Št- 86_______________ V Gorici, Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane \>n posti prej«, »iiiiia ali v Goiioi na dom pošiljaiia: vso leto.........15 K */. ...........10 „ V. ,,.........«', „ Posamično številko utanejo 10 vin. . - „SOČA" ^š» 'naslpdiijjv j^MJiio pj^o ^ Ob .novem etu „KaMpoYpb eori»keHi-inj6raillSCansk'em"1n tfvaffrat v letu ,.Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Naročnino sprejema upravništvp v Gosposki ulici Sti«v. 7 I. nadstr. v „Ooriški Tiskarni'1 A. Oabršček. Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice J^raCunijojpo IVtit-vrstah če tis!.'.iiio 1-1.rut v, 2-kmt 14 v, 3-krat 12 v vsaka vi.sta. Večkrat po pogodbi. Večjo črke po prostoru. — Keklanie in spisi v uredniškem dolu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. soboto dnei 31. julija 1909. ¦¦'¦ ¦ - ........'1.1:......... ,.:______ TBčaJ XNXIX. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. UredniStyo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom .je mogoCo govoriti vsak dan od 8. do! 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od. 9. do 12. dopoludne. Upravništyo so nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levov tiskarni, NaroCnino in oglase je plačati ločo Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reS, katere - ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravniStvu. -¦•* »PRIMOREC" izhaja'neodvisno od „8oče" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 160. " '„So5a« in „Primoreo" se prodajata v Gorici v naSih.knji \rnali in teh-le tobakarnah: J. Afiid, Gledališka nI.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belingor, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo- 9; Hen, JeUersitz, Nunska ul. 3. I. Hoya'ski. na Gori55eku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič", Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna,.Gosposka ul. • .los. Schwarz, Šolska ul.: Južni kolodvor; Državni kolodvor. "—' V Trstu v iobakarni LavrenSč na tigu della Caserma. Telefon iti 83. — »Gor. Tiskarna" A. Gabržček (odgov. J. Fabčič) tiska in ?al. Dvojna vojna. Kar riakrat smo začuii, da se vrši v Maroku prava vojna med Španci iii Ka-bili in kar nakrut čujemo strašna poročila iz Španije, kjer divja revolucija. Vzroki tem dogodkom segajo seveda daleč nazaj. Moč Španije peša. Po nesrečni vojni z Ameriko se še ni prav oddahnila, v državi pa so nekdanje stare razmere, pod katerimi trpi in hira Španija, najbolj katoliška monarhija v Evropi. Cerkev in samostani imajo v njej svojo moč, ljudstvo je bedno in izsesario. Reakcionarni življi so na površju; zato pa gre vsepovsodi s Španijo nizdol. Po aktih, sestavljenih v Algeeirasu in po nemško-francoskem sporazumu je bila politika evropskih velesil odtegnjena Maroku. Francija in Španija sta bili sami za Maroko najbolj interesirani državi. Marokanska politika Francije je bila v zadnjem času jako energična in smotrena. Francija ume višati svoj ugled in vpliv v Maroku. Ustanovila je šole, ki dobro vspevajo ter skrbi i drugače vsestransko za to, da francosko ime raste v Maroku na moči in veljavi. Španija, ki je za Francijo daleč nazaj, ni znala storiti drugega kot to, da je poslala v Maroko frančiškane. Zakaj jim ni dala še nekoliko tistega lepega orodja iz časa inkvizicije s seboj, potem bi bilo šlo s špansko slavo v Maroku še rapidnejše po klancu nizdol. Španija je mislila, da jej bo pomagala misija posebnega delegata na marokanskem dvoru, Merry del' Val-a, brata papeževega državnega tajnika. Toda tudi ta misija se je največ vsieJ nesposobnosti delegata popolnoma izjalovila, in Španija se je začela bati, da utegne izgubiti celo naj-- starejše svoje posesti v Maroku. Kralj Alfonz je s strahom gledal te dogodke ter silil ne energične korake, da Španije ne zadenejo kake nove izgube. Na ljudstvo je najslabše vplivala okolnost, da je državni svet kar na svojo roko dovolil za o-peracije v Maroku kredita 3 milijone pe-set. Špansko ljudstvo še bolijo rane iz vojne z Ameriko, zato ni bilo nič pn volji poslati r,voje sinove v vojno v Maroko z divjimi Kabili. ki so rftočan, energičen, zvit rod, katerega bo težko ukrotiti. Ljudstvo je prepričano, da ima vojna pribojevalne Mavrični ptič. Češki napjsal Jullus Zeyer. (Dalje.) »Tolažil sem jo cel večer, toda ostala io žalostna. Ko sva se poslavljala, me je r,ro strastno prijela za roko. »Prošnjo • ¦! do vas!« je vskliknila. Začudeno sem jo pogledal. »Kakšno?« sem vprašal. »Naj nikdar več ne zaigra okoli vaših ust in oči ta zli nasmeh, ki vas je naredil tako ostunega, ko sem vam omenila Manas-seja!« Toda takoj nato me je prosila opro-ščenja za svoje besede, in solze so jej stopile v oči. »Odpustite, d. igi prijatelj, toda nobenega madeža ne prenese..< na svojem solncu!« No, kako ti ugaja navdušenje, s katerim govori o tvojem prijateljstvu?« »Uboga deklica!« vzdihne Robert. »O, prosim te, ne bodi sentimentalen tudi ti! Ni je treba pomilovati, kajti nič '»"dega se jej ni zgodilo. Dolgočasi me in, ker sovražim ginljive prizore, jej čisto priprosto rečem, da za mesec dni odiJem iz Prage in da se potem zopet vrnem k namene, zato je nevoljno, zato je dalo duška svoji nevolji v revoluciji. General, A^arina je pričel kaznilno ekspedicijo na Melilo, ko je 9. t. m. čul o napadu, katerega so izvršili Kabili na španske delavce. Koj spočetka pa se je že pokazalo, kako težak je boj s Kabili ter, da je pač lahko za ;nizo v vojašnici govoriti o kaznilni ekspedieiji, izvesti pa je težav-. na reč; morda bo celo nemogoča. V ope-tovanih napadih, ki «o sledili največ pomoči, so imeli Španci občutne zgube. Padel je tudi general Pintos. Španci se nahajajo sedaj v čudnem položaju, da morajo po kratki ofenzivi svoj kaznihii boj voditi defenzivno. 40.000 mož imajo na razpolago za kaznilno ekspedicijo. To bo premalo, druge pomoči pa najbrže ne bo, ker divja v domovini revolucija. Vlada potrebuje vojaštva in obsednega stanja, da duši domačo revolucijo, ki se je razširila skoro po celi državi. Težki udarci za Španijo. Krvavi boji se bijejo med vojaki in revolueiomirei izza barikad; vlada hoče kar najenergičneje zadušiti prevrat, toda kdo ve, kako skončajo te homatije. Tudi je vojaštvo precej nezanesljivo toliko doma, kolikor v Maroku, kjer so ustrelili 10 vojakov, ker so na potu tje pometali v morje svoje orožje ter odpovedali pokorščino. Tako utegne kljub dosedanjim poročilom o nekaterih zmagah v Maroku biti Španija tepena v Afriki in krvavela bo še dolgo na posledicah revolucije. Tako je v najbolj katoliški državi, kjer se vlada najmodrejše. No, menda ljudska energija vendar kedaj zdrobi moč, ki goni Španijo iz nesreče v nesrečo; menda vendar kedaj prodre tudi skozi špansko temo žarek solnca svobode. DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Št. Ferjana.— Odkar so ustanovili pri nas čukovstvo, lahko rečemo, da je nastala prava podivjanost. Vsak, kdor ni čuk, čuti njihovo oliko. Napadajo ga kar javno z raznimi psovkami ali s kamenjem izza kakega grma; da, prišli smo že tako daleč, da kamenjajo že ob belem dnevu njej. Znano ti je, da nameravam za žimo potovati z ženo in tastom v Italijo, in pu-ritanka me torej ne bo videla niti za leto dnij, — kajti res že čez nedolgo časa odpotujem k ženi —; in do tega časa gotovo na me že davno pozabi. Upam, da najde tolažilo in nadomestilo za »prijatelja« pri svojem »preroku.« Henrik umolkne, a za trenotek vpraša polglasno samega sebe: »Zakaj — k vsem vragom! — sem sploh začel roman s to puritanko?« Dolg molk nastane. V sobi je popolnoma temno; lakaj prinese luč. Henrik stoji pri peči in si, zroč v veliko nad seboj viseče zrcalo, popravlja kravato. Robert vstane in vzame klobuk. Predno odide, obstane pred svojim prijateljem, mu položi roko na ramo in reče s tihim glasom; »Henrik, ti si moška koketka, — zato si začel roman s to puritanko.« Henrik se presenečen ozre vanj. .Henrik«, nadaljuje Robert, ne mene* se za to, »na strani te deklice se ne počutiš dobro, ker to v njej tukaj bije neprimerno topleje in zaradi tega sveti tukaj jasneje kakor pri tebi.« Pri tem pokaže na prsi in na čelo. v kočije — kakor se je to pripetilo n. pr. . si;dai ob obč. volitvah. i Prav lepe sadove so prinesli čuki v našo občino! Kar pa je še najhujše, je to, I da lovijo v svojo sredo mladino, kjer ji ' zastrupljajo njena nedolžna srca in jo pretvarjajo v prave janičarje. Razmere so ta- J ko žalostne, da lahko trdimo, da je od 10 1. dalje vse naščuvano proti onim, kateri ' niso v dobri luči pri čukih. Sedaj kličemo na razsodbo vso javnost! Kaj bode po- ' zneje iz 10 letnega otroka, kateri se že sedaj upa na cesti zmerjati in psovati mi- ' moidoče tujce in domačine, ker niso Čuki? Fantalini stari 14 ali 15 let, se pa že družijo s starejšimi čuki v krčmah, kjer ž njimi popivajo in se navdušujejo v boju proti vsakemu, če ni Čuk. Je morda mogoče pričakovati, da bodo ti dobri občani, dobri državljani in sploh koristni člani človeške družbe?! Žalostno je, če se mora kaj takega pisati, a žalibog je res. Zato naj ta glas sploh uvažujejo v to poklicane oblasti; naj vso stvar pretresuje-jo in naj posežejo vmes, dokler je še čas, drugače bode prepozno. Vi pa, kateri ste zanesli to kugo v našo občino, a vam vest nič ne očita! Ali ne veste, da s takim počenjanjem lahko pahnete celo občino v gnoj, iz katerega se več ne teši celo stoletje?! Imate tako malo pred očmi one pre-tresujoče besede, ki pravijo: »Gorje onemu, kateri pohujša le enega teh nedolžnih;, boljše bi bilo, da si obesi..... Prepotre- bna so sicer taka društva, katera skrbe za pravo vzgojo mladine; a taka, katera ji kvarijo nedolžna srca, jo napeljujejo v hudobijo, hinavstvo, zavratnost in podivjanost, je skrajni čas, da se jih odstrani!! Mi smo že po naravi bolj nagnjeni k hudemu kakor dobremu; zato pa je treba mladino izpodhujati k dobremu; ne pa ji še bolj netiti nagon k slabemu! No, hvala Bogu, da so nekateri pametnejši možje spregledali, v kakem blatu tiči vse čukovstvo; za to se ga ogibljejo. Drugih pa je sram, da so med takimi ljudmi ter bi se radi rešili. Za sedaj dovolj o tem, dasi bi bilo še.mnogo. . Sedaj pa še na kratko o naših občinskih volitvah. Tokrat so napeli naši ljubi klerikalčki vse svoje moči. Terorizem je »Zakaj ta surovost?« vpraša Henrik. »Surovost? Nikakor ne,, ampak samo rezultat duševne analize.« Henrik zmaje z rameni in si s hlinjeno ravnodušnostjo zapali smodko. Robert odide. Manassč je nahajal v Noemini družbi svojo največjo tolažbo. Razun nje ni imel prijatelja na svetu. Njegov brat je bil velik bogataš in skopuh ter je črti I ubogega Manasseja že izza detinskih let zato, ker ni razumel njegove idealne smeri. Manassč je zaničeval to lakomno iskanje dobička, ki je večjemu delu njegovih soro-iakov postalo edina življenska naloga, in ko je bil od očeta in od razmer priklje-njen na malo starinarsko prodajalno, je vporablja! njene stare knjige bolj v svojo tolažbo nego v dobre kupčije. Manassč je 'ljubil svoje ljudstvo kljub propalosti, v kateri ga je videl, in vse njegove misli je polnil spomin na davno slavo in velikost židovskega naroda. Njegova najbolj vroča želja je bila, da bi videl deželo svojih očetov, to majhno prizorišče velikih dogodkov, s katerimi je Jeliova^dVignil in pritiskal celo na posamezne hiše. Poklicali so na volišče vse kar leze ino gre — podkupovali so in napi vali vohlce. Za časa volitev so bile tudi nič manj kakor ,4 krčme' na razpolago; vsak je lahko jedel in pil kolikor je hotel, ne da bi plačal vinarja. To je bila prava obljubljena dežela, v kateri se cedi sam med! Kaj pa so dosegli pri vsem tem naši klerikalčki? Propadli so v I. in II. razredu, v III. razredu pa so zmagali z 28 glasovi — ne pa ' s 43 glasovi, kakor je bilo Citati po kle-,. rikalnih listih. Če se pa od onih 28 glasov odšteje 15 glasov, katere so podkupili — (kdo ve, koliko so jih podkupili, ali za te se vč natančno, ter jih ima že drž. pravdništvo v rokah) ter se jih prišteje kmečki stranki,, tedaj je zmagala tudi v III. razr. kmečka stranka z 2 glasovoma večine. To so torej dosegli klerikalci, dasi je bil na delu ves klerikalni Štab, vsi čuki, vse jezične »Mar. device« — in še celo sam prevz. knezonadškof! To bi bilo le na kratko o naših razmerah. Gradiva je še obilo tako, da bi ne končali tako hitro, ali za danes naj zadostuje. Če bode kazalo, se že še oglasimo. Iz bovškega okraja. 12. ČezsoČe pri Bovcu. — Pri nas v Čezsoči pri Bovcu se gode čudne reči. V mesecu avgustu lanskega leta se je vršila volitev občinskega zastopa, v.mesecu septembru pa volitev županstva. Izvolila- • se je župana in štiri podžupane. Ko Se je novovoljeni župan ozrl na svoje haniest-nike-podžupane, bilo mu je tako težko pri srcu, da se je takoj odpovedal tej časti. • Nekaj dni pozneje se je vršila zopet volitev župana. Tudi ta žalibog brez uspeha. Gospodje mestni očetje so se hudo skregali in razšli. Tako smo bili do Svečnice brez župana. Na ukaz c. kr. okr. glavarstva zbrali so se zopet doma nahajajoči se obč. starešine in namestniki z name- K nom, izvoliti župana. Pri tej seji je bil navzoč tudi zastopnik c. kr. okr. glavarstva Sklenilo se je voliti pismeno in tudi tako-volilo. Pa glej ga vraga! Od 11 listkov, oddanih je bilo 6 praznih. Na posredo- skušal svoj izvoljeni narod. To hrepenenje je napolnilo počasi celo njegovo osebnost. Mlad in pri tem obdarjen z domišljijo, nad mero čilo in ognjevito, se je popolnor ma vdal tej sanjarski misli ter dan in noč razmišljal, kako bi jo vresničil. Krasne namere so prešinjale njegovo glavo. Končno se ni več mogel ustavljati svojemu hrepenenju. Z nekaj prihranjenih goldinarjev v žepu in z gosli, na katere je znal mojstersko igrati, je ubežal iz očetove hiše. Res se je potolkel do Palestine in orosil z gorkimi solzami one stare zidove svetišča, edini spomin prošle velikosti, ob katere njegovi sorojaki tekom dolgih stoletij bijejo v obupu s svojimi glavami. In zdaj, ko je dosegel svoj smoter, o katerem je sanjal tako dolgo, mu je pot nazaj postala trnje grenkega razočaranja in ga peljala doli v temen prepad obupa. Bolan, oslabel na duši in na telesu, se je napotil v evropsko domovino kakor nekdaj njegovi očetje iz dežele, nad katero visi grozna kletev. Po potu se je preživljal deloma s prosjačenjem, deloma z igranjem na gosli. ' „ (Dalje prihodnjič.) vanje g..zastopnika c. kr. okr. glavarstva volilo se-je zopet t. j. četrtič. Pri skru-tinju se je našlo zopet šest praznih listkov. Tedaj volilo se je Štirikrat in ne dvakrat, kakor trdijo naše c. kr. oblasti. Preteklo nedeljo smo pa zvedeli, da c. kr. namestništvo je naročilo prvemu podžupanu, da skliče nemudoma sejo, v kateri se ima voliti župana. Hitro kakor blisk se je raznesla ta novica po vasi. Te velevažne volitve pričakujemo težko, ker radi bi videli enkrat našega župana. Trdi se sicer, da se volitev župana dopusti, ker se mora, potem pa nastopi najstrožja obstrukcija, s katero se zabrani vsak sklep. To pa je toliko, kolikor popred, ko smo bili brez župana. In vendar se morajo v Čezsoči izvršiti prav važna dela, za katerih.izvršjtev je treba razumnih in delavnih mož. Ker nekateri obč. zastopniki so sprevideli, da se ne da nič opraviti s sedanjim obč. starešinstvom, zato si bodo pomagali z obstrukcijo. Že zdavna bj se povrnil red *v občino, ako bi c. kr. namestništvo ne 'trdilo, da se je volilo župana le dvakrat in bi postopalo o § 33 dež. postave od 30. marca 1908. dež. zak. štv. 13. C. kr. namestništvo je vstreglo s svojo razsodbo samo po sedežu na županskem stolcu hrepenečem obč. zastopniku in pa »gospodu«, nam pa ne. Ako je c. kr. oblastim tako prav, ni pa nam. Ravnokar smo zvedeli da se je tudi prvi podžupan odpovedal tej časti. Le tako naprej! Čezsočani. Iz kanalskega okraja. Ajba. — Potoval sem skozi Ročinj in po novi cesti proti meji italijanski, ali glej čudo! Bilo je zjutraj rano; kar se zaletim na sredi ceste v ovire; cesta je bila zasuta, kos hriba se je porušil. Prekoračiti sem moral zasuto cesto s težavo ter šel naprej. Pa zopet vidim pred seboj kup na cesti. To je bilo trikrat. Kaj to so ceste? Kaj tako se skrbi za ceste po teh krajih? Kaj dela cestni odbor? 5tw<*$ctte^ sv veefcat..... tia tt&tn 'rcbonte testenine „?tlkttkt\" Goriški vodovod. (Iz Vipavske doline.) V »Siov. Narodu« št. 168. z dne 27. julija smo čitali: »Okr. glavarstvo v To-minu je dovolilo goriškemu magistratu, da snre zajeti za vodovod studence v Kanmem.« — Mesto Gorica študira že lepo število let.vprašanje o vodovodu. Zdaj ima dovoljenje zajeti studence v Kamnem na Tominskem in izvirek Hublja nad Ajdovščino. Torej, kar dvoje dovoljenje hkratu. Nič nimamo proti temu, ako ima goriški magistrat ne le na dveh krajih, ampak tudi na več krajih hkratu dovoljenje zajeti vodo za svoj vodovod. Za mesto je kaj važno vprašanje, od kod napeljati vodo v Gorico, saj je je nujno potrebno. Za nas Slovence zuifaj mesta je drugo važnejše vprašanje in sicer, ali bi se dalo preskrbeti z voda tudifobčine-zunaj Gorice skupno z goriškim vodovodom. Ko je bila komisija iz Gorice ob izvirku Hublja, ni nikdo stavil predloga, da bi se napravil vodovod v Gorico tako, da bi se preskrbele tudi občine po Vipav-kem z dobro pitno vodo iz goriškega vodovoda. Poslanec Berbuč, ki bi bil še vedno rad deželni poslanec in odbornik, je potem vprašanje po svoje zasukal, da bi se pritegnile tudi vse mogoče in nemogoče občine pc Vipavskem k vodovodu. Občini Prvačina in Sv. Križ imata že po vladnih organih izdelane načrte za lastne vodovode. Zdaj, ko bi se imelo z delom že kmalu pričeti, pride Berbuč ter želi, da bi po Hublju splaval zopet v deželno zbornico. Vladni organi sami dobro yedo brez Berbuča in bolje kot on, ali bi se dalo združiti še nekaj občin z mestom Gorico ter napraviti skupni vodovod, AJco,^ Gorica ne sprejme projekta o Hublju, zavleče se izvršitev vodovodov za Sv*. Križ in Prvačino v nedogledno bodočnost. Da je naša trditev resnična in prava, nam potrjuje vest, da je dobilo mestno županstvo v Gorici dovoljenje od glavarstva v Tominu zajeti vodo v Kamnem za svoj vodovod. Poslancu Berbuču svetujemo, da poskusi vloviti na svoje limanice tudi županstva po Kanalskem, da mu bode tudi tam goriški vodovod pomagal priti v deželni zbor in odbor. Hilf, was - helfen kann! Kakor nalašč! V obeh dolinah je večina Berbučevih.voliicev in ni vrag, da po dveh vodovodih ne splava Berbuč v deželno hišo, če tudi je še precej masiven in težak. Zdi se nam, da so tudi zdaj na~Gor riškem nekdanje istrske razmere. Tam.so nekdaj pred volitvami pošiljali' Lahi od deželnega, odbora. vsakojake »komisije«v ki so merile ceste'in poti, o katerih "pa ni bilo.po voljtvah ne duha, ne sluha. . ; -- Pri nas pa so na vrsti vodovodi in pa regulacije rek in potokov po »Gorici« tik pred volitvami. Doslej je Berbuč rešil vprašanje o v o do v od u p o Vipavske m in je v »Gorici« že reguliral Vipavo; zdaj se loti vodovoda po Kanalskem; in regulacije Soče. Da bravo, šjor Berbuč, le hitro na delo! Volilci na Kanalskem pričakujejo z gotovostjo, da pričnete z delom že v prihodnjih »Goricah«. Bodite zagotovljeni, da dva vodovoda in regulaciji obeh rek vašega volilnega okraja vas gotovo spravijo v deželno hišo, od katere bi sicer tako težko.,vzeli slovo — radi ljubih letnih do 5 tisoč kro-nic. Torej le hitro na delo, saj polovica ga je že pod streho. V o 1 i I e c. Družba sv. Cirila in Metoda. Udeležencem glavne skupščine »Družbe sv. Cirila in Metoda na znanje. — Udeleženci, ki žeie biti pri banketu ali, da reflektirajo na pripravljeno kosilo, naj se javijo najpozneje do '4. avgusta t. 1. pri eni jeseniških podružnic. Za tiste, ki se v tem roku prijavijo bo pripravljen obed in bodo dobili v to svrho doposlane legitimacije, ki jih bodo vedli v dotične gostilne. Taki udeleženci, ki se do omenjenega roka ne prijavijo, ne morejo reflek-tirati na pripravljeno kosilo, ker se bodo gostilničarji v prvi vrsti ozirali na prijavljene goste. Gostje, ki so se prijavili in ne pridejo, so obvezani plačati za kosilo 80 vin., za banket 1 K 50 v. Povdarjamo konečno še to, da so naše gostilne sledeče: Višnar, »Pošta«, Hro-vat, Klinar (Rozman), Mesar in restavracija pri »Sokolu« na Jesenicah ter Trčon in Ferjan na Savi. Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral izletniški klub »Vesna« v Št. Andrežu K 2.— Družba sv. Cirila in Metoda bo imela letos občni zbor na Jesenicah. Od nekaterih stranij se izraža želja, da bi bilo prav, če bi se vršil občni zbor dr. sv. C. in M. prihodnje leto v Gorici! Družba sv. Cirila in Metoda — slovenskim rodoljubom! — Neki učitelj iz tržaške okolice se je zavezal plačati za Cirii-Metodov obrambni sklad 200 K 00 K je že vplačal) v teku dveh let s srčno željo, da bi našel zlasti med b o 1 j š e s i-tuiranimi stanovi — mnogo po-snemalcev. — Ako zmore ta toliko, da položi dar domovini na altar, bi pač isto lahko storil tudi marsikdo, ki se nahaja, v mnogo boljšem gmotnem položaju in mu ni treba zreti s skrbjo zase in za svojo deco v bodočnost. Na noge torej: »ker resnobni so dnovi...« Za veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda, ki bo letos dne 8. avgusta na Jesenicah, so se že razposlala vabila, ozir. pooblastila delegate. Ker pa nekatere podružnice še sploh niso naznanile delegatov, niti odborov, se prosijo, da to nemudoma store. Pri ogromnem številu razpošiljatev je tudi mogoče, da kateri upravičenec ni dobil pooblastila. Naj se vsak tak prjiavi pisarni glavne družbe. Sploh naj bi podružnice volile le take delegate, ki se res mislijo vdeležiti glavne skupščine. — Konečno je treba pripomniti, da družbi niso znani naslovi vseh posameznikov, pošta že vrača glasovnice, ki jih ne more dostaviti upravičencem; prosimo torej, naj se vsak oglasi pismeno na družbeno pisarno, ako ni prejel zglasnice, ozir. zadosti glasovnic. Vsak hedostatek se popravi pred veliko skupščino na Jesenicah. Kdor torej ni dobil porej svojih pravic, dobi jih na mestu na Jesenicah. Priporočamo našim rodbinam Domače vesti. Darovi za »Dijaško kuhinjo«: — Županstvo v Lokavcu 20 K, France Lavrič, želez, revid. v Gorici ža mesec julij 1 K in Karol Lutman iz Št. Andfeža 3 K; ¦— Na zaostalih mesečninah se je vplačalo 46 K. — Rodoljubi! Prijatelji mladine! Ne pozabite na prepotrebno »Dijaško kuhinjo« v Gorici! Štrajk v Ajdovščini.— Na kratko smo že poročali o konferenci glede štrajka ki se je vršila na okrajnem glavarstvu v Gorici v četrtek. Natančneje to-le: 29. t. m. ob II. uri predpoludne se je vršilo pod vodstvom voditelja goriškega okrajnega glavarstva dvornega svetnika grofa At-temsa med delodajalci in delavci predilnice v Ajdovščini pogajanje za sporazum. Pri pogajanjah so bili navzoči: Predsednik upravnega sveta predilnice Leopold Brunner, generalni ravnatelj tovarne Am-man, obrtni nadzornik iz Trsta Coglie-vina, župan iz Ajdovščine Kovač, podžupan notar Lokar, dalje od strani delavstva predsednik delavske organizacije dr. Mandič, predsednik ajdovske podružnico in štirje delavci. Po daljših, temeljitih pogovorih, ki so trajali do 2 in pol ure po-poludne, so prišle stranke do sledečih uspehov: 1. Tovarna poviša poletno do-klado 5 od sto na 10 od sto. (To doklado dobe namreč oni delavci, ki so od 1. aprila do 31. oktobra neprenehoma v službi tovarne, to pa zato, da ostanejo pri tovarni one delavske moči, ki se mislijo sicer med poletjem povrniti k poljskemu delu). 2. Na daljno povišanje tovarna ne more privoliti, radi slabe konjuktufe. Vendar obljubi, da poviša po možnosti plače pri ugodnejših razmerah, a si pridrži pri tem popolnoma prosto roko. Predilskega mojstra Kovača, ki je pri delavstvu nepriljubljen in kojega odpust se je zahtevalo, se sicer iz principijelnih razlogov ne more odpustiti, ker si pridržuje vodstvo tovarne popolnoma prosto roko, da svoje delavce po svoji volji nastavlja ali odpušča. Tovarna bo pa našla primerno obliko, da imenovani preddelavec ne bo več zaposlen v tovarni. Delavstvo bo sklenilo na zborovanju, ki se bo vršilo jutri popoldan ob štirih, če sprejme gornje predloge ali ne. Predsednik upravnega sveta Leopold Brunner je pa podal izjavo, 3-± so priznane pivolitve najskrajneje in da se tovarna zapre, ako do petka večer ne pride pozitiven odgovor, to pa tem bolj, ker je delala tovarna v zadnjem času le v izgubo in če začne kljubu temu sedaj zopet delati, se zgodi to le z ozirom na delavce in tamošnjo okolico sploh. Delavstvo v Ajdovščini je sklenilo včeraj, da sprejme ponudbe predsedstva akcijske družbe; vsi delavci in delavke gredo takoj na delo; pozivajo se tovariši, naj se takoj oklenejo N. D. O., da pridejo do svojih pravic gmotnega značaja. Umrla je v Trstu gospa Milica B c 1-t a r, soproga c. kr. pristava državne železnice g. H. Boltarja. Sestanek slovenskih uč. abiturijentov i abiturijentinj 1. avgusta v Ljubljani. — V soboto 31. jul. popoludne ob 2 zbirališče abiturijentov in abiturijentinj v »Narodnem domu«, nato ogledovanje nekaterih zanimivosti Ljubljane. Poset umetniške razstave, muzeja itd. V nedeljo dopo-ludne ob 9.. sestanek abiturijentov in abiturijentinj v »Mestnem domu«. Naslovi referatov so: L Učiteljske stanovske organizacije. 2. Okrajna uč. društva. 3. Zeri-sko vprašanje in učiteljica. 4. Narodna vzgoja. 5. Razmere na koperskem učiteljišču. 6. Šola in dom, 7. Pomen telovad- i be. — K sestanku se vabi tudi učiteljevo — Popoludne ob 5. sestanek abiturijentov * in abiturijentinj z učiteljstvom in prijatelji učiteljstva na vrtu in v areni »Narodne^ doma«. Za vsakovrstno zabavo je pre. skrbljeno! -— Slovensko učiteljstvo, prj[ iatelji učiteljstva na svidenje v nedeljo popoludne na vrtu »Narodnega donia«i Kako se ustanavljajo liberalna polil tična društva? — Tako se glasi uvodni članek v zadnjem »Primorskem listu., Klerikalci že od nekdaj zabavljajo vsaki napredni ustanovitvi in posebno novi na. rodni politični društvi sta jim trn v peti. Roj po ustanovnem občnem zboru pol. j/ za kobariški okraj je pisaril »Primorski list«, da so igrali »špegli« Gabrščekovi veliko ulogo, ker je z njihovo pomočjo po. dvojil število navzočih udeležencev, s tem je pa »Primorski list« nehote izdal taktiko novo- in staroštrujarjev, ker ve-čina nosi tudi »špegle« in podvoja število zborovalcev. Sedaj je pa; dobil »Prim. list« izjavo, v kateri trdi:Franc Gomilšček, posestnik v Ladrah št. 15, da je prišel v odbor pol. društva kakor Pilat v vero, da 1 je trden klerikalec, da protestira proti zlorabi svojega imena in da zahteva izbris svojega imena iz liste odbornikov »liberalnega političnega društva«. Tako Franc Gomilšček, posestnik v Ladrah. Enako se je izjavil tudi Andrej Kranjec, posestnik v Ladrah št. 28. — Obe izjavi, kakor tudi uvodni članek v »Prim. 1.« niso nič drugega kakor velika blamaža obeh posestnikov in »Prim. lista«. V Odboru novega političnega društva za kobariški okraj ni nobenega odbornika in ne namestnik a i z L a d e r, pač pa so namestniki z enakimi imeni, toda eden živi v Dre-ž n i c i, drugi pa na T r nove m. Ravno tako se nam je zdela ta izjava v »Prim, listu«, kakor če bi prinesel amerikanski listi vest, da je izumilFranc Kremžar, elektrotehnik v Baileysu, Colorado, letalni stroj in se zamogel držati 47 minut v /.raku in da bi na to vest prinesel goriški Franc Kremžar izjavo v »Prim. listu«, da on ni nikakor izumil nobenega letalnega stroja in da so si to izmislili liberalci, ki bi radi videli, da bi »frčal« po zraku na Kranjsko. — »Prim. list« naj le potolaži Franca Goniilščeka, posestnika v Ladrali št. 15. in Andreja Kranjca, posetnika v Ladrah št. 28., naj jima dopove, da zraven Lader eksistirajo še drugi kraji, v katerih žive možje, ki nosijo sicer enaka imena kakor posestniki v Ladrih, ki se pa ne blamirajo javno po časopisih. Ako sta bila pa posestnika v Ladrah zapeljana v izjavo, naj se zahvalita svojim zapeljivcem za blamažo. »Prim. list« naj pa prinese na istem mestu z istimi črkami v prihodnji številki svojo blamažo, in potem bomo lahko trdili, da je bil tudi on zapeljan in mu v svoji velikodušnosti odpustimo. »Slovenec« pravi, da je napisala »Zora« o praškem vseučilišču in o žalostnih razmerah, ki vladajo tam pod vplivom Masarvkovih idej, jako upoštevanja vredne besede ter da je »Čech« tisti članek ponatisnil. — »Žalostne razmere« so se porodile v kunstnih glavah klerikalcev, na praškem vseučilišču jih ni. Take vrste blebetanje o žalostnih razmerah, kakor-šno je v »Zori«, more le škodovati slovenskim visokošolcem v Pragi! — »Slovenec« bi rad odvrnil slovenske visokošol-ce od Prage ter jih spehal kam drugam. kjer bi se jih lažje prijemal klerikalizein! V ta namen jim izpodkopujejo tla v Pragi. AP mislimo, da dela to zaman. Češko javnost pa treba od strani prizadetih poučiti, zakaj govoričijo klerikalci o *ža-listnih razmerah« na praškem vseučilišču! Slovenski visokošolci, le v Prago, da bo »Slovenec« še bolj sikal o »žalostnih razmerah«! Radi neprimernega časa za volitve v deželni zbor je podala narnestništvu ugovor tudi socialdemokratična stranka, po\r-darjaje, da ie takrat največ kmetskega dela ter da je največ delavcev, zlasti zidarjev in sploh stavbinskih delavcev P<> svetu. Grda laž je v »Rdečem Praporju« trditev, da je »Soča« napadala soc. demokratično organizacijo za časa stavke stro-jarjev v Mirnu, klesarjev v Nabrežini ter v začetku delavskega gibanja v Ajdovščini. — Prefrigano je pisano: »napadala soc. dem. stranko v času stavke.«. • • ,a' zumeti pa morajo sodrugi po deželi to tako, da je bila »Soča« proti stavkajočim« Jutri veselica v Rožni dolini tik Bajte! ToPa ni res. Presojali smo razmere z ra- , nekem Pretepu še lani ntikaj poškodoval 2nih stranij. Kaj radi pa se oglasijo ob takih Jos. Križnica. prilikah ljudje, ki zavijejo besede in po- Sankcioniran zakon. — Cesar je san- tem trosijo laži po javnosti. Lepo ni od I kcijoniral zakon,'ki meri na odpravo pe-strani soc. demokr. kolovodij, da zanašajo lagre, sprejet pred dvema letoma v gorice laži zopet in zopet med sodruge ter škem deželnem zboru. jih tako po nepotrebnem begajo in nuj-- Znanstvena knjižnica Omladine. — skajo proti napredni stranki. Šesti (zadnji) zvezek Drtinovega dela Na Kras se vržejo letos klerikalci s »Miselni razvoj evropskega človeštva« je posebno.,sj^.V%^ razpošilja. S tem je to dobili kar riaj^etWčrg^e«glasoT'na Kra- I kmšno delo d6vrleno. Ker je cena (K 4^0) s.u »Slovenec« je po zmagi klerikalcev na nizka, je priporočamo v nakup,tembolj ¦ Štajerskem pokazal s prstom na goriški I ker se cena pozneje zviša. Kakor drugo Kras, češ, tam še nismo gospodarji; ali | delo izide v »Znanstveni knjižnici« izvir-tudi goriški KrasrnoLa pasti. Ker dobijo iii znanstveni spjs dr. M. Rostobarja »U-Klerikalci ogromne svofecieria*rja iz Kranj- vod, v znanstveno mišljenje^ na kar že ske v volilne namene, bodo trosili kronice danes opozarjamo. Delo začne izhajati s zlasti po Krasu in agitatorje drago plače- septembrom in sprejema priglase uplav-vali —.. Morda dobimo pozneje zopet I ništvo »Omladine«, Ljubljana, Breg št. 12 kaj zanimivega gradiva za zaglavje »Iz V Pevmi ponehava legar. V zadnjih temnih kotov klerikalne stranke«. — Na- dneh nj bilo nobenega novega slučaja bo-dejamo pa se, da se Kras nikoli ne uda lezni; bolniki pa so iz nevarnosti klerikalnim vabam. V goriško bolnišnico so pripeljali iz Deželni kmetijski urad, ~ Čudovito Sela 45-letno Marijo BerbuČevo, ker se pridno deluje sedaj ta deželni urad med je v. nevrasteničnem napadu močno ra-Furlani. Jutri bodo gospodarska predava- nila na desni roki in si prizadela nevarno nja tega urada v Ločniku, Rudi, Št. Petru rano. ob Soči in v Starančanul Bližajo se volit- j Neko okoli 50 let siaro žensko so zave! Laška liberalna stranka si išče volil- sačjli na pokritem trgu na Verdijevem cev za splošno kurijo in kmečke občine. Tekališču, ko je vzela neki gospej denar- Z Bovškega nam poročajo, da je vse nico, katero je bila za hip pri kupovanju polno volilcev v svetu ter se najbrže ne položila na jerbas. V denarnici je bilo 6 vrnejo do časa volitev. Povdarja se v po- j K. Peljali so ono žensko na policijo ter jo ročilih: kakšna splošna volilna pravica I zaslišali potem so jo izpustili; pride pred je to, če se razpišejo volitve v času, ko se j sodnijo. Ker je bilo izvršenihtam že* več je obilo volilcev ne more-poslužiti! I sličnih tatvin, se sumi, da jih je izvršila »Iz goriških listov* .— Kadar »Slove- J tudi te ona ženska. nec« posname ali kar ponatisne kako va- I Svojo 12-letno sestro Marijo je mučil žno notico iz »Soče«, pa zapiše pred no- j in tepel 20-letni Rihard Blažica iz Št. Pe-tico: »Iz goriških listov posnemamo.« V tra. To se je zgodilo v gostilni. Ko je pri-resnici ni posnel notice iz goriških listov, I šel redar, je tega udaril po nosu, da se mu ampak le iz »Soče«, ker jo je samo ta pri- I ie ulila kri. Blažico so zaprli. občila. Sovraštvo do napredne »Soče« se Revolver si je nabavil 15 letni Jo- zrcali pri »Slovencu« celo pri takih re- sip Stekar iz Št. Petra pa se ranil ž njim čeli. — Honeten list ne postopa tako, mar- I nevarno na roki, vsled Česar se nahaja v več v takem slučaju navede pošteno vir, I bolnišnici. iz katerega je zajel novico. Da od »Slo- 23-letni čevljar Josip Jevšček je iz venca« ni kaj takega pričakovati, se ra- gnan iz Gorice, pa se vendar vedno vnč-i zinne samo ob sebi. Kaže to pa tudi pona- Sedaj so ga prijeli ter obsodili v zapor tis notice o francoskem publicistu Louis- I 48 ur. Jarav, ki je prišel danes v Gorico, kije v Iz P,lskovice 28> , , __ D (.Slovencu- posneta »iz goriških listov.« traj se Je obesil v Pllskovicl Alojzi Mr?ek Novodobno »vzgledno . kfistijanstvo« doma iz Komna, star 50 let; v žepu je imel naših klerikalcev. — V »Gorici« smo či- 6 kron, krivec in žeplenke; uzroka smrti tali sledeča stavka: »Pokojnica je bila se ne ve. Oblečen je bil praznično v z g 1 e d n a k r i s t j a n a. Hodila je vsa- Odprti lekarni. — Jutri popoludne bo ki dan k sv. maši«. - Torej, kdor hodi sta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kur-vsaki dan k sv. maši, je vzgleden kri- ner. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna stjan! To je najnovejša verska resnica I služba v času od 1. do 8 avgusu naših novodobnih kristjanov. Pokojnica, SJavna bratska dn|S^ _ ^ [Bog n daj večni mir in pokoj, je res ho- sko društvo „ Vrtojba« priredi dne V Ma vsaki dan k maši, a hodila je takoj avgusta veliko kolesarsko slavnost v Vr-| Po masi k sosedom krast; bila je pov- tojbi, združeno s cestno in polževo dirko ; sem znana tatica poljskega blaga Ta t o- Ob tej priliki se bo vršila tudi velika ljudi : u so torej v zgledni kristjani, ska veselica na senčnatem vrtu gostilne sa.no če hodijo tudi k maši Ubogo kri- v Qradu g. Saui,ga> pr[ ^^Z stvo kam so te prignal, naši klen- delovala ram pevska jn ; kalci! lako sod, nase ljudstvo o sedanjih štva. Ta prireclitev bo t | nstijanskih poganjačih. Samo, kdor tro- j goriški okolici< torej to]Jko y ; iv klerikalni rog ta je pravi kristjan, | mena. Nastopiti hočemo ob tej priliki v tudi pr, tem krade, obrekuje odira lju- . impozantnem številu in tako pokazati, ka- ah ce tudi je nec.stn.k in slepar Ako ko se gibIje in deIuje na§e dru§tvo __ očete podatkov, smo pripravljeni jih po- športno na dežeIi _ v prvem ,etu syojega ['» . , .. A7 . . , ., . obstoja. Nočemo pa, da bi bil posvečen Kazpisana služba. V gozdnotehnični ta dan izključno ,e koIesarskj |d tem_ uzb, politične službe na Primorskem je več hočemo, da nastopimo vsi skupno, da ^P»ln,t, mesto okrajnega gozdarska se v kar najsiiajneši luči pokaže vez brat_ MAmkana Voloskem. stva in edinosti> ki ylada med na§imj na_ Novo kavalerijsko vojašnico ob Tr- rodnimi društvi: izobraževalnimi, telovad-I zaški cesti izroči goriški magistrat voja- nimi, športnimi. Kar najizraziteje hočemo l«i oblasti dne 1. septembra t. 1. ta dan manifestirati slovensko misel in t Izpred sodnlje. — 22 letni Friderik narodno idejo, ki smo jo vsesali vase z I Mrak, pristojen v Čepovan in Ivan Bu- j maternim mlekom in ki nas vse prešinja. j dinja, pristojen v Pulj, sta bila obtožena j Iz tega namena vabimo vsa bratska dru-I tatvine: da sta v Solkanu v maju lani v štva, da bi blagovolila sodelovati pri tej I trgovini Busolini pokradla kave in drugih prireditvi in tako povečati pomen cele I rečij za okoli 50 kron, da sta se potepala slavnosti. Vabila smo že razposlali posa-[ o! oseb je utonilo, ranjenih je 50. — V Ino-mostu je bil posvečen za katoliškega duhovnika te dni 62-letni grof Gjuro Ester-hasy. — Neki poštni uradnik v Segedinu je baje našel pripravo, s pomočjo katdre se da s tekočega brzovlaka telefonirati na velike daljave. Politični pregled. Kompromis v. Istri. — Došlo je do sporazuma med Lahi in Slovani glede delitev občin, ki se ima izvesti do leta 1915. Istrski deželni zbor ima danes sejo. j Razne vesti. « V Španiji je izbruhnila revolucija. Proti vojni v Maroku se je dvignilo ljudstvo, posebno v Barceloni, kjer je prišlo do pravih bitk med revolucionarci in četami. Na kolodvoru so hoteli preprečiti transport vojakov v Maroko. Revoluci-onarcev je padlo 347 mrtvih ali težko ranjenih, 100 so jih zaprli. Poroča se, da so kralja Alfonza pri vrnitvi v Madrid izžvižgali. — Položaj v J Kataloniji vzbuja resne pomisleke. Odposlali so že 7 polkov v Barcelono. Vsi časopisi so morali ustaviti izdaje. Vstaši so zažgali mnoge hiše. V kraju Cerbere so tudi izbruhnili veliki nemiri. Došlo je do krvavih spopadov med množico in policijo. Cela Catalonija je v revoluciji, — Miiiisterstvo notranjih zadev je-razglasilo, Ha je izbruhnila splošna stavka v mestu Alcoi in še nekaterih drugih krajih. V Calahomori je skušala množica oropati železniški vlak; vojaki so vlak branili z orožjem in ubili več oseb. Propagando proti vojni na Maročanskem širijo po Španiji socijalisti. Oni so tudi s proglasitvijo splošne stavke povzročili nemire v Kato-niji, ki imajo izrecno revolucionarni značaj. Celo ženske hodijo po tovarnah in pozivajo delavstvo k splošni stavki kot protestu proti vojni z Mavri, Vojna v Maroku je izbruhnila radi železnice, katero gradi Španija in katero je bir dovolil pretendent Rogi Bu Hamara, da bi bil tako prišel na prestol v Maroku. Priporočamo našim gospodinjam pravi ifRRN G KO V: kavni pridatek iz zagrebške tovarne. Zveza narodnih društev. | Iz Šinarij. Nedelja, dne 8. avgusta je naš dan — to se pravi dan »Bralnega in pevskega društva Školj« v Šmarjah! Kdor ne verjame, naj se blagovoli informirati osebno 8. avgusta v Šmarjah. — Na veselo svidenje v Šmarjah! — Šma-renc. — Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 ris. Ako Je oglas obsežnejši se raCona ta vsako besedo 3 vin, NaJprlpravneJSe inseriranjo sa trgovce in obrtnike. ¦ Koliko Jo minjlih trgovcev In obrtnikov v Goriot, I kiterib ni d«*»ll (In eelo v mestu) nlhfie no potni, kir I nikjer ne ingerlrajo, Škod« nI m»Jliiu. holord»okolo„pB{li"^.™aa8"^;7: ceni pri Batjelu v Gorici. Stolna ulica št- 3. ffiebiavam soba JISSJrSBjItSK: št. 11. Več se izve istotam. Skrtaoifoi Ijubsvna mri! KIS"««-' -bežni ter obudi ljubezen brez dvoma in truda. Proti K 8- v znamkah, tajno in poštnine prosto razpošilja: A. Mazzi, Ljubljana'post. rest. Lefovišcniki pozor! V najem se odda 3 lepo opremljene sobe na Dobravi pri Podnartu. V bližini železniške postaje Poduart. Krasna lega in lepi izprehodi po gozdu in planjavi. Natančneje se izve pri lastniku Filipu Pogačniku istotam. »»• fc»Ka II, Y Ml, 6:9 I. V. POZOR! eui specpiist - op 3. Primožič Gorica na Komu št. 13. priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklasta aH zlata v vseh, številkah, (Bergkristal), leče itd. vse le po zdravniških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce ia hribo-lazce, vage za vino, žgauje in. razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih, predmetov spadajočih v to stroko. Popravila se izvršujejo tečno in po zmernih cenah. Cena blaga konkurenčna. Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnegobrojna naročila se toplo priporoča J. Primožič, optik. F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana^ Opekarna in zaloga peči, ponudijo vsako poljubno množino šš^s patentiranih ~ i Sprejmejo se zastopniki „Sistem fllARZOLA" (Strangfataiepi) »Sistem IBARZOLA" Barve: a) rdeče naravno žgani, b) črno impregnirani. m Majličnejše, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje, hb Vsaki strešnik se zamero na late priMti ali pa z žiCO privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetra in burji. Vzorce In prospekte pošlje-no na željo brezplačno. Takojšnja'in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki Naznanilo. — Na razna vpraSanja slavnega obCinstr* si dovoljujem naznaniti, da se toCi pravo plzensko pivo >prazdrojt v Gorici v hoteljskih restavracijah, in sicer: v hotela.....-Pri poŠti« , , ......»Union« , ... »Pri zlatem Jelena« , ,.....»Tri krone« ter da ga oddajam na debelo iz zaloge v sodCkih po 100, 50 in 25 litrov. Priporočam se z odličnim spoštovanjem A. 1. Pečenko, zalagatelj za Goriško-Gradišcansko v Gorici, tek. Josipa Verdi 26./2S. H. B. - Kdor pUe plzensko pivo pri »Zlatem olenu« prispeva 25 vinarjev pri hektolitru za »Dijaško kohinjo«. Na prodaj je dvonadstropna hiša j Kanalu (na trp) Ista obsega : kuhinjo, 6 sob, 2 kleti in vrt. ~ Pročelje na 2 strani na lepem kraju in v dobrem stanu. Natančneje se izve v našem upravnisLv«. V>RAEClSONOq Jak.Suligoj j urar c. kr. državne železnice GORICA ---------- Gosposka uKca št. 25- -------— Krčmarji pozor! Vsak si. lahko.,prisluži denar fcfez truda, akoši*nakupi godbenl avtomat. Isti igra za tO vin. ravnotako, kakor 12 godcev. Plačuje se na obroke. Vsak, kdor kupi avtomat, se mu istega postavi franko na dom. — Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za krojače, čevljarje in. vse druge obrti. Sistemi: Ringschiff, Singer Favorit, Ju nker, Ruh itd. Cene od 38 kron naprej. Prostovoljno se proda dvonadstropna hiša v koji je 10 sob, 3 jedilnice, Met, hlev, ' vrt za zelenjavo in prodajalna. Nadalje | i14 joha travnika in 4 johe gozda. Hiša je najbolj pripravna za prodajo vina na drobno, ker ni v tem kraju ' nobenega trgovca te stroke. — Hiša se nahaja v Škof ji Loki na glavnem trgu. j Več se izve pri lastniku j LOVRD REBOLJ v Kranju. Steckenpferd- Hlpio mlečnato milo je riajnežnejše milo za kožo. 1 Dobro izvežban 1 ZIDARSKI POLIR (m zidarjem za kamen in opeko v starosti 20—3.0. let dobi stalno delo do pozne jeseni pri stavbenem mojstru Rob. Smieloiuski u Isjubjjaiti. Razpis službe. Pri c. k. okrajnemu glavarstvi Gradišči ob Soči je nastaniti mesto šarja z dnevno plačo 2 K 50 vin. Prošnje za to službo je dopis na podpisani Urad do 15, avgusta "t ter iste opremiti z dokazi: da je prosilec avstrijski poclai je dokončal 18. in ni prestopil leto, telesno sposobnost po uradu zdravniškem spričevalu in popolno % nje nemškega, italijanskega in slov skega jezika. Prednost ima oni prosilec ka dokaže da je sposoben pisati •/. pi: nim strojem. C. k. okrajni glavar: Sehneider. Novbdošio blago za nastopno sezon Be vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblet = flnfon Krušič, = krojaški mojster in trgov Gorici Tržaška u lica štev*. 1 = v lastni hiši. = Opozarja se gg. od malce, da je došla r nokar uelika množi razriorslnega blaga kouosti iz avstrijskih angiežkih touaren i različnejših za vsaki star MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, f A. vd. Beril tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten Železniški tir ~^.' y^~-l- Žage v Soteski Gorica drž. kol. — Solkan -^^»e"*^«^^ (jast verskega zaloga). Osrednje voflstro: Trst, -ft aella Caserma št. 1! Intararban. telef.: Gorica It. 74, Trst St. 1631. — Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Code v. Edit Zaloge: Solkan; Trst, Via della caserma 4; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujmo, Na novoj obali. Zastopstva: Egjrpt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični H fotograflčni zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60?. | Zadružne glavnice K 00.000. - Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgube X 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne Vloge ter jih obrestuje po 5—6 Gorica, Šolska ulica št. uelika zaloga = = oljkinega ol prve vrste ajboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije Molielte, Bari in b prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -'96,104, 1*20. 123 1-36, 1-44, 160, 1'80, 2*-. > za luči po_72 vin. ------ Na debelo cene ugodne. " Pošilja poštnine prosto na dom. Post"1 pušča kupcu do popolne vporabe olja vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. W ----------------mjla in sveč. ——" Cene zmerne,