.1VIC vw	»•* --- njlll
19.14. Dolžina dneva	ijjl
vzide ob 4.49 in zatone °D
C UU t.TIT m	.
Jutri, PETEK, 4. m»*
Florijan
2P1
PRVI MAJ V ZNAMENJU BORB ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE IN MIR
Množice tržaškega delovnega ljudstva so veličastno proslavile delavski praznik
Velika povorka in zborovanje Nove delavske zbornice - Lepo uspela proslava in veselica na stadionu «Prvi maj» - V Nabrežini so odprli novi sedež Delavske zbornice
Občinstvo v dvorani na stadionu uPrvi maju posluša govora tovarišev Dekleve in Laurentija
Veselo so se vile v pomladan-
skem vetru zastave, ki so jih nosili mladi delavci na čelu prvomajske povorke. Velika množica ljudi se je uvrstila v povorko, ki jo je organizirala CGIL in ki se je pričela na Trgu Pestalozzi ter nato krenila proti Sv. Jakobu, po Ul. Madonnina, čez Trg Garibaldi, po Drevoredu D’Annun-zio na Trg Perugino. Kot smo že omenili, so bili na čelu povorke mladi delavci, srednješolci in a-kademiki, nato pa so sledile razne kategorije: pristaniščniki, kovinarji itd. Po splošni oceni sta letos povorka in zborovanje pritegnila večje število ljudi, kot prejšnja leta.
Povečano zanimanje ra prvomajsko proslavo je nedvomno odraz ostrih sindikalnih borb, do katerih je prišlo preteklo leto. To je poudaril tudi sindikalni predstavnik Rutigliano, ki je o-tvoril zborovanje in ki je naštel vrsto ostrih, dolgotrajnih in upornih sindikalnih borb tržaških delavcev. Za njim Je izrekel pozdravne besede v slovenščini Lu-ciano Padovan, nato je spregovoril univerzitetni študent, predstavnik UGI.
Osrednji govor pa je imel senator Renato Bitossi, predsednik Svetovne sindikalne zveze in predsednik INČA, ki je uvodoma o-risal pomen 1. maja za prijateljstvo in bratstvo med vsemi narodi. Nato je še posebej pozdravil SZ, dežele ljudske demokracije in Kitajsko. Omenil je žrtve, ki jih je dal italijanski proleta-
svobodo in med njimi tudi zad-
nje žrtve v Moden: in Keggio Emiliji.
Nato je senator prešel na notranji položaj v Italiji, zlasti v zvezi s Fanfanijevo vlado. Dejal je, da obstajajo sicer programatske
perspektive, da se rešijo nekatera vprašanja. Vendar pa obstaja tudi resna zaskrbljenost in bo mogoče reči odločilno besedo samo na osnovi dejstev, ki edina nekaj veljajo. Mnogo je govoril o nevarnosti, da se odprtje na levo * j(y Vs>iko let
izkoristi zato, da se od znotraj izčrpa pritisk delovnih množic na levo in se na tak način prepreči stvarni napredek. V tej zvezi je dejal, da lahko italijanski delavci zaupajo samo v lastne sile in da ne smejo niti za trenutek prenehati z bojem.
Glede sedanjega italijanskega gospodarskega stanja je senator dejal, da gre v prvi vrsti za bolj rafinirane načine izkoriščanja, medtem ko še vedno obstajajo zelo nizke plače. V tej zvez: je omenil tudi nerešene tržaške gospodarske probleme in navedel, da je v Trstu še vedno 11 tisoč brezposelnih.
V tem okviru je CGIL vedno pripravljena razpravljati z vlado o načrtovanju gospodarstva in zlasti glede sindikalnih vprašanj. V nobenem primeru pa CGIL ne pristaja, da bi bila okrnjena njena avtonomija odločanja in izbire načinov in oblik sindikalne borbe. Predvsem je treba nacionalizirati električno energijo, Urediti vprašanja pomorstva, zlasti pa zvišati 'plačfc. Ob žaključlju je senator še' lomen*!, da 'je treba upokojencem zagotoviti pravične pokojnine.
Na tribun: stalila prisotna tudi predstavnik*: Z v ®gf> sindikatov Slovenije Jbže Pleimik in Blaž ‘Matekovič.
Na stadionu «Prv: maj» je Neodvisna socialistična zveza priredila tradicionalno popoldansko ljudsko veselico.' KI jt*|o precej hladnemu v rernljfcnfi se ■jej|b»fe1|i lfa tadiopu mn©f:o l;udi. ki prih«'
sfuortb '‘proslav
iiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiimiiiMinimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POOBLASTILO OBČINSKEGA SVETA;
Devinsko-nnbrežinski župan ne bo podpisal
dovoljenja za gradnjo naselja v Sesljam
jo praznik delovnega ljudstva. Dokler je sijalo sonce, ki je bilo žal le šibko, so številni ljudje sedel: ob dobri kapljici in kramljanju ža mizami, na prostem medtem ko so ostali napolnil: dvorano, v kateri sta ekip: Bora igrali odbojko.
Zatem sta govorila tovariša En-genio Laurent: in dr. Jože Dekleva, katerih govor objavljamo na tretji strani. Nato pa je sledil pester kulturni spored. Nastopili so harmonikarji Glasbene Matice, ki so navdušili občinstvo z lepim izvajanjem nekaterih skladb. Za njimi je Trio iz Doline skupno z Dariom in Darkom ogrel poslušalce z vrsto narodnih. Vmes. pa je proseška godba najprej zunaj, nato pa v dvorani 'zabavala občinstvo.
Prvomajsko zborovanje v Nabrežini pa je bilo še posebej zanimivo, saj je bilo povezano z otvoritvijo krajevnega sedeža CG IL. Na tem zborovanju sta govorila tajnik Nove delavske zbornice CGIL Gerli in član izvrš. odr bora Gombač. Govornika sta poudaril^ velijc pomen novega sedeža, ki ga odpirajo' na področju, ki je bilo znano po svojih odločnih sindikalnih bitkah. Podčrtala |ta tijdi nujnost enotnosti«slovenskih in italijanskih delavcev za •skjjpue Razredne fnterese kot tudi nujnost enotnosti vseh ’:d#lav4ev, da * se* zaščiti gošpomiršfi razvoj pred napadom gospodarske desnice.
V nadaljevanju sta q|ovornika orisala s:
zlasti s 1* ne zahte
% Furlanija	MPBMMM
,,,,‘ttnorajo delavci 4sodelovati pri sestavljanju načrtov in urejanju te dežele.	j
Uspele Sindikalne proslave 1. maja so bile še , v Miljah, kjer je govoril . tajnik Nove delavske zbornice CGTL Cafabria in v Sv. Križu, kjer sta govorila Pino Bur-lo in Dolfi W;lhelm.
Slovenski svetovalci se bodo pritožili na mešani odbor, občina pa bo proučila možnost novega priziva . Proslava 25. aprila
riat za pravico do dela ter za še ali ne.
Na zadnji sej. devinsko-nabre-žinskega občinskega sveta, ki je bila pretekli ponedeljek, so svetovalci ponovno razpravljali o prošnji Združenja dalmatinskih in julijskih beguncev za gradnjo 268 novih stanovanj v Sesljanu- Zupan je v svojem poročilu povedal, da je državni svet sprejel priziv omenjene ustanove in je bila razsodba, po kateri mora župan de-vinsko-nabrežinske občine podpisati gradbeno dovoljenje, dostavljena po tržiški sodniji dne 10, a-prila letos. Toda župan s: ne more sam prevzeti te odgovornosti, zaradi česar je prosil svetovalce, da se o zadev: izjasnijo in ga pooblastijo, če naj dovoljenje podpi-
L j udje so tudi za mizami uživali sončne žarke, čeprav so bili le
bolj hladni
Dolinski trio spremlja Daria in Darka, ki pojeta narodne pesmi
Med veselico Je igrala tudi proseška godba
V razpravi so sodelovali številni svetovalci. Prvi je spregovoril Ado Visintin, ki je poudaril, da omenjena ustanova ne gradi stanovanj v Sesljanu iz določenih socialnih ali drugih razlogov, temveč izključno zaradi tega, da bi devinsko-nkbrežinsko občino po-tujčili, da bi italijanski element prevladal nad slovenskim. Dr. Ri-naidini pa je Združenje dalmatinskih in julijskih beguncev zagovarjal, češ da ima pravico graditi stanovanja, kjer hoče, da gre tu samo za «tehničho» vprašanje in da župana ne sme oziroma ne more zanimati politična plat vprašanja. Dr. Skerk je na to odgovoril, da je treba upoštevati predvsem politično potezo in politični cilj, ki ga zasleduje omenjena ustanova, k: gre na škodo domačega slovenskega prebivalstva. Po drugi strani pa je govornik tud: ugotovil, da se občina lahko spet pritoži, kajti med tem časom odobreni regulacijski načrt predvideva na zemljišču, kjer naj bi gradil: novo begunsko na-selie, gradnjo vil in majhnih hišic. Na vprašanje svetovalca Terčona je dr. Skerk tudi pojasnil položaj, ki bi nastal, če župan gradbenega dovoljenja ne bi pod-pisal. Tudi dr. Floridan je bil mnenja, da je treba brezpogojno upoštevati regulacijski načrt, potem pa je odbornik Drago Legiša predložil resolucijo, ki ugotavlja, da bi gradnja novega begunskega naselja umetno spremenila etnično sestavo devinsko-nabrežinske občine, kar je med drugim btudi v knčečem nasprotju s čl. 7 posebnega statuta, ki je priložen londonski spomenici o soglasju. Zato
londonskega memoranduma, poleg tega pa bo obč:nska uprava po svojem pravnem zastopniku proučila možnost novega priziva, :n sicer na osnovi odobrenega regulacijskega načrta.
V začetku seje je župan Albin Škrk proslavil obletnico vstaje v Italiji ter v kratkem nagovoru prikazal pomen odporniškega gibanja za osvoboditev italijanskega naroda izpod nadlfašističnega jarma. Nato je še poročal o obisku občinske delegacije pri vlad-generalnem komisarju dr.
Mazzi, o čemer pa je naš dnevnik že podrobno poročal.
Pred zaključkom seje je odbornik Drago Legiša predložil svetovalcem v imenu občinskega u-pravnega odbora resolucijo, ki zahteva ustanovitev avtonomne de-žele Furlanija-Julijska krajina. Zaradi pozne ure pa so razpravo o tej resoluciji prenesli na prihodnjo sejo, ki bo v ponedeljek
ob 19. uri.
Padec prometa Javnih skladišč
Po neuradnih podatkih je dosegel promet Javnih skladišč v aprilu 200 tisoč ton, medtem ko je dosegel v istem mesecu lanskega leta 220 tisoč ton. Občutno znižanje prometa je posledica resnega sindikalnega gibanja, do katerega je prišlo marca. V prvih štirih mesecih pa. je dosegel promet; Javnih skladišč letos 743 tisoč ton,
_______	....... _ __________________ medtem !ko je ltoi v istem razdob-
občinski svet pooblašča župana, ju 741 tisoč ton. Bilanca je sicer še
J —	j   1 j j n  ..    -J  -J — .. i „l#i,limn «f/vnA a v* c? o m / i y o 9
da gradbenega dovoljenja ne pod-, vedno ‘.aktivna, vendar samo za 2
Resolucija je bila z večino gla-; sov odobrena, prav tako pa 5e; dva druga sklepa. Vsi občinski svetovalci slovenske narodnosti bodo pred prihodnjo sejo podpisali pritožbo, ki bo poslana mešanem i odboru za izvajanje določil
tisoč ton.
* Zupan Franzil Je včeraj sprejel pooblaščenega upravnika družbe »Vetrobel«. Razgovarjala sta se o podjetju, ki ga bo ta družba začela graditi v industrijskem pristanišču.
Naši čitatclji so sc vrnili iz Dalmacije
Včeraj ponoči so se s posebnimi avtobusi vrnili z Reke v Trst naši naročniki in čitatelji, ki so se udeležili našega izleta v Dalnjjtci-jo. Ob prihodu v Trst s’o nam povedali, da so se na potovanju zelo dobro imeli in vsem je bilo žal, da je tako hitro končalo, Daljše poročilo in fotografije o izletu bomo objavili v nedeljski številki našega dnevnika.
Igralci SG prejeli «Prvomajske nagrade»
Republiški odbor Združeitja
dramskih umetnikov Slovenije je na pobudo Zveze dramskih umetnikov Jugoslavije ob- letošnjem prazniku l. maja že četrtič razdelil «Prvomajske nagrade». Posebej imenovana komisija si je ogledala stdem predstav v Celju in Trstu, republiški odbor pa je sklenil • na osnfivi poročila komisije, da se za igralske dosežke nagradi sedem igralcev, med katerimi so tudi Rado Nakrst, igralec Slovenskega gledališča v Trstu, ki je dobil nagpado za vlogo Ivana 1-vanova Tolkačova v «Na veliki cesti» A. Čehova (prva nagrada); Sili j j. Kobal, igralec SG za vlogo Dolgina v nArhangelih in avtoma-tih» Daria Foa (druga nagrada) ter ZAata Rodoškova, igralka SG, za vlogo Angele v «Žehu pred smrtjo» J. Tavčarja in za vlogo Angele v uArhangelih in avtomatih)) (druga nagrada).
Prvomajske nagrade, ki jih podeljujejo tudi združenja dramskih u me'nikov v ostalih republikah, predstavljajo predvsem moralno spodbudo za še bolj vztrajno in požrtvovalno delo tistih gledaliških ustvarjavcev, ki delajo izven republiških središč.
Nagrajencem iskreno čestitamo.
Prireditve in objave
0®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®
Slovensko gledališče v Trstu
V soboto, 5, maja ob, JI. uri v Avditoriju v Trstu PREMIERA
Graham Greene
«UVIDEVNI LJUBIMEC»
Komedija v dveh dejanjih
Prevod: M. Miheličeva Scenograf: Sveta Jovanovič Kostumi: Inž. arh. Milena Matulova
OSEBE: Viktor Rhodes- Rado Nakrst. William Howard - Modest
Sancin, Clive Root . Stanislav Starešinič, Ann Howardova - Mi-
randa Caharija, Margaret Ho-wardova - Ziata Rodoškova, Marj1 Rhodes Mira Sardočeva, Robin Rhodes Livio Bogateč, dr. van Droog . Edvard Martinuzzi, hotelski sluga - Alojz Milič.
Režiser: Jože Babič
Večer ruske poezije
PONOVITEV PREDSTAVE V NEDELJO, 6. maja OB 18. uri V AVDITORIJU V TRSTU
Drevi ob 20.15 bodo v prostorih Združenja Italia-ZSSR v Ul. S, Ni-col6 Stella Pappalardo, Pino A-stori in igralci komornega gledališča recitirali ruske pesmi iz 20. stoletja.
PSI proti
jedrskim poizkusom
Izvršni odbor tržaške federacije PSI je izdal komunike, v katerem ostro obsoja ameriške jedrske poizkuse prav seaaj, ko je v Ženevi v teku konferenca za razorožitev in kljub temu. da so nevezane države predlagale kompromis za podpis protiatomskega sporazuma, ki bj ga ZDA i,. ZSSR lahko sprejele. Nezadržna tekma za atomsko oborožitev in ostra borba med dvema blokoma sta privedla ZSSR. da je svoj ča? ponovno začela z jedrskimi poizkusi, sedaj silita ZDA. da se i r.stavijo na raven ZSSR, jutri pa bosta ponovno vzrok za nove jedrske poizkuse v ZSSR in drugih državah. PSI poudarja, da je treba prenehati s to politiko, doseči sporazum o splošni razorožitvi in omogočiti svetu miren razvoj, preden bo pre-pozno.
sš Sinoči je prispel v Trst senator Otto Theuner, ki odgovarja v zapadnem Berlinu za prometna vprašanja. Senator bo predaval o nekaterih gospodarskih vprašanjih izapadnega Berlina.
Predprodaja vstopnic bo od četrtka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška, 20 ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Mosco-lin, (nasproti Avditorija)
PONOVITEV predstave
« UVIDEVNI LJUBIMEC»
v kino dvorani v Skednju v torek, 8. maja ob 20.30
ffl®®®®®®®S®ffl®fflSS@®®SSB®
VERDI
Jutri ob 21. uri bo koncert orkestra Tržaške filharmonije, ki ga bo dirigiral Antonio De Almeida. Na klavirju bo spremljala pianistka Maureen De Rosa, ki nadomešča obolelo Marijo Tipo.
Na sporedu so skladbe Beethovna, Chopina in Debussyja.
TEATRO NUOVO
Drevi ob 18.30 bo javna razprava o vrsti sodobnih dramatičnih del. ki so jih igralci stalnega gledališča brali v preteklih dneh.
IZŽREBANA SLIKA
30. aprila so v občinski gale-
riji izžrebali sliko slikarja Dyal-me Stultusa. Dobil jo je imetnik listka 8381, ki naj gre ponjo v sobo št. 124 tržaškega županstva.
Razna obvestila
* Ravnateljstvo muzejev, galerij in starin sporoča, da je v veljavi naslednji urnik obiskov v Miramaru: muzej in grad: ob delavnikih od 9 13 in 14-17; ob nedeljah in praznikih 9-13. Park bo odprt od 8 do sončnega zahoda.

Tržaški filatelistični klub «L, Košir* bo imel v nedeljo 6, t.m. običajni sestanek v prostorih kluba, Ulica Montecchi 6, od 10. do 12. ure. Vsi člani bodo lahko prevzeli vse zadnje novitete.
VAŽEN SKLEP POKRAJINSKE KOMISIJE ZA CENE
Strogo določene cene kruha nižjih vrst
Ukrep, ki bo stopil v veljavo 5. t. m., je bil izdan zaradi neupravičenega zvišanja cene kruha
Pod predsedstvom podprefekta dr. Pasing se je včeraj sestal na prefekturi pokrajinski odbor za cene in razpravljal o cenah kruha na našem področju v zvezi z zvišanjem cen nekaterim vrstam krUha.
Z -namenom, da se zadeva ure-' di, je pokrajinski odbor za cene določil s formalnim ukrepom, ki bo stopil v veljavo 5. t. m., cene
navadnega kruha, jgi su veljak
rsns ivr*
po 250 K in 110 lir......za kg za
«0» v	rwv- iso „	*
Z na;
kosih po 150 amepom, da nikr, ki so »e
niiiiiiiiiiiiiiiMiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiuiiii
NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI
11. maja svečana otvoritev sejma Alpe-Adria
Odobrili to posebni sejemski kontingent v višini dveh milijard lir v obeh smereh
V petek 11. maja bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani svečano odprli mednarodni Obmejni sejem «Alpe-Adria», na katerem bodo sodelovala podjetja iz obmejnih predelov Avstrije, Italije in Slovenije. Podjetja iz videmske in goriške pokrajine bodo na sejmu nastopila skupno , v okviru kolektivne razstave, ki jo bosta organizirali prizadeti zbornici, iz Trsta pa samostojno ob podpori tržaške trgovinske zbornice.
Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da je ministrstvo za zunanjo trgovino v soglasju z drugimi upravnimi organi in v soglasju z jugoslovanskimi oblastmi odobrilo za ta sejem posebni aranžma, ki se nanaša na izmenjavo jugoslovanskih in italijanskih proizvodov. Zbornica poudarja pomen te odobritve, saj je doseglo i^alijansko-jugoslovanska izmenjava obsežne količine blaga, vendar pa še vedno niso izčrpane vse možnosti in je mogoče izme-
njavo obojestransko koristno o-krepiti.
Celotna operacija, ki jo je odobrilo ministrstvo za zunanjo trgovino, se nanaša na izmenjavo v višini dveh milijard lir v obeh smereh in torej za uvoz jugoslovanskega blaga v Italijo kot uvoz italijanskega blaga v Jugoslavijo. Pri tej izmenjavi lahko sodelujejo samo podjetja, ki poslujejo na področju tržaške, goriške in videmske pokrajine. Plačila se bodo izvršila v okviru posebnega računa pri tržaški podružnici «Banca d’Italia». Licence za uvoz in izvoz bo izdajalo ravnateljstvo za zunanjo trgovino pri- vladnem generalnem komisariatu in to na način, ki ga bodo kasneje določili. Sredstva tz prodaje jugoslovanskega blaga v Italiji bo mogoče izkoristiti izključno za nakup blaga v okviru opisane operacije. Blagovne liste bodo interesentom na razpolago čez nekaj dni pri uradu za zunanjo trgovino tržaške trgovinske zbornice.
se
potrošniki, ki so ge v zadnji!
4ih usmerili predvsem na vrste kruha v manjših kosih, je odbor poleg tega določil ceno kruha iz moke vrste «0» v kosih po 10Q in 120 g, im sicer 120 lir kg.
Vsi prodajalci kruha morajo imeti na razpolago vse gornje vrste kruha v dopoldanskih urah. Y primeru, da teh vrst nimajo, so prodajalci dolžni nuditi potrošni: kom boljšo vrsto kruha po gornjih čenah.
i Kruh izdelan iz boljše, nemČša-
sle ter da so vojaške oblasti ukinile vse omejitve glede njene gradnje. Skupno bodo izdali za gradnjo avtostrade 30 milijard. Sedaj bp družba razpisala licitacijo za dodelitev del prvih 10 odsekov ceste:
Motocikel v avto
ije moke v kosih po 150 g, pa se
lo
še naprej prodajal po 140 lir kilogram.
Zaključek mednarodne cvetlične razstave
Predvčerajšnjim se je’ žlključl-jp IX. mednarodna tržaška, cvetlična razstava. Na zaključni ceremoniji, kateri so prisostvovali naj-’ Višji predstavniki lokalnih oblasti, so bile poderiene še zadnje nakrade, ravnate’; Bruno Nafti je sporočil, da bo prihodnja razstava ze v prdstorih tržaškega velesejma. _
Izžrebana je bila tudi «zlata orhideja«, ki jo je dobil Nino Ma-fanzana iz Trsta.
Občni zbor družbe «Autovie Vcnctc»
Inženirja Federica Rmoldlja so ponovno izvolili za predsednika družbe «Autovie Venete«, ki ima v kont'es,ii bodočo avfostrado Trst. Benetke. Volitve so bile na občnem zboru, ki je bil na sedežu tržaške trgovinske zbornice. Predsednik je povedal, da so lam dokončali načrte za avtostrado; da je ministrstvo nakazalo nadaljnje 2.5
Sinoči se je 37-letni Bruno De-asperi iz Ul. Lorcnzetti 32 peljal breto po Ul. Sancini, pa je i» neznanih vzrokov zadel ob av-o. grt je tam parkiral Stani-v Geržina iz Stare istrske uli-‘38. Motorist si je zlomil desno ključnico in se je pobil ter opra-
skal po .rokah, zaradi česar so ga z rešilnim avtom odpeljali v bol-
nišnico, kjer so ga sprejeli na or. topedskj oddelek. Zdraviti se bo moral 30 dni.
Tatvine avtomobilov
Na komisariatu javne varnost: je Anna Maria Fiorenti iz Ul. Mar-co Polo 27 prijgvila, da so ji neznanci ukradli avto, ki ga je par-
kirala blizu svojima doma. Alfre-do Stalenti s Korza Garibaldi 3
se je pritožil, da so mu ukradli avto, ki ga je parkiral v Ul. Pqn-dares. Mario Goste iz Ul. Ronchet-to '46 se je pritožil, da mu je nekdo ukradel avto, ki ga je parkiral na cesti blizu svojega doma. Giuseppe Pav*n iz Ul. Alfierl 6, ponoči neznanci ukradli jestvin nami v begunskem taborišču na Opčinah, pa se je pritožil, da so ponoči neznanci ukradli jestvine za 7.370 lir vrednosti.
Podlegla poškodbam
Na ortopedskem oddelku je' v prvih jutranjih urah včeraj umrla 80-letna Marija Krovatin vd. Mi-chelazzi iz Ul. Parenzan 2, ki je 14. aprila nerodno padla v kuhinji in si zlomila nogo.
Zadela ga je kap
V mrtvašnico glavne bolnišnice so v torek zvečer pripeljal) truplo neznanca, ki se ga našli nekoliko pred 22. uro mrtvega v Drevoredu Elizejskih poljan. Legalni zdravnik je ugotovil, da je reveža, ki je bil star približno 80 let, zadela srčna kap, Prj sebi ni i-mel nobenih dokumentov, niti pisma, da bi lahko ugotovili njegovo identiteto. Oblečen je bil v temni dežni plašč, imel j’e žepno uro znamke «Mentor», trj pare na-

V NEDELJO 6.
IN V PONEDELJEK 7. MAJA
PLES
POD MLAJEM V DOLINI
Nazionale 15.30 «Sin _k»Plt*l“|]l M |,
la« Eastmancolor. Sean
lessandra Paoaro. Ann
Todd.
Fanice 15.00 «E1 Cid«.
Ker
Ji
’f«r,
V"
Sophia Loren, Charlton n "ud EUcelsior 15.00 «Ne ubijaj,( J cidere)_ Laurent Flon.
Grattacielo 16.00 »Komlsam
Sordi
■SffiT' ?
'f;
Arcobaleno 15.00 «Sončnl
cllssi). Alain Delon, Mon‘ .K1
Lilla Brignone,	, |( i Id j|
Supercinema 15.30
ema 15.30	i
.a« (I mosohettieri del n* '■ 8. PierangeM. T"1*
"> Mar‘a -	.^mkr
Alabama 16.00 «Stirje kalipse« (I 4 cavalieri a, tu lisse). Technicolor. Glen " , grid Tbuiin.	J’
Aurora 16.00 «Pasji svet«	jJJj
ne) Prepovedano mla®"-j, v ™
Cristallo 16.00 «BoccVcio 'Ljj nkolor. Prepovedano nnaa a
Garibaldi' 15.30 «La ciociara#'
Loren, Vlttorio De Slca. dano mladini.
Capitol 15.30 »Nekaj, kat

.S
(Cžualcosa che scotta). T*CB"T JH
(U 'Ufo'1
Troy Donague.

impero 16.30 «Razporoka P®. , J" sko« (Divorzio aUdta!'*"*’' J j *a
Italia 16.00 »Parlžanke«	, t
ne). Francoise Arnold. “ nQ mladini.	—nrO^ilV,1
Moderno 15.30 »Zmagovali S S
maganci« (Vlncltori e v', fp tj? cer Tracy, Burt Lancaster
VVidmark.
Astoria	^
(Tarzan il magnlfico).	‘j1
Astra 16.30 »Poljubim, ^ j1 ti
Vlttorio Veneto 16.00 «Na^“V 'it
cannoni dl J: » v :■ d; Technicolor. Gregory ”	’ , ! P
Niven, Anthony Quinr>- K0 > 'M« Ideale 16.00 »Toplo ne, .	”• k
(L'occhio caldo del c‘e	h;
color Rock Hudson.	-tir
Marconi 16.00 »Posvetna	%
(Donna dl vita). Anouk (M tj Abbazia 16.00 »Zmaji Zah^ il >r„_ ghl del VVest). J. Lor	•	_	rili
■ta.	tjc/	H
Odeon 16.00 »Siegfrid«. 1	?)t
Maria Occhini, S. Fiscne '
%
ište trf1
FANTA	14—15-letnega	i	!
jestvin.	Via dellTstria	2-	__	jj	jjsti

VESPAGENZ1A, Trst,	I
cesco 44, tel. 28-940. čitev VESPA GRAND	C
DEL 1962 Skupno z rezerv	k
som in VESPE 125 ln ^ ^
storntm sedežem. Na 0D‘	S1, K
predplačila. Vepka	i,
in MOTO rabljene z izre0
ji plačevanja.
PRI MAGAZZINU FELlCJf’ jč lica Carducci 41, DOBI»*'jie j % r.iožke in otroške aežne v #jjr ' ji
l!
de, hlače, jopiče In srfi.C1l ce«1'«,. vrst ln znamk po najnižl*0 - «
PRI VAŠIH NAKUPIH °6' govino »MAGI.IABELLA«^^1
Garibaldi H (Barriera),
gavlc m perila za dame otroke po uajnižjih cen
____ah * |rf
Postreženi boste v t, 1 Proti izrezku tega ogla**	j
najmanj 500 lir vrednost •	k
f?
predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob 18. uri film;
Rumena vrtnica TeX^
(Rosa gialla Texas)
Igrajo; J. ERIESON In N.
bR

TRŽAŠKA KNJIGARNA
=Trst - UL Sv. Frančiška 20 ^Etel. 61.792----- -=
Novo:
Dolinar;
Druga 11-metrovka L 170 Gorki: Otroška leta # 180
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne i. in 2. maja se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 24 oseb.
UMlRiLI SO: 91-letna Lulgla Magris vd. Borgihese, 82-letni Francesco Si. monlti, 66-leina Ivana Hrovatič por. Marsetič, 60-letnl Roberto Enzmann, 89-letn 1 Pletro Bar,delil. 55-letni Gio. vannl Mendes, 91-letna Luigia Lazza-rinl por. Boromo, 47-letna Albina Berzl, 61-letnl Pasq-uale Ferlan, 66. letna Lldla Fano por. Maria, 68-let-na Maria Clerlcl por. Ohlni, 63Jetni Tommaso Mase, 72.1etna Loretta Di Bari por. Messina, 85-letna Marija Uršič vd. Primožič, 73-letna Maria Padovan por. Radin. 37-letna Fran-cesca Tomasi nor. Fossetti, 55-letna Benedetta Luxa por. Stocca, 63-letna Leopoldina Tihemsl, 82-letnl Andrea Be.nbo, 77-letna Maria Hrovatin por. Mlohelattl, 48-letna Paola Pacher por. Sircelli, 67-letni Glovanni Pregl, 65-letna Angela Rampellltvl vd. Favini, 82-letna Maria Nlcol-Mardlta vd. Žani.
kino 4ris»
predvaja danes 3. t®/ barvni f*®-
o®
Zločin ,'j v 4. d imenuj,
(Delitto in 4.a dinJeASl[,u Igrajo:	ROBERT> ir)
LEE MERUVETHEH MES CONGD°
edeU®,..«I
SPDT priredi v neo'^,,^
Izlet v čudovito Rakovo . (d 1i kovitimt prirodnimi mds .
skup®8 L Č
ljo pa gre druga
sko jamo. Vpis v
Ul.
Gti PP8
Sporočamo žalostno je 1. t. m. za vedno arnJ ša ljubljena žena in n
Benedikta
tuk*
V
kov od avtobusne Po5*af?it!*j tj. boste našli veliko izbiro 9 -oiK, fiij.
miric ,n noriln fn Halli*! * d ’t s.
%
Ni
Štoka
&

NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM Al Camello, Drevored 20. septembra 4; Godina. Šentjakobski trg 1; sponza Ul. Montorsino 9 (Rojan); Vernari. Trg Valmaura 10; Viel-metti. Borzni trg 12.
Pogreb nepozabne danes 3. t. m. ob l8-če pokopališče v ®ar g),,
iikiž-
Barkovlje, 3. maja
milijarde lir za četrto progo te ce-1 očnikov ter 865 lir drobiža.
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest,'da je v ponedeljelk 3°' preminila naš« draga
aPf
ZORA BERZI
Pokopali smo jo včeraj 2. maja.
Vsem. ki so z nami sočustvovali ter zadnji poti, se prisrčno zahvaljujemo,	„fi
SESTRA, BRAT in ostalo s®
Gropada, 3.5.1962.
* iP"V
$5 dnevnik
— 5 —
3. maja 1962
kazenskega sodišča
N prelep iz zapora v zapor
W v
flyllH
’<Xjd'
til zadovoljen z odpravnino, je napadel in poškodoval upravnika podjetja
o.	sodiščem (pred-
^tWp0oli)eC,B!?llarini- za'
uest* k aJ 60-le ' * 8P ie zagovar-iNo« ®ina a* ,Peter DuJc iz
B 22m u Stiblu iz Ulice
J*1 j?’
tirjl \ !f1S*l.°£t*vliaI tedaj ■' Wn.'“*■ službo u
SfTSgfeŽS*, StfBt
“?'„»•«« iisr. 1
--nda ranil z nekim
M«" K'^ noiem, po ^0'^ Stibpi r * te poškodbe se dni £draviti v bolniš-. - —SDpt °sem. dni pozne-prt^ . Ponovn grozil s*iblu ter bil v.°A ,p°škodoval.
(I'e'a Podlež et v sluzhi pri k bfrESPi Lpt;> 1952 pa
i« V nazPrtii. raVJ tedai
^	m.ednjim
fPfUBSlien',*? del° Dujc ni m- c*‘ h.i,, to razsodbo ter
JS'I
ki jo •ljc ni to ter nikom
tiK* rr;“ ^ostrUi/da1 je°v
"sosrs
I *	t».° Zaostrili Ho 1. „
t.j. v
tisiužbenec je j( C' 'in ,lfre ji 0 visoko odprav-
'r«4§nati. NPeakop°dJe‘Jp pi
s;£a,„
l>da v? pr Ur1 ra?nPVl5erai so sodni-
‘“»»Sir-k"
< ' i'“di J®1" - Je žago-'Ir ’■ 1, S,ramalJ" R°trieo Salo-*'	1,1 ta!* 2?*?® 89B' Obtožili
, Z Jtl^bilj,,. Novembra 1960 u-
V *• k'ala PodiM- kR kovinske-
1 'h' Ukvi JU Bra,'e C(>-m arja 8 pridobiva-S 1 bro^ eriala, izgublje-lil t »ega “lomov in podob-5^ ,fij JJomen cC’i in sicer zve-’ i tib ..atilor0; aJomon' vračal ryjt H a* Ujei Je sel lovit ribe.
|b)«lidt!adkovSVie ,ba'e lotil
loH.italicic,-' Rma'u nato so
«.> £„K ~ «* p*
rf' s?5j« “S fe;
. i K„
l Jj u®n^arLBln°- star 28 let )td|i %ij/°varjati5’ se Je moral i“*j Š/1 i3r .1 Pred kazenski-
1 ' Ki" 4kl^0škodb-ki Jih
J ^lo>rišu S“ Svojemu de-tu ?> in 2, ,u° prepira med 17, !* tJl 'letnim Sergejem 'Carica' ,„„avareto 70, je trt	leta v pod-
rt VJtJ?. Zonta- mt-J
mu je spotaknilo in je padel vznak na oster kamen. Revež je tako močno udaril z glavo ob kamen, da si je verjetno zlomil tilnik, pobil in ranil se je po glavi in je krvavel iz ušes ter je dobil pretres možganov.
Njegovi delovni tovariši so mu priskočili na pomoč, nato pa so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico.
Nezgoda v avtobusu
Včeraj dopoldne je sama prišla v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč, 25-letna Tatjana Trampuž iz Mavhinj št. 49. Povedala je, da se je predvčerajšnjim peljala z avtobusom podjetja «Bo-nazzi# iz Tržiča, iz Ajdovščine v Tolmin, na nekem ovinku pa ji je padel na desno nogo sedež in jo precej ranil, zaradi česar se bo morala zdraviti od 8 do 20 dni.
Porezal si je prste
V	mizarskem oddelku ladjedelnice Sv. Roka se je včeraj ponesrečil na delu 61-letni Natale Fon-tanot iz Zindisa 111, ki si je skobeljnim strojem poškodoval dva prsta na levi rotki. Z avtom podjetja so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral od 20 do 40 dni.
Padec begunke
V	baraki za kronične bolnike v begunskem taborišču v Padri-čah je včeraj popoldne nerodno padla 72-letna Maria De Grassi vd. Bullo, ki si je zlomila levo nogo. Z rešilnim avtom so žensko odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek.
a». Med od-malico
5;
ce“’ 1 «t ^ še eRa- Najprej e-
< č&sHv
H &
,> b **. Bella t ' amPak Jp ,e!«#	^a se Je ra7-‘
rtf	\ ^U p j8, steklenico	ter
t	mU	na'
Sj11/Očiji J® končala pred LS i **Uc , l kJer Je vče-
7aporha‘eva',za Ue' li	ra- Sodišče cp
/ JjJV on° leto in štiri ! Rella so	iz-
ij	^0slf>vanske	am-
Mii. * % *
'1e zaK°'
I. S. uH‘0 Clarot iz
^See''£^ SV obto-y «S»hn«(!a niu'|la .1960. leta ^ ta Mi J, okop z,'a in oblačil
$ !X ist|ni' Por. Argenti!
V A ' ie n!!a jbi kot Cia-I* it9*a omenda naSpl sta-lp tji. ie !e stonji enjene ženske s,anovan.je, pir/ r„uVspUa, kar mu
ji ki atvitl0 9.erman'ieva <; Pki %]So~ Uvedb 1Cijskim °r'
ž SS “S*1'' SŽJSK
‘jJ N.Vtoee^JOo. Tudi na a1 š9,avni toiJn prizna' sv°-J ({Srn s?čiščp 1 /c J? zahte-*	. Ca . *U as n”„bsPdl na tri
lir 28-
(9c;r'o.
85000 lir gi0be.
'i	Nunčana
* *\o> gaCep>k . iz Boljun-| Ne.lek s^lfU "a prvi A ^oJl9|k j. p/.ldržano pro-t N JN deiQb’l, skupaj z atk'm k2'ma tovari-Ojt vda se Pdm°rom, zalil* ^ Od^n'eo V 7* proti nJe' 11 ‘\^ako{?1- Zaradi tega k	1Jri tem pa se
ife
Avto povozil vespista
Po Ul. Martiri della Libertš se je včeraj popoldne peljal z vespo 37-letni Pietro Franzo z Grete 161, na vogalu s Trgom Dalmacija pa ga je podrl z avtom 52-letni Michele Bielich iz Ul. Com-merciale 19, ki je bil namenjen v Ul. Ghega in se ni ustavil, čeprav je semafor kazal rdečo luč.
Padec starke
V svoji spalnici je včeraj dopoldne neroidno padla 85-letna Antonia Bernardio vd. Parco iz Ulice Sergio Laghi, ki s| je zlomila levo nogo. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek.
USPELA PRVOMAJSKA ZBOROVANJA DELAVSKE ZBORNICE
Politika levega centra naj spremeni dosedanje odnose med delavci in kapitalisti
V Gorici ata na Trgu C. Battlatl govorila Italo Ghlarlon
in prof, Vittorio Marangone
Mednarodni praznik dela, 1. maj so delovni ljudje na Goriškem praznovali z zborovanji v vseh večjih središčih, na katerih so govorili sindikalni voditelji.
V Gorici je bilo na Trgu C Battisti zborovanje Delavske zbornice, katerega se je udeležilo blizu tisoč oseb. Uvodoma je godba na pihala iz Ronk zaigrala nekaj delavskih pesmi, potem pa je zborovanj* otvoril Italo Chiarion, ki je očrtal uspehe delavcev v zadnjem letu. Omenil je borbo metalurgov CRDA, ki se borijo za delovno pogodbo, tekstilnih delavcev, uslužbencev krajevnih ustanov in goriških mestnih stražnikov, ki zahtevajo, da jih izenačijo z uradniki.
Tekstilnim delavkam so zaradi svoje odločne borbe v tem letu zvišali prejemke za 14 odstotkov, toda delodajalci si že prizadevajo, da bi zmanjšali to pridobitev s povečanjem delovnega ritma in z rezanjem akordov. Lesni delavci zahtevajo proizvodno nagrado in priznanje kvalifikacij.
Govornik je nadalje kritiziral podražitev vozovnic na mestnih avtobusih v Gorici od 30 na 35 lir ter ponovil zahtevo, ki so jo izrekli levičarski občinski svetovalci, naj se mestni avtobusni promet municipalizira, ker bo mogoče samo na takšen način odpraviti pomanjkljivosti, ki so nastale v tej uslugi zaradi netočnih odhodov avtobusov in zaradi nekaterih okrajev, ki so sploh brez zvez.
Italo Chiarion je nadalje omenil številne mezdne izboljšave, ki so bile dosežene v zadnjem letu, vendar še vedno obstajajo občutne razlike med dobički kapitalistov in zaslužki delavcev. V Gorici se pogostoma govori o gospodarskem čudežu, toda kakšen je ta čudež, če se dovoljuje beg specialistov iz naših krajev, če se v podjetjih proste cone zaposluje samo ženska delovna sila in pa mladina.
V zvezi s politiko levega centra je govornik dejal, da bodo deja-
iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiMiiiutniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiifiiiiiiiiiiiiiiii
Številne cestne nesreče na praznik prvega maja
Tokrat so Imeli pri nesrečah glavni delež motociklisti in skuteristi
je izkoristil praznik se odpeljal na izlet,
Marsikdo
1. maja in	-j - * —c
zato pa je bilo tudi več prometnih nesreč, zlasti z motoskuterji. Po Miramarskem drevoredu se je v torek popoldne peljal z motorjem v Grljan 22-letni Romano Pezzetta iz Ul. S. Lorenzo in sel-va 25. Pred barom «Alla Pineta* je zadel ob vrata avtomobila, ki jih je prav tedaj odprl Ennio de Pinguente iz Ul. Ginnastica 40. Zaradi sunka je Pezzetto zaneslo, tedaj pa je privozil avto 49-letni Giovanni Bravini iz Ul. Giacinti 24. Avtomobilist se mu je hotel izogniti, a mu ni uspelo. Z avtom je obrsnil motor in Pezzetta je zletel na tla. Pri tem se je o-praskal po rokah, nogah in obrazu, zaradi česar se bo moral zdraviti nekaj dni.
Vsaka šola nekaj stane. To si bo zapomnila tudi 20-letna Luciana Gardo iz Drevoreda d’Annun-zio 3, ki se je hotela naučiti vožnje z motorjem. V torek popoldne ji je njen prijatelj Sergio Draghi iz Ul. Baiamonti 35 prepustil krmilo motorja in se usedel na zadnji sedež. Luciana pa ni imela sreče. Zavozila je s ceste in se zaletela v drevo. Oba sta seveda zletela na tla in se pri tem nekoliko poškodovala. Draghi se je pobil po rokah in nogah, zaradi česar se bo moral zdraviti dober teden, Luciana pa se je udarila v glavo, zaradi česar so jo sprejeli na opazovalni oddelek in se bo morala zdraviti 10 dni.
Po avtomobilski cesti sta se v torek zvečer vračala v mesto z motorjem 20-letni Guido Brema iz Ul. Combi 17 in njegova zaročenka Ondina Furlani iz Ul. Ma-nunzio 10. Iz neznanih vzrokov je Brema zgubil nadzorstvo nad vozilom in se zaletel v drevo. Pri tem sta se oba nekoliko pobila in ranila po rokah in glavi, zaradi česar se bosta morala zdraviti dober teden.
begunskega taborišča v Pa- dneh
dričah je v torek popoldne privozil z motorjem na cesto 49-letni Giordano Bruno Viti iz Ul. Da-miano Chiesa 73, da bi se odpeljal na Opčine, pa je imel smolo. Kakor hitro je privozil na cesto, je namreč trčil ob avto, ki ga je iz Bazovice privozil 62-letni Ma-meli Castiglioni iz Ul. Chiadino 4. Motorist je zletel na tla in si zlomil levo nogo ter se pobil in opraskal po levi rami in desni roki. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 40 dni.
Tudi 21-letni Giuseppe Persico iz Ul. Rossi 50 ni imel sreče z motorjem, ki mu ga je v torek posodil neki njegov prijatelj. Hotel se je odpeljati na izlet, toda že nekaj sto metrov od domd je zgubil nadzorstvo nad vozilom in zletel na tla. Pri tem se je pobil po levi rami. levi roki in levi nogi ter po čelu, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 20 dni.
Po Ul. Rossetti se Je v torek popoldne peljal z motorjem 21-letni Claudio Peruzzi iz Ul. Della Guardia 50, na križišču z Ul. Buonarroti pa je zadel v avto, ki ga je vozil 58-letni Mario Gias-setti iz Ul. Maiolica 15, Peruzzi je zletel z motorja in se pobil po kolenih, ranil se je po obrazu in sl poškodoval dva zoba. Sprejeli so ga na stomatološki oddelek in se bo moral zdraviti dober teden.
Po Ul. Scarlicchio se je skupno s svojo ženo peljal z motorjem 33-letni Giordano Bordon od Sp. Magdalene št. 1563. Pri električni kabini je trčil ob motor, s katerim se je z nasprotne strani pripeljal 22-letni Mario Bonazza iz Ul. Scarlicchio 25, s katerim se je peljala na zadnjem sedežu Maria Ferli iz Doline. Motorja sta se prevrnila, poškodovala pa sta se le Bordon in njegova žena, a ne hudo, saj bosta okrevala v nekaj
«4 veliko prvomajsko povorko Nove delavske zbornice CGIL
nja pokazala njeno vrednost. Politika levega centra mora spremeniti odnose v podjetjih, omogočiti mora delovanje sindikata v podjetjih, predvsem pa mora spremeniti dosedanje razmere v podjetjih IRI, ki so v rokah države.
Za njim je govoril eden izmed voditeljev Konfederalne delavske zbornice prof. Vittorio Marangone, ki je govoril o mednarodnem položaju ter o borbi miroljubnih sil, da se prežene največja nevarnost človeštva, se pravi vojna, in se s pogajanji ter miroljubnimi prizadevanji predvsem nevezanih držav, zagotovi človeštvu boljša bodočnost. Govornik je dejal, da ni mir noben sad, ki sam pade z drevesa ali morda z «vrha», ampak je lahko samo uspeh vztrajne borbe delavskega razreda, ki se zaveda važnosti miru za družbeni napredek. Demokratične sile v držav: zahtevajo od nove vlade, da prvenstveno zadosti najosnovnejši potrebi naše države po miru. Vrhu tega pa se od nje zahteva odprava velikih razlik med trikotnikom Milan, Turin, Genova ter ostalimi kraji v državi. Prof. Marangone je dejal, da kapitalisti tega trikotnika ropajo po ostalih krajih države, ki so manj razviti. Za primer je navedel električni monopol SADE, ki proizvaja električno energijo za industrijske potrebe naše dežele, dobičke pa investira v poprej omenjenem trikotniku ali celo v inozemstvu. Zato ni nič čudnega, če je vprašanje zaposlitve prebivalstva hribovskih krajev postalo vprašanje prebivalstva nižinskih predelov in če smo se začeli tudi na Goriškem vedno bolj zatekati k emigraciji kot k sredstvu za iskanje zaslužka.
Govornik je označil manj razvita področja v državi za lovišča kapitalistov, kjer si ustvarjajo izredne dobičke. V teh krajih imajo tudi svoje politične predstavnike, ki so zastopniki PLI, monarhistov in fašistov. Ti ljudje se pod plaščem nacionalne enotnosti in izmišljene bojazni pred slovensko manjšino najbolj strupeno borijo proti ustanovitvi dežele Fur-lanija-Julijska krajina, ker se zavedajo, da bo v novi upravni razdelitvi odklenkalo izrednim kapitalističnim dobičkom.
Vittorio Marangone je nadalje obsodil diskriminacije, ki jih delodajalci in oblasti izvajajo nad demokratičnimi in levičarskimi državljani s tem, da jim onemogočajo zaposlitev. Ostro je kritiziral naš davčni sistem, v katerem nekaj velja samo tisti, ki se izogne plačilu davkov, medtem ko je na Angleškem plačevanje davkov za vsakega industrialca velika čast.
Letošnji prvi maj je dan velikih pričakovanj. Novi vladi so bili postavljeni roki za nacionalizacijo električnih virov ter ustanovitev dežele; po tem, kako bo vlada reševala ti dve in ostala vprašanja, bo mogoče sklepati, kakšni so njeni nameni in kakšne so nadaljnje perspektive delavskega razreda.
Izredno uspelo manifestacijo je
Delavska zbornica pripravila tudi v Tržiču, kjer je bila povorka po mestnih ulicah ter zborovanje na Trgu republike. V Krminu je po glavni mestni ulici defiliralo okoli 40 traktorjev, v Gradiški pa je bila po govoru prosta zabava v parku.
Izid volitev v tovarni IGLEA
Sindikat CIS nam je sporočil, da so bile 28. aprila volitve no-
tranje komisije v tovarni IGLElA na Tržaški cesti. Predložene so bile tri liste: CISL, CGIL in lista neodvisnih.
Med delavci je bilo 94 volivcev. Oddali so eno belo glasovnico, dve glasovnici sta bili razveljavljeni, veljavnih glasov pa je bilo 91. CISL je prejela 40 glasov, CGIL 22, neodvisni pa 29. Izvoljena sta bila predstavnik CISL Mario Ligresti in neodvisni Bortolo Piz-zol. Med uradnik: je bil izvoljen Riccardo Thomann, načelnik tovarne.
S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA
Odlikovanje bivših uslužbencev
Predsednik je razdelil 15 zlatih kolajn • Med odlikovanimi sta tudi Karel Mikluž iz Pevme in Elda Klaučič iz Gradiške Spominska kolajna za mater pok. dr. Canora
Pokrajinska uprava je praznovala letošnji prvi maj s tem, da je na posebni svečanosti, ki se je vršila dopoldne ob 11. uri v dvorani pokrajinskega sveta, podelila 15 zlatih kolajn svojim uslužbencem. ki so stopili v pokoj. Prisotni so bili odborniki: Vezil, Bot-tegaro in Marchesini ter pokrajinski svetovalci: Fabrizio, Marini, Marinčič, Martinelli, Makuc in Zorzenon ter načelniki posameznih oddelkov in številni pokrajinski uslužbenci. Predsednik dr. Chientaroli je imel kratek nagovor, v katerem je podčrtal namen tega odlikovanja tistim, ki so posvetili svoje življenje delu v pokrajinski upravi ter so sedaj
iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiiiiiiMimiiimiiHiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimMMmiiiiiiiniiiiiii
POMENEK 0 VAŠKIH PROBLEMIH V PEVMI
Pokopališke, javna razsvetljava in slovenske šole v Gorici
Na sestanku sta poročala tudi občinski svetovalec Vižintin m pokrajinski svetovalec Marinčič o delu v občinskem m pokrajinskem svetu
Prejšnji teden je bil v Pevmi | ska uprava razširila cesto in ure-lke nesreče. Pri trčenju sta se po-
rtnnftb- Alnnnii Irrnioiina onoi o 1 i. rl i 1 o nln^ntlra 7 a In dol A hflHfl SlfflHfVVali ll 1 d 1 (ihp V/Vzill
sestanek članov krajevne socialistične sekcije, na katerem so obravnavali važnejše krajevne in druge probleme. Zborovanje je otvoril tajnik sekcije Sošol, ki je pozdravil občinskega svetovalca Viktorja Vižintina in pokrajinskega svetovalca Iva Marinčiča, ki sta tudi prišla na sestanek ter poudaril potrebo in važnost, da se izvoljeni zastopniki v obeh svetih večkrat sestanejo s svojimi volivci ter skupaj z njimi proučijo važnejše krajevne probleme.
Občinski svetovalec Vižintin je nato poročal o dosedanjem svojem zanimanju pri občinski upravi in drugih forumih za rešitev nekaterih važnejših problemov, ki se tičejo Pevme, pa tudi Oslavja in St. Mavra. Tak problem je tudi gradnja novega pokopališča v Pevmi, za katero sedaj proučujejo kje bi bil najprimernejši prostor in kako bodo postopoma opustili staro pokopališče za novo. Staro pokopališče naj bi še dolgo vrsto let vzdrževali, potem pa bi na njem uredili park. S tem v zvezi je bilo govora tudi o novi cesti proti St. Mavru, za katero se bo morala občinska uprava tudi čimprej odločiti.
Kar se elektrifikacije tiče je občinska uprava obljubila, da bodo sedaj okrepili javno razsvetljavo od pevmskega mostu pa do gostilne «Pri Pepiju» na Oslavju, pozneje enkrat pa bodo okrepili tudi razsvetljavo dalje po Oslavju do meje s Steverjanom. Ta zadeva se rešuje postopoma, ker občina noče najemati posojil za javna dela, pa čeprav so ta nujna in potrebna, kar je vsekakor zgrešeno.
Isto velja tudi za gradnjo ene ali dveh novih slovenskih šol v Gorici, kjer zelo potrebujemo šolske prostore, ki bi bolje odgovarjali svojemu namenu kot pa sedanji, za katere mora občina poleg tega plačevati najemnino.
Govora je bilo tudi o pokritju obcestnega jarka skozi Pevmo, kjer naj bi po načrtu pokrajin-
•■iiiiMtiiiBiiisitiiliittliiiaatffaiittitiiiiiiiiMiMiaiiiiiitttifiiMiiiiafliittiiiiiiiaiaiiiiiitniaMiititaiiiiaiiiitMiiiiMttsii«
V NEDELJO HA TRGOVINSKI ZBORNICI
Nagraditev sposobnih noriških operaterjev
Med njimi je tudi precej Slovencev
V	nedeljo 6. maja ob 10.30 bodo ob prisotnosti vseh najvišjih predstavnikov oblasti v sejni dvorani trgovinske zbornice nagradili z diplomami in zlatimi medaljami zmagovalce natečaja aZvestoba delu in gospodarskemu napredku#,
V	kategoriji A so nagrajeni uslužbenci, ki so vsaj 30 let neprestano zaposleni pri enem in istem podjetju: Giovanni Merluz-zi, Francesco Comelli, Vittorio Soranzio, Giovanni Battista Mti-scolot, Pietro Visintini, Pietro Iancig, Erminio Voltolina, Pietro Tavagnutti, Pietro Contin, Antonio Rijavec, Antonio Siardi, Antonio Filippi Cecchi, Danilo Ceu-dek, Riccardo Marini, Armando Rossi, dr. ing. Arrigo Gregorat, Pio Mattiussi, Giulio Visintini, Giuseppe Calligaris, Giovanni Mo-ratti, Gioacchino Fina.
Kategorija B: voditelji podjetij: cav. Vittorio Monolo, dr. ing. Lu-ciano Tosolini.
Kategorija C:	podjetja, ki so
vsaj 25 let neprestano vpisana v pokrajinski seznam obrtnikov ali podjetja industrijskega in trgovskega ter kmetijskega značaja, ki neprestano delujejo vsaj 50 let: Giovanni Zucco, Teresa Zoppolat-ti, Severino Hvala, Isidoro Principe, kinematograf »Moderno#, dediči Giacomo Leopoli, Peter Čermelj, Umberto Sacchetti.
Kategorija D:	industrijska in
gospodarska podjetja ali kmetijska posestva, ki so izredno zboljšala svoje delovanje:	Podjetje
ASTEiR, last Damiana Culota, A-lojz Bužinel, Rodolfo Gallo, Angelo Glessi.
Kategorija E: osebe, ki so v zadnjih treh letih uvedle po-
membno novatorsko vanni Pellis.
delo:	Gio-
Kdaj bodo uredili Drevored XX. septembra
Zenska si je zloiuila prst
Ob 10. uri so 27-letno Teodolin-do Luciano por. Conte iz Ul. Ri-stori št. 14 pripeljali v civilno bolnišnico, ker je padla na dvorišču in se udarila v levo roko. Zdravniki so ji ugotovili zlom palca, ki so ji ga zamavčili. Po prejeti pomoči je odšla domov, kjer se bo zdravila 15 dni.
Skala na palec
dila pločnike. Za to delo bodo J škodovali tudi obe vozili, predvidoma potrošili okrog 4 milijone lir in z njim bi uredili cesto od šole do Levpuščka.
Pokrajinski svetovalec Marinčič je ob tej priliki poročal tudi o debati o cestah v pokrajinskem svetu, posebno glede na cesto Pev-ma-Oslavje-Števerjan, ki je postala s 1. aprilom letos dokončno pokrajinska. S tem obstaja možnost, da pokrajinska uprava tudi to cesto dokončno razširi in asfaltira z državnim prispevkom, kot je to v načrtu za druge bivše občinske ceste. Govornik je povedal, da je pri tej debati zastopal stališče, naj ta cesta ostane pod pokrajinsko upravo, ki naj poskrbi za njeno definitivno ureditev.
Prav bi bilo, če bi tudi c’sto skozi Grojno prevzela pokrajina, vendar brez zamenjave, kot so to predlagali nekateri. Predsednik pokrajine pa je že izjavil, da kaj takega ni mogoče, čeprav je tudi cesta skozi Grojno važna za turizem in šport. Zato bo potrebno, da si števerjanska uprava preskrbi državni prispevek, s katerim bo lahko sama uredila in asfaltirala to cesto ter odplačevala dolg za ta izdatek z denarjem, ki ga sedaj porabi za redno vzdrževanje tega cestnega odseka.
Zborovalci so soglašali s takim stališčem in se pomenili še o nekaterih drugih tekočih problemih, s katerimi je bil ta koristen sestanek zaključen.
Polemika okrog kostanjev v Ul.
XX. septembra, ki je bila na vrhuncu v marcu in aprilu, se je sedaj polegla in upati' je, da je toliko zalegla, da ne bodo kar od kraja posekali stoletnih dreves v tem drevoredu ter jih nadomestili z obljubami novih nasadov, ki tudi če bi prišli, bi služili svojemu namelu lahko šele čez precej let. Ostal pa je še vedno nujen in aktualen problem temelji- Tripani tega popravila cestišča. Drevored postaja iz leta v leto vedno važnejši za mestni promet, saj gre po njem ves promet proti Pod-gori, v novo naselje v Ul. Torrio-ne in v Brda. Zlasti v poletnih mesecih je naraščajoči turistični promet v Brda, ki so največja goriška privlačnost, tisti, ki daje drevoredu posebno živahnost.
Zato bi bilo nujno potrebno, da bi občinska uprava uredila in asfaltirala cestišče tudi na spodnjem koncu ulice, ki gre od od-cepka Ul. Brigata Pavia do mostu čez Sočo. To cestišče je že v takem stanju, da predstavlja ne samo oviro za normalen promet, ampak tudi nevarnost za življenje vozačev, zlasti motociklistov in skuteristov, ki morajo iskati ravnotežje in prehode med številnimi luknjami.
Vsekakor bi bilo dobro, če bi tudi naši svetovalci na eni prihodnjih sej občinske ga sveta zopet sprožili tudi to zadevo.
Podražitev vozovnic mestnega avtobusa
V	ponedeljek zvečer je bila seja goričkega občinskega sveta, na kateri so razpravljali o povišanju vozovnic na mestnih avtobusnih progah. S lem v zvezi je poroča! odbornik Martellani, ki je dejal, da je družba ATA na podlagi čl. 8 sporazuma z goriško občino že v avgustu leta 1961 zahtevala po-višek vozovnice za 5 lir. Do tega poviška ima pravico, če so se stroški zvišali vsaj za 10 odst. Odbornik Martellani je dejal, da je podražitev realna, ker so se zvišale plače na podlagi nove delovne pogodbe in ker se je povečalo tudi davčno breme. Podražitev ne pride v poštev za lastnike mesečnih vozovnic. Na zahtevo občinske uprave bo ATA ohranila peti V02 na progi št. 1 skozi celo leto; proučili bodo možnost, da bi se proga št. 1 začela pri železni-ški postaji in ne v Standrežu. Podaljšali bodo zvezo proti Sovod-njam, da bi imeli možnost uporabe avtobusa tudi prebivalci novega naselja ob Tržaški cesti; nakupili bodo nove vozove; do leta 1963 pa bodo vzpostavili proge do bolnišnic ter do novih naselij ob Tržaški cesti in v Ul. Fatebene-fratelli.
V	diskusiji so spregovorili odv. Sfiligoj, dr. Battello, dr. Majo, Bergomas, prof. Zuccalli, odv. Pa-scoli in načelnik skupine KD dr.
Za predlog občinskega odbora je glasovalo 22 svetovalcev, proti pa 8. Zanj so glasovali demokristjani, socialni demokratje in mišim, proti pa svetovalci KPi, PSI in SDZ. Liberalca sta se vzdržala.
Motociklist trčil v ustavljen avtomobil
Ob 4 zjutraj se je v Ul. Al-viano zgodila prometna nesreča. 35-letni lambretist Ildegardo Con-tino iz Podgore, Ul. 4. novembra 42, se je zaletel v fiat 1100, last 32-letnega Alberta Bastianija, ki je bil ustavljen pred njegovo hišo. Contina so z avtomobilom ZK odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec na glavi, šok ter rane po obrazu. Pridržali so ga na zdravljenju za 20 dni. Na kraj nesreče je prišla prometna policija, ki je ugotovila vzro-
Stanislav Žerjal, star 52 tet, doma iz Gabrij 42, je včeraj popoldne iskal zdravniško pomoč v bolnišnici, ker mu je doma padla na levo nogo debela skala in mu zmečkala palec. Nogo so mu zamavčili in ga poslali domov, kjer se bo zdravil 15 dni.
Žensko iz Selc so zopet našli
Ze v. noči od sobote na nedeljo je okrog 0.45 po polnoči izginila od doma neznano kam 52-letna Luigia Miani iz Selc. Orožniki in domači so jo zaman iskali in poizvedovali za njo, dokler je niso v torek, na prvega maja, našli blizu Jamelj, ter jo zopet spravili domov.
Domnevajo, da je žena, ki stanuje v Selcah, v Ul. Fornaci 63, pobegnila od doma zaradi trenutne duševne zmedenosti, ki je posledica živčnosti.
stopili v zasluženi pokoj.
Najprej je predsednik poklonil spominsko kolajno za dr. Antonia Canora, bivšega ravnatelja pokrajinske umobolnice, ki je tako nenadoma umrl lani. Kolajno je izročil pokojnikovi materi. Prav tako je izročil svojcem spominske kolajne za Federica Moccechinia, za Antonia Jordana in Giovannija Furlana,
Sledilo je odlikovanje 11 bivših uslužbencev pokrajine, ki so bili v zadnjem času upokojeni. Med njimi so bili štirje cestarji, med katerimi je tudi Karel Mikluš iz Pevme ter uslužbenka pri zavodu »Duca d'Aosta» v Gradiški Elda Klaučič.
Sledila je zakuska, pri kateri so se pokrajinski predstavniki zadržali v prijaznem razgovoru z odlikovanci in drugimi pokrajinskimi uslužbenci.
V ponedeljek 30. aprila je imel pokrajinski odbor svojo običajno tedensko sejo pod predsedstvom dr. Chientarolija, na kateri so obravnavali predvsem tekoče upravne zadeve.
Da bi seznanili širše kroge z zanimivo konferenco, ki jo je pred kratkim imel v Gorici dr. Simo-netti o gospodarskih problemih naše dežele, je pokrajinska uprava sklenila nakupiti več številk revije, v kateri je bilo to predavanje objavljeno, da jih bodo razširili na področju dežele.
Odborniki so razpravljali tudi o tekočih cestnih delih in o tistih, ki so v načrtu. Izdali so potrebna navodila pristojnemu uradu tudi glede tistih cest, ki bodo s 1. junijem podržavljene ter izrazili željo, da bi čimprej začeli z gradnjo avto ceste Trst-Palma-nova-Benetke ter koordinirali nekatere pobude.
V NEDELJO, 13. MAJA
Mladinski izlet v Brda
Mladinskega Izleta v Brda, ki se bo vršil v nedeljo, 13. maja v Vipolžah v Brdih in katerega se bo udeležila mladina iz Avstrije, Italije in Jugoslavije, se bo udeležila tudi mladina z Goriškega.
Vpisovanje se vrši na sedežih prosvetnih društev po posameznih vaseh ter na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici, Ui. Ascoli 1/1. Tam bodo interesenti dobili vsa potrebna pojasnila. Ker Je le še mato časa na razpolago, priporočamo tistim, ki se mislijo tega izleta udeležiti, naj se prijavijo čimprej.
SIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
IHItllllllimMItlllHIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllMIIIIIIIIIflllltnillllilllHMHtlllMIIIIIIIIIMIIIIIIinilHIIIIttMIlIftllltl
BLAGOVNA IZMENJAVA S SLOVENIJO
Za 485 milijonov izvoza in uvoza v marca na goriškem področju
Uvoženega je bilo za okrog 203 milijone, izvoženega pa za 282 milijonov blaga - Pri uvozu je na prvem mestu les in lesni izdelki in pri izvozu tekstilno blago
V preteklem mesecu marcu ie trgovinska zbornica v Gorici izdala 32 uvoznih dovoljenj za skupno vrednost 81.132.500 lir ra blagovni promet na goriškem področju v okviru maloobmejne blagovne izmenjave po videmskem sporazumu.
Poleg tega so na carino uvozili z jugoslovanskega področja v i-stem mesecu še za skoro 122 milijonov lir blaga. Po drugi strani pa je bilo izdanih 88 izvoznih dovoljenj za skupni znesek nekaj nad 282 milijonov lir. Tako je izvoz za okrog 79 milijonov prekosil uvoz.
Med uvoženim blagom na dovoljenje so na prvem mestu konji in sicer za nad 57 milijonov, sledi prašičje meso za 21 milijonov in mleko za 2.257.500 lir.
Na carino so uvozili največ drv in industrijskega lesa in siegr 7a okrog 98 milijonov, sledijo idrijske čipke za nad 9' milijonov, cementni in azbestni izdelki za skoro 10 milijonov ter jajca za 3,5 milijona lir.
Pri izvozu je na prvem mestu tekstilno blago za 155 milijonov, nadomestni deli za avtomobile in motorje za 41,8 milijona lir, papir in lepenka za 39,1 milijona, konfekcija za 14,5 milijona, električni material za 6,1 milijona, plastični predmeti za 6,4 milijona, razna železnina za 4,6 in dro-gerijski predmeti za 3,9 milijona lir itd.
Ob koncu meseca marca je znašat saldo posebnega računa 140 milijonov 583.211 lir, potem ko je bilo izplačanih v tem mesecu 802.101.926 lir. Saldo ob koncu meseca februarja je znašal 281 milijonov 300.028 lir.
Po stopnicah je padla
Sinoči okrog 26. ure so z avtom
Zelenega križa pripeljali v gori-
ško bolnišnico 52-letno Emilio Leban iz Gorice Ul. Cordaioli 2. Ženska je namreč padla doma po stopnicah ter se udarila v glavo. V bolnišnici so ji nudili prvo pomoč in J9 poslali domov. Okrevala bo v 8 dneh.
Poškodoval si je roko
Za 15 dm so pridržali ‘v bolnišnici na zdravljenju 20-letnega Giancarla Visintina iz Martinšči-ne, ker si je na delu poškodoval desno roko. Zdravniki «0 mu rano razkužili.
KORZO. 17.15:	»Ljubezen, vrni
se!# (Amore, ritorna!), R. Hudson in Doris Day. Ameriški panoramski barvni film.
VERDI. 16.00: «Trije proti vsem#. Frank Sinatra Dean Martin. A-meriški barvni film v cinema-scopu. (Indijanka#.
V1TTORIA. 17.15: »Prašiči, gejše in mornarji# Y. Nagato in J. Yoshimura. Crnobeli japonski film v cinemascopu. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.00: «Adam in Eva#, C. Martel in S Baena. Ameriški barvni film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan tn ponoči je od-1 prta v GoriCj lekarna ALESAN1, Ul. Carducci št. 12. tel. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 14 stopinj ob 12.30, najnižjo 3 stopinje ob 5.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 60 odst.
SSi
šw
JT«^ 1 YfM 'i <J “


^	w	IH
..

m


m
mam
FINALE NOGOMETNEGA TEKMOVANJA ZA POKAL PRVAKOV
Benfica - Real Madrid 5:3 (2:3)
Po odlični igri v prvem polčasu, so Spanci v drugem popolnoma popustili Glavna prednost Portugalcev: požrtvovalnost, hitrost in spretnost v napadu
STRELCI: v prvem polčasu v 18’ Puskas (R), v 23’ Puskas (R), v 25’ Aguas (B), v 34’ Čaven (B), v 38’ Puskas (H); v drugem polčasu v 6’ Coluna (B), v 18’ in v 23’ Eusebio (B).
BENFICA: COSTA PEREIRA; JOAO; ANGELO:	ČA-
VEN, GERMANO, CRUZ; AUGUSTO, EUSEBIO, AGUAS, COLUNA; SIMOES.
REAL MADRID: ARAQUISTAIN; CASSADO, MIERA; FELO, SANTA M ARI A, PACHIN; TEJADA, DEL SOL, Dl STEFA-NO, PUSKAS, GENTO.
SODNIK: Horn. Gledalcev 65.000.
AMSTERDAM 2. — Pred 65.000 gledalci sta obe enajstorici začeli
dokaj nervozno, vendar pa je bila Benfica v uvodnih minutah bolj povzetna. Njena lahna terenska premoč je trajala skoraj vse do prvega gola, ki ga je v protinapadu prisebno dosegel sijajni Puskas v 18’ na dolg Di Stefanov predložek s sredine igrišča. Igra je poslej postala še hitrejša in obojestransko zanimiva ter polna pre-
v okviru svojih priprav za srečanje z angleško diletantsko reprezentanco odigrala 3. maja trening tekmo z enajstorico A.S. Bettini.
KOPENHAGEN, 2. — Italijanski nogometni enajstorici Atalanta in Bologna, ki gostujeta na Danskem, sta premagali svoja nasprotnika z dokaj visokima rezultatoma. Ata-
vratov. Real Madrid je postajal če- lanta je v Kopenhagnu pred
J „ 1 :	u~i:i;	..	O*)’	’;*■» D,, L	-wv_ Z : _ _ s	_ j _ 1	•	.	«	.
dalje boljši in v 23’ je Puskas povečal vodstvo s strelom iz daljave, kateremu je Germano nekoliko spremenil smer tako. da je bil vsak poskus vratarja zaman.
Le dve minuti kasneje je Benfica zmanjšala razliko po kazenskem strelu, žoga, ki jo je streljal Simoes, se je odbila od droga do Aguasa, ki jo je prisebno porinil v mrežo.
Benfica je po tem golu znova o-iivela in krilec Čaven je v 34' tudi izenačil z učinkovitim strelom. Real Madrid je le nekaj minut nato bil znova v vodstvu po zaslugi Puskasa in pred koncem polčasa bi lahko dosegel še en gol, če se žoga ne bi odbila od prečke.
V	začetku drugega polčasa so Spanci znova pritisnili, toda bili so premalo precizni. Nasprotno pa so Portugalci bili v svojih napadih sila nevarnj in v 6' so znova dosegli izenačenje po zaslugi Co-lune s strelom s kakih 35 m.
Španci so po tem golu znatno popustili, posebno še, ko se je poškodoval njihov branilec Casaao. V 30’ so Portugalci dosegi; gol, ki ga sodnik ni priznal, toda v 18’ je moral sodnik dosoditi proti Real Madridu enajstmetrovko zaradi prekrška nad Augustom in realiziral jo je Eusebio.
V	23' je Eusebio postavil končni rezultat po kazenskem strelu zaradi roke Sardamarie.
V	zaključnem delu igre je igral Real Madrid povsem podrejeno vlogo.
tisoč gledalci odpravila enajstorico Staenvet s 4:2 (2:1), Bologna pa v Esbjergu danskega nogometnega prvaka kar s 5:0 (1:0).
ITALIJANSKI POKAL
Roma
izločena
Predvidene zmage Spala, Mantove In Juventusa
Nogometne tekme za italijanski pokal, ki so bile odigrane na dan 1. maja, so prinesle eno samo veliko presenečenje: izločitev Rome na njenem lastnem igrišču. Premagal jo je Napoli, ki je že prej odpravil tudi Torino. Zmagoviti in edini gol je dosegel za Napoli v 21’ Corelli.
Ostale tekme so se zaključile s predvidenimi uspehi domačih enajsteric: Spal je premagal brez vsake težave Novaro, Mantova Ca-tanzaro in Juventus Lecco, pri čemer je posebno Juventus prika. zal res dobro igro.
Rezultati:
Roma . Napoli 0:1, Spal - Nova-ra 3:1, Mantova - Catanzaro 3:0, Juventus - Lecco 3:0.
Sodniki za tekmo Belgija - Italija
JUGOSLOVANSKI NOGOMET
Partizan prvak 1962
BEOGRAD, 2. — Beograjski Partizan je osvojil državno nogometno prvenstvo za 1. 1962.
Izid tekem zadnjega kola: Par-tizan-Sarajevo 2:1, Dinamo-Vardar 2:1, Novi Sad-Vojvodina 0:0, Borac. Crvena zvezda 2:1. Beograd-Velež 3:1, Rijeka-Haiduk 0:0.
Končni vrstni red:	Partizan,
Vojvodina, Dinamo, Crvena zvezda, Hajduk, Beograd, Sarajevo, Rijeka, Velež, Nov; Sad, Vardar, Borac.
prestopil k Turinu za rekordno vso. to 500 milijonov lir.
GLASGOW, 2 — V prijateljski nogometni tekmi je Urugvaj premagal Škotsko s 3:2 (2:0).
BERLIN, 2. — Nemčija B vjetska zveza B 1:1 (1:0).
■ So-
BUDIMPESTA. 2. — V polfinalni tekmi za pokal velesejemskih mest je Valencia (Sp.) premagala MTK iz Budimpešte s 7:3 (3:1).
KOLESARSTVO
BERLIN, 2. — V prvi etapi kolesarske dirke za diletante Berlin-Praga-Varšava, je zmagal Cerepo-vič (SZ). Etapa je potekala okrog Berlina in je bila dolga 116 km.
Ortiz
najboljši
boksar
meseca
NEW YORK, 2. — Znana boksarska revija «Ring Magazine« je proglasila svetovnega prvaka lahke kategorije Carlosa Ortiza za najboljšega boksarja meseca zaradi njegove zmage nad Joeom Brotvnom.
Od italijanskih boksarjev je Giullo Rinaldi na seznamu kot 2. izzivalec za svetovni naslov sred-njetežke kategorije, ki je trenutno nezaseden, Duilio Loi kot 3. Izzivalec svetovnega prvaka srednje-lahke kategorije Emila Griffitha, Paolo Rossi je 7. na seznamu lahke kategorije, Sergio Caprari 5. v peresni kategoriji, Piero Rollo tretji med izzivalci v petelinji kat.
ZAČETEK MOŠTVENEGA ATLETSKEGA
PRVENSj
Tassini in Franceschini brez tekmece v prvo mesto za Ginnastico Triestino
<
k
V glavnem povprečni rezultati z nekaj izrednimi izje^ *
Najboljši atleti iz Trsta so se zbrali v soboto in nedeljo na stadionu pri Sv. Soboti za okrajno ekipno prvenstvo. Rezultati so bili povečini normalni, v nekaterih disciplinah pa so bili doseženi res izredni rezultati. Največ pohvale zaslužita mladi sprinler Tassini in že znani metalec krogle Franceschini.
Tassini je v prvem dnevu tekmovanju nastopil v teku na 200 m. Skupaj z atletom Liber-tasa sta tekla še Barbieri in Bensi, ki spadata trenutno med naj hitrejše Tržačane. Na star-
tu je bil najhitrejsi Barbieri, in Salvatore Burruni četrti v muš-1 ki je pridobil nekaj metrov nad ji kat.	| Tassirujem, kateri je kot po na
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiiirtiiiiiiiiHimiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMmiiiimmiimiimi
ITALIJANSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO
Treviso - končni zmagovalec v D skupini moške A lige
Soliden plasma obeh tržaških vrst - Pomembna in verjetno odločilna zmaga Udinese v ženskem prvenstvu A lige
Del Sol k Turinu za 500 milijonov?
AMSTERDAM. 2. — Po nekaterih vesteh naj bi v prihodnji sezoni igralec Real Madrida Del Sol
Zimska košarkarska sezona se I tržaška moštva, je Treviso kljub je v glavnem zaključila v nede- počitku ohranil prvo mesto in si
Ijo. Preostaja samo še nekaj odprtih vprašanj. Tako sta n. pr. v C skupini skupno došegli prvo mesto Gira in Prealpi, ki bosta morali odigrati še dodatno tek-mo za določitev novega prvoligaša.
V	A in B skupini gladki zmagi Partenopea in Ex Massima, ki sta si z velikim naskokom pred drugoplasiranima ekipama zaslužili mesto v prvi ligi.
V	D skupini, v kateri nastopajo
IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilIllIlIlIllIllllIllIflllllliillllllfilllllllllllMIIIIIIIIIIIHIIMIIIIIIIIf
NEURADNO MOŠTVENO SVETOVNO PRVENSTVO V TENISU
Jutri začetek dvobojev v 1. kolu Davisovega pokala
Jugoslavija igra letos v ameriški coni šele septembra
RIM, 2. — Tiskovni urad italijanske nogometne zveze je sporočil, da bo nogometno tekmo med Belgijo in Italijo, ki bo v Bruslju v nedeljo 13. maja ob 16. uri sodila danska sodniška trojka. Glavni sodnik bo Jari Hansen, stranska pa Valdemar in Iner Poulsen.
RIM, 2. •— Italijanska diletantska nogometna reprezentanca bo
RIM, 2. — Kot znano bodo 4., 5. in 6. t. m. odigrana srečanja v prvem kolu Davisovega pokala, ki velja za neuradno svetovno e-kipno prvenstvo. 24 držav evropske cone se bo pomerilo na dvanajstih igriščih po naslednjem seznamu:
Bruselj: BELGIJA-ČILE Beirut: LIBANON - FINSKA Brno: CSSR-ZAR Bern: ŠVICA-J. AFRIKA Bukarešta: ROMUNIJA-IZRAEL (3., 4. in 5. maja)
Madrid: ŠPANIJA-ZAH. NEMČIJA
Monteoarlo:	MONAKO - BRAZI-
LIJA
Oslo: NORVEŠKA-POLJSKA Dublin:	IRSKA - AVSTRIJA
Kopenhagen:	DANSKA-NOVA
ZELANDIJA
Budimpešta: MADŽARSKA - LUKSEMBURG
Haag: NIZOZEMSKA -SZ (5., 6. in 7. t. m.).
Moštva, ki bodo v prvem kolu prosta, bodo igrala v drugem kolu oz. v osmini finala 18., 19. in 20. maja. Švedska bo igrala proti zmagovalcu srečanja Čile - Belgija; Francija proti zmagovalcu srečanja Švica-Južna Afrika; Velika
Britanija proti zmagovalcu dvoboja Danska - Nova Zelandija in I-talija proti zmagovalcu dvoboja Nizozemska - Sovjetska zveza.
Mednarodno teniško prvenstvo Italije
RIM, 2. — 7. t. m. se začne v Rimu mednarodno teniško prvenstvo Italije, na katerem bodo nastopili trenutno najboljši igralci na svetu. Meri prijavljenimi so med drugimi Avstralci Laver. N. Fraser, J. Fraser, Siolle, Newcom-be, Fleteher. Hewitt; Brazilijanec Mandarino; Nemec Buding; Angleža Sangster in Knight; Indijec Krishnan; Jugoslovana Jovanovič in Pilič; Mehikanec Llamas; Spanec Santana; Južnoafričan Segal; Šveda Luwdquist in Schmidt; Ve-nezuelanec Pimenta!; Amerikan-ci Douglas, Frost, Niller in drugi.
priboril vstop v višjo kategorijo. Moštvo Reyer si je z zmago v Gorici zagotovilo častno drugo mesto, ki pa mu ne bo v uteho, saj so Benečani resno računali na prvo ligo.
Tržaški vrsti sta zaključili tekmovanje z dvojno zmago:	Don
Bosco na domačem igrišču, Philco pa na tujem. Prvi je skoraj s sto koši odpravil D’Alessandro, drugo pa Fides iz Rosetta. Kljub temu je tržaški Philco letos razočaral, čeprav razpolaga z dobrimi in izkušenimi igralci. Don Bosco je igral, kot je , pač mogel, vendar pa v zelo nestalni formi. Rezultati:
Soj a-Stamura Philco-Fides Campli-Udinese Reyer-Safog
Don Bosco-D’Alessandro
80:61
50:31
53:49
71:57
99:66
Lestvica	D skupine		
Treviso	20 16 4	1200 973	36
Reyer Udinese	20 15 5	1304 1086	35
	20 14 6	1192 1061	34
Philco	20 13 7	1318 105Š	33
Safog	20 12 8	1286 1228	32
Stamura	20 10 10	1054 1111	30
Don Bosco	20 8 12	1267 1291	28
Fides	20 7 13	1171 1213	27
Campli	20 6 14	1022 1307	26
Soja	20 6 14	11111309	26
D’Alessandro 20 3 17		1069 1357	23
ZENSKO	PRVENSTVO A LIGE		
Tudi polfinalni del ženskega košarkarskega prvenstva A lige se bliža svojemu zaključku. V nedeljskem kolu sta bili na sporedu dve tekmi, ki sta se zaključili z zmago favoritov. V Turinu je domača FIAT brez težav odpravila še nezrelo vrsto OMSA. Uvrstitev OMSA v polfinalni del prvenstva pa vzbuja resne pomisleke o poteku in kvaliteti bodočega prvenstva v katerem bo nastopalo kar 14 vrst. Turinske igralke so si z nedeljskim uspehom skoraj že zagotovile uspeh v finalnem kolu.
V drugem nedeljskem srečanju sta se spoprijeli Udinese in Au-tonomi, glavna favorita za konč-
no zmago nomi so
v svoji skupini. Auto-
zaigrale z vsemi močmi
da bi se oddolžile za poraz v pr-
vem delu tekmovanja, vendar ja
bili vsi napori zaman, ker so
PALERMO, 2. — V nadaljevanju mednarodnega teniškega turnirja je poskrbel za edino preše-
*■»	*-***«; '."J«"',=•
se Videmčanke v začetnih miriu-
v ofen-
76:32
61:59
Videmčankam odprla pot do finalnega srečanja.
Rezultati:
FIAT-OMSA Udinese-Autonomi Lestvici:
A SKUPINA
FIAT	3	3	0	166	115	6
Standa	2	1	1	105	62	3
OMSA	3	0	3	98	192	3
B SKUPINA
Udinese	3	3	0	172	120	6
Autonomi	3	1	2	135	144	4
vadi bolj počasno začel. Komaj po 50 m teka je Tassini dosegel največjo hitrost in še pred končno ravnino Barbierija ujel in s silovitim tekom pridobival prednost. Tassini je pritekel skozi bolj sproščen in brez vidnega napora, njegov rezultat 22”7 pa predstavlja res izreden čas, ker so sprinterji komaj pred mesecem dni začeli redno trenirati. V nedeljo je nastopil Tassini tudi na 100 m. Zaradi počasnega starta ni bil favorit, vendar je v zadnjih 40 m gladko prehitel Barbierija in zmagal v času 11”3, čeprav je tekel proti vetru.
Za drugi zelo dober rezultat, ki predstavlja obenem tudi nov deželni rekord, je poskrbel Franceschini ki je zalučal kroglo kar 14.90 m daleč in si tako pridobil lep naskok nad metalci iz Vidma.
Od ostalih disciplin velja omeniti tek na 5000 m, ki je navdušil gledalce zaradi dobrega tehničnega rezultata in zaradi izredno zanimivega poteka.
Spomniti se je treba tudi na čas 17”1, katerega je dosegel na visokih ovirah Bianchi; bolje od mladega atleta je tekel le specialist Bertozzi. Državni prvak in rekorder Švara na ovirah ni nastopil, ker še vedno ni dovolj pripravljen in ne mara tvegati kake poškodbe. Švara je nastopil le v teku na 100 m in v štafeti 4x100 metrov. Tako v prvi tekmi kot v
Fontana 2 0 2	77 120 2
drugi ni pokazal nič posebnega: tekel je bolj za trening in marsikdo, ki je pričakoval vrhunske dosežke, je odšel s stadiona razočaran.
V metih se je poleg odličnega Franceschinija, dobro odrezal veteran Bonifacio. Atlet, kateri je presegel 42. leto starosti, a ki še vedno zastopa klub študentov, je tokrat vrgel disk 42.50 daleč in prinesel dragocene točke svoji e-kipi. S povprečnimi meti sta prišla do zmag tujli Sedmak v kladivu (41.18 m) ih Brigante, ki je v kopju komaj presegel 51 m. V metu kopju je močno razočaral Schira, ki je za celih 15 m zaostal za svojim rekordom.
Novost na tem tekmovanju je bil tek na 3000 m z zaprekami. Na tribuni pod katero je bila vodna zapreka se je zbralo veliko navijačev, ki so nestrpno pričakovali tekače, ki naj bi se kot po navadi popolnoma premočili v hladni vodi. Ko je starter poklical tekače, so vsi gledalci ostali z dolgim nosom: za tek je bilo namreč prijavljenih kar 8 atletov, startal pa je le eden, ki seveda ni preveč hitel in je posebno na vodni zapreki zelo malo tvegal.
Po dveh dnevih tekmovanja so nabrali največ točk atleti iz Ginnastice Triestine, pred Fiam-mo in Libertasom. Zmagovito moštvo je doseglo 7.768 točk, Fiamma 7.279, Libertas pa 7.092. Na lanskoletnem tekmovanju je zmagala Fiamma z 8.033 točkami. Drugi je bil CUS s 7.813, Libertas je imela 7.698 točk, Ginnasti-ca pa 7.694.
Naslednja važnejša etapa tržaških atletov je pokrajinsko ekipno prvenstvo, ki bo 19. in 20.
ganizira Italijanska ^ federacija. V PrVeJ ra) mladi Odbojkarji j.(j, vrsto «Cacciatore» *
V
. v
za ta poraz je prip**® t|jd
ŠPORTNE VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Prvi dve mesti oddani: Delamaris ali Tomos?
la tretje mesto je še vedno pet teoretičnih kandidatov
v
kraja
enajstem kolu nogometnega prvenstva koprskega o-
_____ so bili doseženi naslediji izidi: Delamaris - Tabor
3:0, Tomos - Postojna 3:0, Sidro - Jadran 1:0 in Ilirska Bistrica - Pivka 2:0.
To kolo je minilo brez presenečenj, kar se v koprski ligi redko kdaj pripeti. Za
pripeti. Za goste je bil tokrat črn dan, saj so ostali popolnoma praznih rok. Obe vodeči enajstorici sta prepričljivo zmagali in se tako oddaljili od drugih, da zdaj nima nobeno moštvo niti teoretičnih možnosti, da bi ju dohitelo. Pač pa se bo začel ogorčen boj za tretje mesto, v katerem imajo največ možnosti Pirančani in Sežan-ci, pa tudi Postojna in Ilirska Bistrica še nista rekli zadnje besede.
Glede na slabo formo Delamarisa so nekateri predvidevali, da bi utegnil odnesti Tabor vsaj točko iz1 Izole. Zlasti še zato, ker so domačini ziradi poškodb in službenih potovanj nastopili kar s pe. timi rezervami. Toda tudi nekom-pletno moštvo je bilo dovolj za bledo igro gostov, ki so se večidel le branili. Tokrat se je v
Kostič, ki je dosegel dva zadetka.
Tudi Koper ni šel z lahkim srcem na igrišče, saj je tudi tu zaradi poškodb in službenih potovanj vskočilo nekaj rezerv. Go.it-je so že v prvih minutah igre za' čutili, da pri domačih nekaj škriplje in so se s podporo vetra odločno vrgli v napad. Ce bi imeli nekoliko bolj precizne strelce, bi se najbrž prvi polčas končal vsaj z dvema zadetkoma v njihovo korist, tako pa so Koprčani šli lahko kar zadovoljni v garderobo z izidom 0:0. V drugem polčasu pa je gostom nekoliko zmanjkalo kondicije in Koprčani so s hitro igro preko kril zagospodarili na igrišču,
LESTVICA
maja verjetno v Trstu.
BRUNO KRIŽMAN
nervoznosti Borovih * $ tl nasprotno moštvo posebnega.
V drugem srečanj® sprotnik «Bora» yrs' td1 Ln Mladi Borovi igralčlj j,
čeli odlično in čep«'' 1
\
nik veljal za favor'4*’, |lj
prvem nizu premaS®1'^ )!I
da že v drugem nizU.„ostl cev spet lotila nerV, pol lepe nade so splava sj*J drugem nizu sc d°seQ (#1
točko, v tretjem Pah"r0v(i porazu so mladi
9 «* b0f°'
zaigrali bolje Izida obeh sreč
Cacciatore-Bor B *■*, |j:l| Vis B - Bor B 2:1 <8:1 1

Govor dr. J. Deklf'
( Nadaljevanje
Dekleva, poglejmo., ^
so bile vodilne Pjj. ustavodajni skup«?® Furlaniji - Julijski * sebnim statutom^ ^.(orl
eddf**'1. ist* J
demski senator želi pripisoval m ko je trdil, da bo
me“
vala pomirjenje
narodoma. Za Pre<^j
vodajne komisije Ruinija je bila de** , s katerim se '30<^°orist
napadu Delamarisa spet uveljavil | Pivka
Delamaris
Tomos
Sidro
Postojna
Tabor
Jadran
II. Bistrica
11	920	29:7 20
11 10 0 1 44:13 20
10	4 3 3 23:15 11
11	3	2	6	27:27	8
10	3	2	5	23:25	8
10	3	1	6	14:24	7
11	3	1	7	18:45	7
10 1 1 8	4:33 3
REZULTATI
1.	dan
400 m zapreke: 1. Furlani (Libertas) 59”8
disk: 1. Bonifacio (CUS) 42,50 800 m: 1. Marcolin (Ginnastica) 2’5”8
višina: 1. Zampieri (Fiamma) 1.75 200 m: 1. Tassini. (Libertas) 22”7 5000 m: 1. Intemperante (S. Gia-como) 16’21 "4
kopjg: 1. Brigante (Fiamma) 51,04 daliiAa: L Donati (Fiamma) 6,30 4x400 m: 1. LIBERTAS 3'40”2
2.	dan
110 m zapreke: 1. Bertozzi (Fiamma) 16”8
kladivo:	1. Sedmak (Acegat)
41,18
palica: 1. Adrian (Fiamma) 3,20 10.000 m:	1. Tončič (S. Giaco-
mo) 37’55”
400 m: 1. Filli (Fiamma) 52”8 krogla: 1. Franceschini (Ginnastica) 14,90 (nov deželni rekord) troskok:	1. Donati (Fiamma)
13.37
100 m: 1. Tassini '(Libertas) 11"3 1500 m: 1. Intemperante (S. Gia-eomn) 4'!8”6
3000 m zapreke: 1. Tonetti (S. Giacomo) 10’46”7 4x100 m: 1. Ginnastica (Mersini, Švara. Bensi. Moneta) 44"6 2. Libertas (Della Negra, De Carli, Furlani. Tassini) 44”7 LESTVICA
1. Ginnastica Triestina 7.768 točk
vila jamstva v .jjnfi in narodnostne ,n,aIlveW predvideva prej ®
15 mirovne pog°d je Ruini vprašal. ^j pristojen za formul®/
štev v korist manj^pi
no zavedni •itali®11^ ^
dežele ]j pripominja, da bo
valci te
jamstev v statut Italijanom v JugoS, t .Kako je ni politiki upirar0 Sanja manjšin v:,n <(()■
nega statuta	’
2.	Fiamma
3.	Libertas
4.	A' egat
5.	CUS
6.	CSI
7.	S. Giacomo
7.279
7.002
6.414
6.380
5.893
5.549
■v
Se dva poraza vrste Bor «B»
Včeraj je odbojkarska vrsta Bor «B» odigrala še dve tekmi na propagandnem turnirju, k( ga or-
je bilo to vpra>-ci . enak način za / cj.! Tirolski in za J lini Aosta in noviteti dežele 1 ,vjtt lijska krajina Vre „i menom, da se. vprašanje manJf in ustrezno re‘^ jt • Prepričan sem, “ .jj, di predstavniki °st 5II skupin, v katerih s 0i litično udejstvujej®1 složno z Neodvis®0 ^
zvezo in Slovensk®^
spodarsko zvezo našega narodnost®" ^
v duhu ustave	j(i
veznosti, ki jib	J
Ne bom 11 “L Ji,
d° U
jela v mednarodm^j^
vlada storila, f0,, svoje dolžnosti v
Italiji. # d
cem v
menjal, kaj s0 ,: p" ga, kar smo ,,n 1'/
je fašizem oroP1-' metja. Prizna^g, morejo vsega vr g ne morejo P°P a,i S so tisoči in
pretrpeli po lu°' f Toda vrnite aa
Vsaj to lahkopf®‘
smo jih
nam ga - z„
vlade, ki urada0’ jt'
por proti faš Dekleva zakliuC

IVO ANDRIČ
VWWUWWi
Travniška kronika
57.

KONZULSKI ČASI
vww
S tistim znanjem, ki si ga je nabral, in s knjigami, ki si jih je mogel kupiti, se je fra Luka naselil v tej celici; s strastjo je proučeval in zbiral zdravila z ljubeznijo zdravil ljudi. Ta strast ga nikoli ni zapustila, ljubezen do zdravljenja nikoli ugasnila.
Popoln red in mir gospodari v tej celici, po kateri se neslišno giblje visoki, kratkovidni in mršavi likar. Fra Lukina mršavost je bila pregovorna po vsej Bosni — «Dveh stvari ne ve niti najbolj učeni duhoven: na čem stoji zemlja in na čem visi kuta na fra Luku«. Na tem visokem in suhem telesu je bila nasajena lepa, pokončna in živahna glava z modrimi očmi, zatopljenega in malce odsotnega pogleda, s tankim vencem belih las na lepo oblikovani lobanji, s prosojno orumenelo kožo, pod katero je bilo videti modre, razvejane žilice. Ostal je živahen in čil do pozne starosti. «Fra Luka ne hodi, temveč šviga ko sablja«, je dejal o njem neki gvardijan. In res, ta človek nasmejanega pogleda, živahnega, neslišnega gibanja svoj živi dan ni miroval. S posušenimi, izpranimi in dolgimi prsti je venomer prevračal neštete drobne stvarčiče, strgal, drobil, lepil, povezoval, zapi; soval in natrpaval skrinje in police. Kajti za fra Luko ni bilo pomembno, odveč in brez haska. Pod njegovimi koščenimi prsti in nasmehljanimi kratkovidnimi očmi je vse oživljajo, govorijo in terjajo svoj prostor med zdravili ali vsaj med koristnimi in nenavadnimi stvarmi.
Ko je fra Luka tako iz dneva v dan, iz leta v leto opazoval zeli, rudnine in živa bitja krog sebe, njihove spremi-
njave in življenje, je čedalje Jasneje spoznaval, da je na svetu, takem, kakor ga vidimo mi, le dvoje: naraščanje in upadanje, oboje pa tesno in nerazpleteno povezano, večno in povsod v gibanju. Vsi pojavi okrog nas so le ločene razvojne stopnje te brezmejne, zapletene in neminljive plime in oseke, le fikcije, minljivi trenutki, katere mi samovoljno izločamo, označujemo in nazivamo z ustaljenimi imeni, kakor so zdravje, bolezen in umiranje. Vsega tega pa kajpak ni. Je samo naraščanje in upadanje, v raznih stanjih in oblikah. In vsa zdravilska umetnija je: spoznavati, loviti in izkoriščati «kot mornar vetrove« sile, ki podpirajo naraščanje, izogibati pa se vseh tistih, ki vlečejo v upadanje, in jih odstranjevati. Ko se človeku posreči ujeti to silo, ozdravi in jadra dalje; kadar mu spodleti, kratkomalo tone in potone; v tem velikem in nevidnem knjigovodstvu naraščanja m upadanja se prenaša taista sila s prve strani na drugo.
Taka je Lukova podoba sveta v splošnem; v posameznostih je kajpak veliko težja in zamotanejša. Sleherno živo bitje, sleherna bilka, sleherna bolezen, sleherni letni čas, sleherni dan in sleherna minuta — vse ima spet svoj posebni razvoj in nazadovanje. Vse je vključeno eno v drugo, povezano z nejasnimi, številnimi vezmi, in vse to deluje in vre, migota in kroži, dan in noč, globoko pod zemljo, povsod na nji in visoko v ozračju, do planetov, in vse po dvojnem zakonu rasti in upadanja, katerega je tako težko doumeti in spremljati.
Fra Luka se je vse življenje topil od sladkosti in navdu; šenja pred svojim prividom sveta in popolno skladnostjo, ki jo človek samo sluti in se mu v nekaterih trenutkih posreči, da jo uporabi, nikoli pa ne more zagospodariti nad njo. Kaj more človek, kot je on, ki mu je vse to odkrito in kateremu je usojeno, da se ukvarja z nepreglednim in brezupnim poslom: da preizkuša zdravila in zdravi bolezni, po božji volji! Kaj naj najprej zgrabi in si vtisne v spomin iz te podobe, ki zdaj zablisne pred njim jasna, umljiva, povsem blizu, na dosegljaj, zdaj pa spet potemni in se zvrtinči ko divji snežni metež v črni noči? Kako naj se znajde v tem migetanju, v tem navi-
deznem kaosu zameštranih in križajočih se medsebojnih vplivov in slepih sil in elementov? Kako naj ujame vsaj nekatere najdebelejše niti in poveže posledice z vzroki?
To je fra Lukina edina skrb in temeljna misel poleg redovniških in mašniških dolžnosti. Zato je venomer tako zanesen in zamišljen, suh in tenak ko napeta struna. In zato s tako strastjo plane na zdravilno zel in na bolnika, pa naj bosta kjerkoli, kakršne koli podobe in naj se imenujeta s kakršnim koli imenom.
Fra Luka je neomajno verjel, da je v naravi toliko zdravilnih sil, kolikor je bolezni med ljudmi in živalmi. In oboje se natanko sklada v meri in številu. To so veliki računi, k: nimajo ne rešitve ne obsega, toda nobenega dvoma ni, da so natančni, brez ostanka nekje tam na nedoglednem koncu. Vse te zdravilne moči pa so, kakor so učili stari: in herbis, in verbis et in lapidibus*. Sam zase je fra Luka drzno verjel, čeprav niti samemu sebi ni priznal, da je mogoče sleherno zlo spremembo na človeškem telesu premagati, vsaj v teoriji, kajti bolezen in zdravilo zanjo nastajata in živita vzporedno, čeprav daleč, često nedosegljivo daleč vsaksebi, bolezen zmaga in stre organizem, na katerem se je pojavila. Vsi neuspehi in vsa razočaranja mu niso mogla omajati te skrivne vere, z njo se je fra Luka lotil slehernega zdravila in slehernega bolnika. Resnično je, da je on to svoje nepojasnjeno zaupanje podpiral tudi sam, ko je, kakor mnogi zdravniki, vsakega neozdravljivega ali umrlega bolnika pozabil naglo in za vse večne čase. vsako uspelo zdravljenje je pa pomnil tudi za petdeset let nazaj.
Tak je bil fra Luka Definič, likar. Navdušen in nepoboljšljiv prijatelj bolnega dela človeštva; za prijatelja je imel vso naravo, za nasprotnika pa le dva: fratre in miši.
Zadeva s fratri je bila že stara in dolga zgodba. Menjavali so se naraščaji v samostanu, se v marsičem razlikovali med seboj, ali v nečem so bili vsi složni: vsi so enako obsojali in podcenjevali fra Lukino zdravilsko veščino. Odkar so ga kot študenta poslali v Padovo, poklicali nazaj, pa spet poslali
it*1;
tja in spet vrnili, je do kraja in za vedno
upanje, da bi pri svojih sobratih našel vsaj a|*rtli'' vanja ali pomoči. Nekoč je gvardijan fra \0to <| po domače Dembo, takole razložil fra Lukino s‘ k« I «Le poglejte tega našega likarja! Se takrat’ moli na koru, ne misli isto kakor oni. Vsi žlDD)gj sr molitev, ampak fra Luka misli zraven: ,Ljubi 'r in omehčaj te moje hudobne sobrate, da mi PS 11 tl brem in koristnem delu ne bodo metali na vS u^!| lena pod noge. če pa tega ne zmoreš, saj vein’t] *
meniška buča celo za božjo pest, pa vsaj mene " jgoViit
* V zeleh, besedah in rudninah.
potrpežljivostjo, da jih bom brez zle besede šati take, kot so, in jim bom v bolezni lahko PpLtii,: veščino, katero tako prezirajo in obsojajo!’ ‘'Lve® molitvijo mislijo spet svoje:	.Nebeški oče, r j,#:
temule našemu fra Luki, ozdravi ga njegove ‘j ►' zdravilstva in zdravil. Naj se sprostijo vse boie^ ^ šiljaš (saj od nečesa le moramo umreti), saILiistv°(l z vratu tega našega zdravilca in njegovo zdra ^(fr Sploh je bil fra Luka za Dembo, duhoviteg^M 1 neusmiljeno porogljivega, toda dobrega p-edstoJ*^^ nega redovnika, dolga leta tarča neskončnih "LjgvJ tipov. Pa je vendarle dočakal kakor toliko “ peLi umrl na fra Lukinih rokah. Res pa je, da se J® j# tedaj, mrščeč se od bolečin, smehljal in tezK J zbranim sobratom:	^it.
((Bratje, vsi samostanski računi so v redu, \t vina. Vikar je o vsem natanko poučen. Sedaj ,0]e f slovite in omenjajte v svojih molitvah. Pa dve stvari sta me spravili v krtovo deželo: n J likar.«	d05V
Tako se je Dembo šalil in v šali pretiraval ^ . Ampak vse to je bilo davno — «ob Deu1«' ^
Je fra Luka bil še mlajši, urnejši, ko so 2,l ru$0lJ vrstniki, od katerih so sedaj skoraj že vsi Pod0ips^ Luka je o kresnem svetem Janezu stopil v en° J
tNov&ri
—
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 letna >«00 lir. polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v
IN 94-638 - Poštni predal 559 - POUHU7NICA GORICA: Ulica S. PelMco 1-11, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 ~ NAROČNINA: mesečna 650 UJ- jf 20 din mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-8374 — Za FLRJ: ADI ■ pri - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 Ur. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se nar>’ Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst
din,
Ljubljani 600-14/5-375