LETNIK H URADNI GLASNIK OKRAJA KOPER KOPER, !8. SEPTEMBRA 1964 ŠT. 18 VSEBINA OBJAVE SKUPŠČIN OBČIN Občina id ri ja — STATUT občine !drija — ODLOK o razde ti ivi prispevka iz dohodka komunalnih gospodarskih organizacij, gospodarskih organizacij sto ritvenc obrti in gostinskih gospodarskih organizacij za leto 1964 — ODREDBA o ponovni tuberkutinizaciji goved na območju občine Idrija Občina Koper — ODLOK o dohodnini v sta ine m znesku v občini Koper Občina Postojna — ODLOK o ustanovitvi krajevne skupnosti Pivka in o prenehanju deiovanja stanovanjske skupnosti Pivka — ODLOK o ustanovitvi krajevne skupnosti Prestranek — ODLOK o dopolnitvi odioka o proračunu občine Postojna za ieto 1964 Občina Toimin — ODLOK o sistemizaciji delovnih mest pomožnega in teh ničnega osebja pri postajah ljudske milice na območju občine Tolmin Obči ti a Sežana — ODREDBA o spremembah in dopolnitvah odredbe o pm slovnem času v trgovinah, gostinskih obratih in obrtnih organizacijah OBJAVE SlOFŠČm 03ČU STATUT OBČINE IDRIJA Na podlagi 94 čiena ustave Socmhstične republike Sloventie sta občinski zbor in zbor delovnih skupnosti skupščine občine Idrija na ločenih sciati dne t3. aprita t964 sprejela STATUT OBČINE IDRIJA PRVI DEL OBČINA IN OBČANI I. poglavje Občina Idrija s I. člen Dbčina Idrija je temeljna družbenopoli tična skupnost, v kateri občani, v okviru enotnega družbenega sistema in po načelih družbenega samoupravljanja, zagotavljajo materialne in druge pogoje za deio in razvoj produkcijskih sit, določajo in razdeljujejo sredstva za potrebe občine, ustvarjajo pogo^ je za zadovoljevanje materialnih, sociatnih, kulturnih in drugih skupnih ^potreb. usklajujejo individualne in skupne interese ter uresničujejo čimbotj neposredno samoupravljanje. 2. čten Občina ima zlasti tele naloge, pravice in ' dolžnosti: — usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in družbenih služb ter delitev ustvarja nega narodnega dohodka za gospodarske, kulturne, socialne in druge potrebe občine; - skrbt za usklajevanje interesov organizacij ter zavodov s splošnimi družbenimi interest; pospešuje razvoj organizacij ter za-' vodov in skrbi za povečanje storilnosti deta; — skrbt za dvig materialnih in drugih poko jev, za stalno z.boljševanje splošnih živtjen skih razmer občanov, posebno za stanovanjsko graditev, za varstvo ljudskega zdravja, za socialno varstvo, za izobrazbo, za telesu tn kuhutnt razvoj ter za potrebno rekreacijo tn v ta namen organizira in pospešuje komunalne tef druge javne in družbene službe; — pospešuje in pomaga uresničevati po bude občanov, delovnih in drugih organizacij ra skupno reševanje komunalnih, socialnih. zdravstvenih in drugih zadev, ki so v interesu napredka naselij in obč'.te; __skrbi za načrtni razvoj naselij in mesta; — izvaja vse naloge in opravlja zadeve s področja narodne obrambe, ki so z veljavnimi predpisi dane v pristojnost občinske skup^ ščinc, zagotavlja sezn jijanje državljanov z dolžnostmi in pravicami do narodne obrambe: skrbi za obrambno vzgojo prebivalstva; — upravlja vse stvart v splošni rabi !n družbeno premoženje ter ga dodeljuj^ v up ravljanje drogtm organom in organizacijam, razen tistega, ki ga žtt upravljajo druge teritorialne družbene skupnosti, organizacije in družbene pravne osebe; __varuje družbeno, osebno, tn zasebno lastnino; — skrbi za javni red in mir; __skrbi za razvoj družbenega samouprav- tjanja in nadzoruje zakonitost deta samoup^ ravnih organizacij; __ skrbi za organizacijo tn delovanje vseh oblik neposredne demokracije; — skrbi za usklajevanje oscbn.h interesov posameznih občanov s splošnimi druzbentmt skrbi za uresničevanje osebnih in poh- tičnih pravic občanov; __ dotoča občinske organe, njthovo otgant-zariio in medsebojne odnose; -ureja vse druge zadeve, ki ttnajo poseben pomen za občino. 3, člen Idrijski log (de)): JeliČni vrh (del): Občina Idrija obsega: a) mesto Idrija: katastrske ohčine: Idrija mesto (det); nasetja: Idrija (det) Idrija (deli Idrija (del) b) druge katastrske občine in naselja: Bukovo (del): Bukovo (det), Zakojca (de!), Cerkljanski vrh (det). Cerkno (det), Podtanišče (de!) Čekovnik: Čekovnik, Idrijska Beta (det) Črni vrh: Črni vrh, Predgriže Dote (del): Dole (del), Idtšek, Potok, Zavratec, Žirovnica (del) Dolenji Novaki: Dolenji Novaki Godovič: Godovič Gorenja Kanomlja: . Gorenja Kanomlja (del), Idrske Krnice (det), Srednja Kanomlja (deD Gorenji Novaki (del): Gorenji Novaki Gorje: Gorje, Poče. Trcbenče Idrijski tog (del): ....... Idrijska Bela (del), Idrtjskt log Idrija — mesto (del): Gore (de)) Idrske Krnice: . Gorenja Kanomlja (del). Idrske Krma (det), Srednja Kanomlja (del) Javornik: Javornik Jelični vrh (de!): . Dole (del), Gore (del), Jehcnt vrh Jesenica: Jesenica, Zakojca (del) Kanji do!: Kanji do!, Strmec Labinje: Labtnje, Poljane Str. 214 .URADNI GLASNIK* št. 18 — Koper, !8. septembra 1964 Ledine (del); Govcjck (de!). Korita, Ledine (det), Le-dinske Krnice, Mtzli vrh (de!), Pečnik (de!) Lome: Lome Orehek; Orehek Otalež: Cerkljanski vrh (del), Idrske Kmice (dc!), Jame, Lazeč, Masòre, Otalež, Plužnje, Spod-nja Kanom! j a (de!), Straža Pianina: Čeplcz, Pianina pri Cerknem, Podlanišče (del), Podp!eče Potice: Bukovo (del), Police Prapetno brdo (del); Vojsko (del) Reka: Cerkno (det), Ravne pri Cerknem, Reka Spodnja Idrija: Pečnik (de!), Spodnja Mrija (dc!) Spodnja Kanomfja (del) Spodnja Kanomlja: Idrske Krnice (del), Ledine (de!). Mrzli vrh (de!). Spodnja Idrija (det). Spodnja Kanomlja (del), Srednja Kanomlja (del) Srednja Kanomlja; Spodnja Kanomfja (dc!), Srednja Kanomlja (de!) Sebrelje (dc!): Gorenj^ Kanomlja (de!). Idrske Krnice (dc)), Jagrščc, Sebreije Vojsko: Vojsko (del) Vršni k i.: Gorenji Vrsnik, Covejek (de!), Pečnik (dc!), Spodnji Vrsnik, Žirovnica Zadiog: Mrzli !og, Zadlog Zakriž: Zakriž. 4. člen Občina Idrija je pravna oseba. Sedež občine je v Idriji. Občina Idrija je v sestavu okraja Koper. 5j^č!cn Občina Idrija praznuje 26, septembra občinski praznik v spomin na ustanovitev 16. SNOB tJanka Premrla — Vojka". Krajevne praznike !ahko dotočijo krajevne skupnosti v svojih statutih. DRUGI DEL DRUŽBENI IN EKONOMSKI ODNOSI 3. poglavje Usmerjanje družbenega razvoja 10. člen Občina usmerja razvoj gospodarstva in drugih služb z letnim in perspektivnim načrtom družbenega razvoja, z urbanističnim (regionalnim) programom občine ter s predpisi in drugimi ukrepi. a) Družbeni načrti 11. člen Z letnim in perspektivnim načrtom občina: — usmerja m usklajuje razvoj gospodarstva in drugih področij družbenega življenja v občini, zlasti pa razvoj terciarnih gospodarskih panog, stanovanjske in komunalne izgradnje ter dejavnosti družbenega standarda; — določa osnovne odnose za predvideni razvoj gospodarstva in drugih področij v občini; — razporeja v okviru enotnega sistema delitve družbenega proizvoda sredstva, ki pripadajo občini, in določa v okviru svoje pristojnosti ukrepe za delitev družbenega proizvoda; — daje smernice za uporabo razpoložljivih družbenih sredstev, da se zagotovi čitn-večja ekonomičnost vlaganj ter razvoj tistih panog, ki se vključujejo v razvoj celotne družbene skupnosti. / 12. člen Občinski družbeni načrt temelji na osnovnih proporcih družbenih načrtov širših druž-benopontičnih skupnosti in upošteva v teh planih postavljeno razvojno politiko. Občinski družbeni načrt temelji na proizvodnih načrtih in razvojnih programih delovnih organizaci j in jih s svoje strani usmerja. Občinski družbeni načrt izhaja pri tena iz načela, da je osnova za naraščanje družbenega produkta in osebne potrošnje nenehna rast produktivnosti dela. 13 člen Osnutek družbenega načrta občine za na-slednje leto mora biti izdelan do konca no-vctnbra tekočega leta. Osnutek družbenega načrta se predloži v o b i.i v j ) ! t v o zborom volivcev, delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim in družbe-no-poliučnim organizacijam v občini. 2. poglavje Občani 6. člen Osebe, ki stalno prebivajo na območju bčine Idrija, so njeni občani. 7. člen Občanom in drugim državljanom SFRJ ta kor tudi državljanom tujih držav, ki ima' o posebne zasiuge za razvoj sociaiističnih tružbemh odnosov, za napredek znanosti, tmetnostt m kulture ter za ohranitev miru ' svetu, lahko občinska skupščina podeli tusiov častnega občana. A % L v U Pravice in doižnosu občine opravljajo ob-neposredno na /borih volivcev, v krajev* tih skupnostih, z referendumom, z volitvami n z sodelovanjem v organih občine. 9 Člen Organi občine imajo nasproti občanom samo tiste pravice, ki so jim dane z ustavo, zakoni, tem statutom in zakonitimi predpisi. 14. člen Pri sprejemanju družbenega načrta je občinska skupščina dolžna obravnavati tudi spteminjcvalne in dopolnilne predloge volil-ccv ati organizacij, katerim sc da predlog cArHžbeneg^ načrta v razpravo 15. člen Občinska skupščina mora obvestiti predlaganja v tridesetih dneh po sprejemu druž-Stev-ih ""črta, če njegovega predloga ni upo- Obvestilo mora vsebovati tudi razloge. 16. člen Občinska skupščina razpravlja o izpolnil vanju družbenega načrta vsaj dvakrat let n ter izdaja potrebne ukrepe. ti. eten Občinska skupščina lahko v skladu z zvez no m republiško ustavo, zakoni in s tem sm v pumeru, ko ugotovi tehtne vzroki Z« neizpolnjevanje načrtov posameznih ,[J hvmh organizacij, sprejme priporoči u stori ustrezne- ukrepe, da se odpravijo vzroki ki ovit ajo izpolnjevanje načrtov občine al posamezne delovne organizacije. b) Regionaini načrt občine 18. člen Z regionalnim načrtom zagotavlja občina razvoj občine im njenih naselij. Z njim predvsem določa: ureditev posatneznih naselij osnovno prometno mrežo, zazidalne okoliše' ureditev vodovodov in komunalnih napraj v naseljih, rekreacijske prostore ter mrežo šolskih, zdravstvenih, družbenih in kulturno-prosvetrnih ustanov. 19. člen Preden občinska skupščina sprejme regio-maini načrt občine, ga mora dati v javno raz-pravo zborom volivcev, delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim in družbenopolitičnim organizacijam in pri sprejemanju obravnavati njihove pripombe. 4. poglavje Sredstva občine 20. člen Sredstva občine se zbirajo v proračunu in skladih. Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo za kritje stroškov prosvete in kulture socialnega varstva in preventivnega zdravstva' za delovanje občinske skupščine in njenih organov, za vzdrževanje komunalnih naprav za delovanje družbenopolitičnih organizacij^ društev, krajevnih skupnosti, občinskih in medobčinskih zavodov, za kritje anuitet posojil prejšnjih let, za rezerve in podobno. 21. člen Sredstva občine, potrebna za ostale dejavnosti, se zbirajo v posebnih skladih. Praviloma obstojajo naslednji skladi: 1. družbeni investicijski sklad, iz katepega Se kreditirajo delovne organizacije za osnovna in obratna sredstva in občina za investicije objektov splošne potrošnje in družbene- , ga standarda; 2. skiad za zidanje stanovanjskih hiš, iz katerega se kreditira gradnja stanovanj, poslovnih prostorov in k tem objektom spadajoča komunalna ureditev; 3. šolski sklad, katerega sredstva se uporabijo za financiranje osnovne dejavnosti šolskih in predšolskih zavodov in za investicije v šolstvu; 4. komunalni sklad, ki je namenjen za gradnjo in vzdrževanje komunalnih naprav v občini; 5. cestni sklad, iz katerega se gradijo in vzdržujejo ceste v občini; 6. sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij, iz katerega se dajejo krediti in dotacije delovnim organizacijam po posebnih predpisih; 7. sklad za štipendije, iz katerega se dajejo štipendije ali posojila za šolanje dijakov in študentov. 22. čien Sredstva investicijskega "sklada občine se dajejo prvenstveno tistim delovnim organizacijam iz področja gospodarstva, katerih razvoj predvideva perspektivni in lethi program razvoja občine in ki posluje v skladu s politiko gospodarskega razvoja občine. Sredstva sklada za zidanje stanovanjskih hiš se dajejo delovnim organizacijam, ustanovam in občanom, ki zadostijo pogojem, ki jih predpiše sklad ali občinska skupščina. 23. cien Za razvoj posameznih služh in dejavnosti in za uresničevanje določenih nalog lahko občinska' skupščina ustanovi pidi druge sklade Z aktom o ustanovitvi se določijo viri dohod nov, namen uporabe, način upravljanja, nadzorstvo nad poslovanjem sklada in sestav organa upravljanja. gt tg — Koper, !%. septembra 1964 "URADNI GLASNIK. Str. 215 24. člen Skladi so praviloma pravne osebe in. se upravljajo po načelih družbenega upravljanja. Sredstva sklada se zbirajo na osnovi zveznih, republiških in občinskih predpisov. Skladi poslujejo po svojih statutih in po finančnem načrtu. 25. člen Organ upravljanja sklada mora o poslovanju sklada, zlasti o izpolnjevanju finančnega načrta, občasno, najmanj pa ehkrat letno, poročati občinski skupščini. če občinska skupščina ugotovi nepravilno uporabo sredstev skiada, zahteva odpravo nepravilnosti ali razveljavi ah odpravi nepravilne sklepe organov družbenega upravljanja skladov. t 26. člen Preden občinska skupščina sprejme proračun. ga da v razpravo zborbm volivcev, delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim in družbeno političnim organizacijam. Njihove pripombe in predloge obravnava občinska skupščina, ko sprejema proračun. Občinska skupščina obvesti predlagatelja v tridesetih dneh po sprejemu proračuna, če njegovega predloga ni upoštevala. Obvestilo mora vsebovati tudi razloge. 27. člen Za uresničevanje skupnega programa razvoja družbenega standarda se združujejo v občini na podiagi proste odločitve sredstva občanov in delovnih organizacij. Način združevanja in namen Uporabe sredstev se določi z letnim načrtom gospodarskega in družbenega razvoja občine. Združena sredstva se smejo uporabiti samo v namen, za katerega so bila zbrana. 28 čien Za pospeševanje gospodarskega razvoja v občini, proizvodnje in razvoja v dciovmhor-ganizacijah in dejavnosti v javnih službah ima občina denarni zavod (komunalno ban- Občina ustanovi denarni zavod sama ah skupaj z drugimi občinami. Denarni zavod deta po splošnih predpisih, ki vcijajo za denarne zavode in po smernicah ter navodilih občinske skupščine. Zbira sredstva, opravlja kreditne posle, piačilne službe m druge naloge, ki so mu poverjene. Pri njem se nalagajo sredstva, s katerimi razjmlaga občma in sredstva občinskih skladov. Posebno skrb posveča hranilni službi. , Denarni zavod se upravlja po načetih družbenega samoupravljanja. 29. čien Denarni zavod opravlja kreditiranje, samostojno v okviru enotnega kreditnega sistema v SFRJ, vendar je dolžan za večje družbene naložbe na območju občine hpostcvau več-ietne in ietne programe razvoja m družbene načrte občine. ___, Prav tako mora denarni zavod zagotoviti. da .majo delovne organizacije ob enakih, na podlagi zveznega zakona določenih pog j . možnost dobiti pri njem kredite. Denarni zavod je doižanprediožittobčm-ski skupščini ob sestavljanju letnih dnizb nih planov svojo kreditno b' ^co,' lìLo-tudi občasno, najmanj pa ^kyat letno poročati o svojem poslovanju občmskt skupsčtn . z regionalnim in urbanističnim projektom ter družbenim planom občine. 31. čien f - Občina bo v okviru regionalnega načrta in perspektivnega programa gradila najprej tiste objekte, ki so namenjeni za zadovoljevanje skupnih potreb in za katere bodo občani, delovne in druge samoupravne organizacije pokazale'največ zanimanja in največ prispevale. Komunalna dejavnost 32. člen Komunalna dejavnost obsega žlasti: vzdrževanje cest IV. reda; gradnjo, vzdrževanje in snaženje parkov, nasadov, trgov, ulic ter drugih prometnih poti v naselju; preskrbo naseiij z vodo; gradnjo in vzdrževanje javne razsvetljave; nudenje dimnikarskih in pogrebnih uslug; urejanje kanalizacije, kopališč, otroških igrišč in objektov za odmor ter raz vedriio; organizacijo, sejmov in podobno. 33. čien Občina skrbi v okviru materialnih možnosti, regionalnega načrta in v sodelovanju \ Z občani, delovnimi in druginh samoupravnimi organizacijami za: — elektrifikacijo naseiij; — telefonsko povezavo središč krajevnih skupnosti z občinskim središčem, — povezavo naselij in občinskega središča z javnimi prevoznimi sredstvi; — gradnjo in razširitev pokopališč; — gradnjo cest IV. reda, objektov za pte-skrbo strnjenih naselij s pitno vodo, javne kanalizacije, kopališč, javnih stranišč, pralnic in drugih komunalnih objektov, kt so ne-obhodno potrebni, za razvoj naselij. 34. člen TRETJI DEL Družbene službe In društvena dejavnost 30. člen Občina zadovoljuje skupne potrebe občanov neposredno preko svojih organov a 1 p ko delovnih organizacij in društev v skl Občina vzdržuje ceste IV- reda, nasade, javno razsvetljavo ter skrbi za čiščenje ulic. 35. člen Občina sc zavzema za lep in privlačen zunanji videz naseiij in okoitce ter podpira organizacije, ki podpirajo tako dejavnost. 36- člen Komunalno dejavnost opravljajo komunalne organizacije in servisi krajevnih skupnosti. 37. člen Cene uslugam komunalnih organizacij predpisujejo njihovi samoupravni organi, potrdi pajih °bčinska skupščina. Cc občinska skup ščina ne potrdi dokumentiranih ekonomskih cen za usluge komunainih doižna zagotoviti sredstva za . kljaja. ki bi ga imeie tc organizacije zatatlt nižjih cen. Stanovanjsko gospodarstvo 38. člen Občina se zavzema za hitro povečanje tn redno vzdrževanje stanovanjskega fonda. 39. čien Stanovanja gradijo Povsem ^ dciovne organizacije sami s s^jirm s cd^a. Pri tem jim občina pomaga s sredstvi stanovanji sklada tako, da jim omogoča kre- ^'občinska skupščina omogoča vsakemu ob- č-omdelovni ali drugi organizaciji, uporabo ^žbctgJ zemijišča na ^-čju^čme^a gradnjo stanovanj, C - \„banis'ičnim J. -Kr,,,, .M*,. 40. člen V mejah razpoiožljivih možnosti gradi občinska skupščina stanovanja za svoje uslužbence, prosvetne delavce, borce NOB, ki niso v delovnem razmerju, vojaške in delovne invalide ter za osebe, ki uživajo staino občinsko podporo. Najmanj 20 % stanovanj, ki jih zgradi ob-1 čina vsako leto, mora biti namenjena borcem NOB. Delo in zaposlovanji 41. člen Občina skrbi za ustvarjanje pogojev, da bi občani lahko uveljavljali pravico do dela, zlasti z razvijanjem produkcijskih sil ali materialne osnove za druge družbene dejavnosti. V skrbi za zagotovitev pravice občana do dela sodeluje občina tudi z drugimi občinami. 42. člen Službo zaposlovanja delavcev v občini izvaja neposredno Zavod za zaposiovanje delavcev. Občina ima nasproti zavodu pravice in dolžnosti, ki so določene po splošnih pred-j^sih. 43. člen Občina opravlja na podlagi zakona družbeno nadzorstvo nad poslovanjem komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja in zahoda oz. podružnic zavoda za socialno zavarovanje. šolstvo 44. člen Občina se zavzema, da bi omogočila vsem šoloobveznim otrokom pouk na popolnih osnovnih Šolah. . . , Občina omogoča vsem tistim, ki do m. leta starosti niso končali osnovne šole. da obiskujejo šolo do 17. leta starosti. Ostalim občanom omogoča pridobitev osnovne šolske izobrazbe v šolah za odraste. 45. člen Občina ustanavlja šole in domove za šoloobvezne otroke z motnjami v telesnem tn du- ^'po"končancm šolanju se občina zavzema v sodetovanju z zavodom za zaposlovanje de lavcev za ustrezno zapost.tcvahnadalmjc.m- braževanje otrok z motnjami v telesnem ah duševnem razvoju. 46. člen Občina ustanavlja p.potnc MrmvneJote v kraiih, kjer je glede na število učencev možno smotrno urediti Ptedmetn. pouk^^ PfMik na osnovnih šolah jc orezp z občinskim svetom za šolstvo. 47- člen Občinska skupščina ustanavlja v skladu s pozebami splošne in ^ Občina nudi brezplačen pouk tudi srednjih šolah, ki jih je ustanovda. 48. člen strokovno izobraževanje delavcev .rgamzJr J' ^vdorna delovne organizacije ali niihova strokovna združenja, v ta «a ustanavljajo i^hražev^ne centre. nja^nebedijo, prevzame iniciativo obemska skupščina. *\49. člen Učenci osnovne šole, ki se šolajo izven ki a Str 216 .URAWI GLASNIK 3' — Koper 1R scotembra 1964 dijaki srednjih šol pa imajo pravico do voz nih oiajšav. Občina se zavzema, da bi bile za učenec in dijake, ki se vozijo v šolo, urejene primerne čakalnice. 50. člen Učencem, ki ne morejo hodili ali se ne morejo voziti v osnovne šole zaradi oddaljenosti njihovega stalnega bivališča, uredi občina oskrbo v dijaških domovih. Način kritja stroškov za oskrbo učencev v dijaških domovih določi poseben predpis občinske skupščine. 51. čien Občina daje iz sklada za štipendije štipendije in brezobrestna posojila za študij na visokih, višjih in srednjih šolah v skladu s programom potreb po kadrih ob pogojih, ki jih predpiše občinska skupščina. Občina posebej podpira šolanje izredno nadarjenih študentov; ,, 52. člen Občina se zavzema, da bi skupno z delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi zagotovila službo za predšolsko vzgojo otrok in za varstvo otrok zaposlenih staršev. 53. člen Občina skrbi v mejah materialnih možnosti regionalnega načrta m v sodelovanju z občani, delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi za gradnjo šol, dijaških ^ domov, otroških igrišč in drugih objektov za Varstvo in vzgojo otrok. 54. člen Zaradi napredka in izpopolnjevanja vzgojnega in izobraževalnega dela na šolah, pedagoške pomoči učnemu in vzgojnemu osebju ter zaradi nadzora pedagoškega dela pri uresničevanju njihovih vzgojno-izobraževalnih nalog, organizira občina pedagoško službo kot samostojni zavod ali v sporazumu z dru gimi občinskimi skupščinami kot medobčinski zavod. Kultura In prosveta 55. člen Občina skrbi za zadovoljevanje kulturnih in umetniških potreb občanov. V ta namen občina zlasti: — skrbi za ustanavljanje in delovanje knjižnic, čilainic, muzejev, kinematografov in drugih kulturno prosvetnih organizacij; — skrbi za varstvo in vzdrževanje kulturnih spomenikov; — pospešuje amatersko, odrsko in drugo kulturno dejavnost; — pospešuje dejavnost kulturno prosvetnih društev in organizacij; — pospešuje prirejanje kulturno prosvetnih manifestacij ter gostovanje tujih kulturnih in umetniških skupin; — skrbi za spomenike NOV, za partizanska grobišča in za spomenike, ki jih je občina prevzela v varstvo. V skrbi za delovanje pomembnejših in stalnejših kulturnih- dejavnosti, sodeluje občina ludi z drugimi občinami. 56. člen Službo spomeniškega varstva izvaja neposredno in v skladu z zakonom zavod za spomeniško varstvo. Druge kultumo-prosvetne dejavnosti se izvajajo neposredno v ustreznih zavodih, društvih in drugih samoupravnih organizacijah. 57. člen Občina skrbi v mejah svojih materialnih možnosti in v sodelovanju z občani, delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami za gradnjo novi ti objektov, ki bodo služili kulturno prosvetnim dejavnostim. Občina zagotavlja Zavodom na področju kulture manjkajoča finančna sredstva, kolikor jih ti zavodi pri svojem poslovanju v skladu z predpisi in ustanoviteljskimi akti ne morejo ustvariti. Telesna vzgoja, odmor in razvedrilo 58 člen Občina skrbi za razvoj telesne vzgoje, za odmor in razvedrilo občanov. V ta namen občina ziasti: — skrbi za splošno telesno vzgojo otrok (splošna vadba); — pospešuje telesno vzgojo s tem, da pod pira telesnovzgojne in športne organizacije; — pospešuje prirejanje telovadnih in športnih prireditev, meddruštvenih nastopov in tekmovanj; — skrbi za varstvo in vzdrževanje objektov za tetesno vzgojo; — se zavzema za ureditev pogojev za čim-boljši oddih in razvedrilo občanov s tem, da podpira organizacije, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Občina podpira tudi organizacije, ki pripravljajo letovanja občanov v krajih izven občine; — pomaga vzdrževati objekte za oddih in rekreacijo. / 59. člen Občina skrbi v mejah materialnih možnosti. regionalnega načrta in v sodetovanjvr z občani, delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami za gradnjo novih objektov, ki bodo služili za telovadbo, šport, razvedrilo in oddih občanov. Zdravstvo 60. člen Občina skrbi za zdravstveno varstvo občanov in jim zagotavlja tiste oblike zdravstvenega varstva, kt jih nalagajo občini splošni predpisi. Občina skrbi za to, da so občanom zagotovljene zlasti naslednje oblike zdravstvenega varstva: — osnovna zdravstvena pomoč, obiski zdravnikov na bolnikovem domu in nega na domu; — specialistično m bolniško zdravljenje v zdravstvenih zavodih na območju občine ali izven tega območja; — zobozdravstvena pomoč; — zdravstveno varstvo žena. mater, predšolskih in šolskih otrok ter mladine v odgovarjajočih dispanzerjih, ambulantah in posvetovalnicah; — zdravstveno varstvo in pomoč delavcem v gospodarskih organizacijah in obratnih ambulantah, zdravstvenih domovih in postajah; — prva pomoč in prevoz ponesrečenih, nenadno obolelih io porodnic v zdravstvene zavode; — patronažna služba prj občanih, M so zaradi svojih bioloških lastnosti ali določenih bolezni še posebno izpostavljeni škodljivim vptivom okoija. Občina skrbi tudi za zagotovitev preskrbe z zdravili. 61. člen Občanom, ki niso zavarovani po predpisih širše družbeno politične skupnosti in nimajo sami možnosti kriti stroškov zdravljenja, zagotavlja zdravljenje občina. Z odlokom občinske skupščine se dotočijo natančnejši pogoji za pridobitev pravic iz prejšnjega odstavka. 62. člen Občina posebej pospešuje razvoj preventivne zdravstvene službe in zagotavlja za to potrebna' sredstva, kolikor ni ta obveznost naložena drugim organizacijam. Zdravstveno varstvo izvajajo nejvosredno zdravstveni zavodi v skladu s splošnim) predpisi. V ta namen ustanavlja občina ustrezne zdravstvene zavode in skrbi, da deto teh zavodov zadovoljuje potrebe občanov po zdravstvenem varstvu. Upravni organi občine obravnavajo upravne zadeve s področja zdravstva in izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem sanitarnih predpisov in ukrepov. Občinski zdravstveni center opravlja strokovne zadeve, ki imajo poseben pomen za zdravstveno varstvo in druge upravne ter strokovne zadeve, ki mu jih zaupa občinska skupščina. Socialno varstvo 64. člen Občina ima na področju socialnega varstva naslednje naloge: — skrbi za organiziranje dejavnosti tn služb za neposredno zadovoljevanje potreb občanov, družin in gospodinjstev; — skrbi za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo vzgojne tn socialne probleme; — skrbi za varstvo družine, zlasti za varstvo otrok (rejništvo, skrbništvo, razne oblike dnevnega varstva, zavodsko varstvo Ipd); — skrbi za varstvo občanov, ki niso zniož nt, da bi sami skrbeti zase, za svoje pravice in za varstvo svojih koristi; — organizira pomoč starim in bolnim osebam na domu ali z oddajo v zavodsko varstvo; — zagotavlja denarno in drugo neposredno pomoč socialno ogroženim občanom; — skrbi za žrtve fašističnega nasilja in borce NOB ter za njihov družine, ki potrebujejo posebno pomoč; — skrbi za habilitacijo mladih oseb in za rehabilitacijo invalidnih in defektnih oseb ter za njihovo ustrezno zaposlitev; — skrbi za organiziranje družbene prehrane. 65. ' člen Občina opravlja naloge s področja socialnega varstva neposredno s pomočjo svojih organov ter s pomočjo centra za socialno delo in krajevnih skupnosti. Pri izvrševanju teh naiog sodelujejo organi občine z delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami, ki imajo v svojem programu skrb za človeka. Občina ustanavija v skladu s potrebami in možnostmi socialne zavode, ki nudijo oskrbo, vzgojo in zdravstveno pomoč osebam, ki so potrebne pomoči in oskrbe. Delovne organizacije opravljajo naloge* s področja socialnega varstva v skladu s svojimi statuti. 66. člen Center za socialno delo opravlja strokov-noanalitske naloge ter strokovno povezuje in usklajuje službe socialnega varstva V posameznih organizacijah. t 67. člen Za izvrševanje nalog s področja socialne-ga varstva zagotavlja občina potrebna sredstva v proračunu. Druge dejavnosti . 68. člen Za pomoč občanom pri uveljavljanju njihovih pravic pred sodišči, drugimi državnimi organi ter zavodi, ki opravtjajo javne službe, organizira občina službo pravne pomoči. Službo za pravno pomoč opravlja poseben zavod v Idriji, po potrebi pa tudi na krajevnih uradih. Natančnejša določila o službi pravne pomoči d"!oči občinska skupščina s posebnim predpisom. St. IS — Koper. !S. septembra 1964 ^URADNI GLASNIK; Str. 217 69. člcp Občina skrbt za zdravstveno zaščito Živali predvsem za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih botezni ter parazitarnih in vzrej-nih bolezni. Strokovno