Stev. 10.
Organizacija.
(Iz odborove seje dne 27. scpt. 1922.)
Glede delovanja podružnic se je sklenilo prepustiti odločitev občnemu zboru, ki naj sklene, če naj se spremene pravila. Če so ta ovira delovanju, naj se spremene. Toda podružnice naj delujejo, a njihove sklepe naj izvede centrala. Vso občevanje z oblastvi naj se izvede torej potom osrednje zvez«.
' Sklenilo se je, da se protestira proti uvedbi raznih novih davkov, ker bi nameravana davčna preosnova težila le male ljudi. Zahteva se predvsem, da se izenačijo davki.
Sprejme se sledeči predlog: Kpmande vojnih okrugov zahtevajo po »Zakonu o ustrojstvu vojske« (vojne) in po »Pravilniku o rekrutovanju« pod kaznijo, da morajo županstva vedeti za naslove vojnih obveznikov.
Ker pa županstva nimajo sredstev, da da bi prisilila vo^ne obveznike k zglaše-valni dolžnosti, naj »Županska zveza« bodisi po poslancih bodisi direktno izposluje na merodajnem mestu, da se ta točka zakona ukine, oziroma naj se deluje na to, da se vojaški zakon čimpreje temeljito revidira in se spremene tozadevna določila.
Nadaljni predlog, da naj se kaj stori glede dopustov vojakom v slučaju smrti svojcev, ker vojaške oblasti sedaj niti na brzojave ne odgovarjajo, se spre, me enako kakor prvi — soglasno. — Županstva pa se opozore, da na] natančno prouče pravilnik o rekrn to vanju glede oprostitev vojaških obveznikor (rekrutov).
Od delegacije ministrstva financ se zahteva, da ne ovira občinskih doklad na državne davke.
Občni zbor dne 22. oktobra 1922.
Pri mnogoštevilni vdeležbl nad 120 občinskih zastopnikov iz cele Slovenije je otvorii občni zbor načelnik »Županske zveze« narodni poslanec Iv. Stanovnik — povdarjajoč, da so časi resni in se je zato treba prijeti dela z vso resnostjo. Av-tonomija je blizu, a brez avtonomnih občinskih zastopov ni prave avtonomije, ker podlaga so ji občine. Pravic si ne smemo pustiti vzeti 1
Za osrednji odbor poda poročilo o delovanju »Županske zveze« v prvem povojnem letu Zvezin tajnik Fran Kristan. Med raznimi posli, ki jih je izvršila Županska zveza, je v prvi vrsti omeniti kot enega izmed najvažnejših, da je priredila 10 (deset) vseskoz lepo uspelih Eupanskih tečajev (enodnevnih poučnih
shodov). Na razna oblastva je bilo poslanih 26 vlog. — Drugi važen del poslovanja je bilo »izdajanje posebne priloge »Domoljuba« — »Občinske Uprave«.
Za celjsko okrožje Županske zveze je podal posebno poročilo taj. M. K r a n j c. — Radi omejenega prostora ne moremo priobčiti obširnega poročila o poslovanju zveze. Zato se omejimo le na bistveno važne nadaljne razprave na občnem zboru.
Razgovor se je sukal okoli vprašanja lastnega glasila. Ker je za enkrat to še nemogoče, se je naročilo odboru, da 1. študira to vprašanje, in 2. študira, kako bi se ustreglo vsem članom bivše Štajerske glede prejemanja sedanje priloge kot glasila Zveze.
Treba je tudi sotrudnikov, ki se jih mora plačati. Zato je občni zbor pooblastil odbor, da vpoštevajoč izražene želje ukrene vse potrebno.
Občni zbor je sklenil po predlogu celjske okrožne organizacije, da bodo odslej občni zbori menjaje se vsako leto enkrat v Ljubljani, drugič v Celju. Prihodnji občni zbor bo vsled tega v Celju.
Na znanje se vzame začasno blagajniško poročilo, ki se odobri šele potem, ko poteče triletna poslovna doba t. č. odbora.
O nameravani davčni reformi je poročal rač. svetnik Jože Pire. Občni zbor izjavi, da v taki obliki reforma ni sprejemljiva, o kateri so lahko reče, da je analfabet3ko delo. — Občni zbor zahteva, da dobe na vpogled načrt ne le strokovnjaki, marveč tudi V3i tisti, ki bodo morali plačevati. Načrt naj se prouči, in na to skličejo posebni shodi. Že občni zbor pa sklene ostro protestno resolucijo proti na-merevoni davčni reformi v tej obliki, kakršna naj bi bila po sedanjem načrtu.
Enak protest se sklene tudi proti nameravanemu novemu stanovanjskemu zakonu (stanovanjski naredbi), zlasti pa proti ogromnim kaznim in proti njihovi nameravani porabi, ker naj bi se stekale po načrtu v — hipotekarno banko v — Belgrad. Te kazni morajo priti na vsak način v prospeh tisti občini, v kateri bi bile izrečene.
Tajnik celjskega okrožja M. K r a n j c pripomni, da se je to vprašanje obravnavalo v krajevnih kmetskih zvezah, v sejah, ki so bile naravnost protestna zborovanja. Ljudi je treba alarmirati; protesti vendarle nekaj zaležejo. V protestni resoluciji se zahteva, da mora priti zakonski predlog v izjavo, predno pride v razpravo.
Točka dnevnega reda »Sprememba pravil« se tiče stališča pokrajinske uprave, ki ne prizna podružnic Županske zveze kot takih, marveč zahteva od njih, da so ustanove kot samostojna društva s last-
nimi pravili. Občni zbor smatra to za šika no vlade, kajti »Kmetijska družba« imi enake »podružnice«, tem pa ne dela nikdt sitnosti. — Sprejme se predlog, da osta ne »Županska zveza« pri sedanjih pravi lih, ker za spremembo tudi ni nobeneg; povoda.
Po predlogu župana Lebingerja (ka kor že v eni odborovih sej) se sklene, di naj podružnice poslujejo kot zaupni odbor (zaupniki) centralne organizacije. — Z ob lastvi naj te podružnice (zaupniški odbo ri) ne občujejo samostojno in naravnost marveč naj se v vsakem slučaju poslužu jejo centrale.
Glede članarine za drugo povojno po slovno leto sklene občni zbor: Članarin: znaša 16 K; od tega zneska dobi od vsa lcega člana centralni odbor 12 K, a 4 1 obdrže od vsakega člana podružnice (za upniški odbori) za lastne potrebščine. Ra di enotnosti je bilo tudi sklenjeno, da na se krije poslovno leto s koledarskim le tom. Zato naj se prične s pobiranjem no ve članarine s 1. januarjem 1923.
Pri nadaljni točki dnevnega reda < poučnih tečajih se je ugotovilo, da jih j', bilo mogoče v zadnjem poslovnem leti prirediti toliko le z dobrohotno naklonje nostjo pokrajinske uprave, ki je dala n; razpolago po dva predavatelja, pa tudi po krila stroške za nju. Le tako je bilo mogo če prirediti več tečajev, nego je bilo skle njeno spočetka. Treba pa je nadaljeval s temi tečaji, a pri tem upamo, da dobim' tudi v prihodnje pomoč vlade.
Sklene se, da se priredi v zimskih me secih drugega poslovnega leta dvanajst te čajev, šest za bivšo Kranjsko in šest z. bivšo Štajersko, menjaje se v obeh delil Slovenije.
Po predlogu župana LovrenčiSa sc sklene prirediti v Ljubljani poseben teča za občinske tajnike in občinske funkcio narje sploh radi pouka v vojaških zadevah V ta namen se naprosi vojaška oblast, d; od svoje strani prispeva in sploh omogo či tak tečaj.
Stavljen je bil dalje predlog, naj se uvede po občinah enotnost glede vžitnin skih doklad (na vino). Posebno pa naj s< zahteva od delgacije ministrstva financ, d; vselej vpošteva sklepe občinskih odboro\ ne pa jih spreminja z znižanjem sklenjeni! doklad.
Glede občinskih tiskovin je bilo skle njeno, da bodo tekom januarja ali febru ar j a na razpolago županstvom v Jugoslo venski bukvami.
K temu pripominja tajnik celjskeg; okrožja M. Kranjc, da ima na bivšer; Štajerskem občinske tiskovine ie v zalop Cirilova tiskarna v Mariboru.
Župan Lebinger povdarja, da je 1 malo občin prispevalo z darili »ŽupansK
31
zvezi« v preteklem letu. Naj letos to store ♦ se občine in vstavijo naj primerne vsote ta to v proračune!
Pri slučajnostih je bilo stavljenih več vprašani, nasvetov i. dr. — Med drugimi je opozarjal občinski tajnik Bizjak, da lm-je izdeluje poštna uprava nekak načrt poštnega pravilnika, po katerem naj bi pri poštah III. razreda odpadli selski pismo-noše, a dostavljanje poštnih pošiijatev naj bi prevzela županstva. V tem oziru stori Županska zveza potrebne poizvedbe in korake.
Načelnik poslanec S t a no v n i k pripomni, da dobe včasih poslanci komaj 1 uro pred sejo zbornice načrte zakonov, da jih ne morejo proučiti. Zato je treba zahtevati, da se dado v vpogled pravočasno, vsaj 14 dni popred.
Župan Lebinger predlaga: Zahteva se, da se pošlje na vpogled načrt nameravanega novesa občinskega reda, ki se brez nas ne sme spremeniti. — Enako se zahteva na vpogled tudi novi vojaški zakon.
Po iifkih vesteh se namerava vzeti občinam pravica do občinskih lovov. Po tem načrtu na: bi pripadle lovske najemnine državi. Proti temu se protestira in nastopiti se mora najodločneje.
Enako se je izrekla proti združitvi občin vsa Slovenija. Zato se sklene, od-nosno sprejme predlog: Občni zbor se upre z vso silo, da bi se vzela malim občinam samostojnost.
Načelnik Stanovnik opozarja še enkrat podružnice, naj ne predlagajo same resolucij, ampak pošiljajo vse le centralnemu odbora, ker je treba vselej previdnosti.
Končno se sklene zahtevati, da se doseže od vojaštva brezplačno tiskovine, ki morajo imeti tudi slovensko besedilo.
Podružnicam „Županske zveze".
Opozarjamo na sklep zadnje odboro-ve seje, zlasti pa na sklep občnega zbora, po katerih naj podružnice (zaupniški odbori) ne nastopajo nasproti oblastvom samostojno, marveč naj v vsakem slučaju
fiošiljajo vse sklepe, vloge, peticije, reso-ucije i. dr. centralnemu odbora v Ljubljani, da jih izvrši, odnosno odpošlje na pristojna mesta.
Tudi naj opuste podružnice vsako akcijo, v kolikor Be ne tiče organizatorične-ga delovanja, in o kateri bi ne bil popred obveščen centralni odbor, ki odgovarja ne-le oblastvom, marveč tudi javnosti.
Opozarjamo dalje, da ima »Županska Xveza« natančno začrtan smoter svojega delovanja v svojih pravilih. Za vsakršno morebitno delo ali akcijo, ki ni v skladu z zvezinimi pravili, pa bi jo kdorkoli izvršil na svojo roko v imenu skupne organizacije, centralni odbor »Županske zveze za Slovenijo« ne bo odgovarjal. — Toliko v vednost in ravnanje I
Na zlobne napade, kakor je bil oni ▼ »Kmetijskem listu« z dne 8. t m., pa »Županska zveza« ne bo odgovarjala. To bodi ta konstatirano nrvič in poelednjiS.
Uradne pošiljatve županstev — prostost poštnine.
Po neki opozoritvi direkcije pošte in brzojava pošilajo mnogi občinski uradi razne vloge na državne oblasti, zlasti pri-zive proti odmeri dohodnine od privatnih strank v uradnih pisemskih ovitkih z označbo »službeno, poštnine prosto« kot uradno občinsko zadevo na okrajno davčno oblast oziroma druge urade poštnine prosto.
To je zloraba uradne oblasti v svrho dosege poštninske prostosti po § 423 točka 2. črka d zakona o dohodarstvenih prestopkih.
Ker je mogoče, da se nekateri občinski uradi niti ne zavedajo kaznivosti takega postopanja, se opozarjajo vsi občinski uradi (županstva) na nedopustnosti takih pošiijatev in na kazenske posledice po navedenem paragrafu. Vsled prošnje direk-ciie pošte in telegrafa se je naročilo političnim oblastvom prve stopnje, da izročo pošti pisemske ovitke od vsakega kot poštnine prosto označenega pisma, v katerem je bila privatna vloga, da se izterja poštnina od pošiljatelja.
O tem so bili obveščeni radi analognega postopanja tudi drugi državni uradi.
V katerih slučajih pa imajo občinski uradi pravico do oprostitve poštnih pristojbin. je natančno navedeno v okrožnici, razglašeni v ^Uradnem listu« št. 82 z dne 16. julija 1921.
OBČINE! — PODPIRAJTE ŽUPANSKO ZVEZO 8 PRISPEVKI IN DARILI!
Cerkveni ključarji.
Prejeli smo vprašanje: Ali ima vso pravico le župnik, da jih postavi, ali se mora tudi za te zahtevati volitev?
Odgovor: Vprašanje se tiče cerkvene zadeve, o kateri ne smatramo za umestno, da bi razpravljali na tem mestu. Svetujemo Vam, da se v tem oziru sporazumele naravnost z dotičnim župnikom samim, ki Vam bo stvar gotovo radevolje in temeljito pojasnil. — Če gre za kak spor, obrnite se na knezoškofijski ordinariat, ki bo zadevo gotovo uredil tako, da bo prav za vse in za vsakogar.
Z občinsko upravo pa nima imenovanje, postavitev ali določitev cerkvenih ključarjev prav nič opraviti; zato smo tudi mnenja, da opravičeno odklanjamo odgovore na enaka aH druga vprašanja v cerkvenih zadevah, v kolikor niso v zvezi z občinskim gospodarstvom in z javno upravo v obče.
Se enkrat: Občinski proračuni.
Na zadnjem občnem zboru »županske zveze« je bilo sklenjeno, da se opozo-re županstva Se enkrat na poglavitno nalogo, ki jo imajo v izvrševanju lastnega delokroga, to je: občinskega gosnodarstva.
A to je mogoče le na temelju pravilnega in rednega letnega proračuna.
Ker se je izrecno želelo, da naj se še enkrat pojasnijo dopustne meje, do katere so mogoče občinsko doklade in samo-Btojne naklade, storimo to zopet, četudi imajo županstva vsa potrebna navodila že v uradnih okrožnicah. Opozarjamo tudi na naš zadnji članek v oktoberski (8. štev.) »Občinske uprave« — priloge 39. št. >Do-moljuba«.
Formalno stran glede pravilnosti proračunov in prilog, ki so potrebne, določa okrožnica pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za notranje zadeve, z dne 30, septembra 1922, štev. 35.779. To okrožnico so prejela vsa županstva potom okrajnih glavarstev.
Glede občinskih davščin, ki se lahko pobira.o, velja slej kot prej in nespremenjeno sledeče:
1.	Občinske doklade na direktne davke so neomejene višine. Sklenejo se lahko v oni izmeri, ki je potrebna, da se pokrijejo vse v proračunu izkazane in od občinskega odbora potrjene občinske, šolske in druge potrebščine, v kolikor ne zadoščajo za to dohodki iz lastnih virov občine (podjetij, naprav, zemljišč i. dr.)-
2.	Da bodo doklade na direktne davke čim nižje in ne bodo obremenjevale preveč revnih slojev in davkoplačevalcev, se priporočajo občinske doklade na državno užitnino (trošarino) od vina in vinskega mošta. Ta doklada pa je omejena v toliko, da je treba za pobiranje nad 80 odstotne doklade posebne pritrditve delega-ci'e ministrstva financ. S tem seveda ni rečeno, da bi ne mogla znašati ta doklada tudi 200 odstotkov. Preko te izmere vse-kako ne bo šlo; sicer pa verno iz skušnje, da je mnogo občin, ki se upiraio celo 50 odstotni dokladi na vino, kar je pač žalostno.
To doklado je mogoče skleniti le v odstotkih, no od litra. Račun za občine je enostaven. Sedaj pobira n. pr. država 140 kron od hI vina. Občina pobira na ta državni davek 50 odstotkov, znese torej občinska doklada 70 K od hektolitra. — Če zviša država trošarino na 200 K od hI, bo dobila občina pri 50 odstotni dokladi 100 kron. Za pobiranje te doklade po oraranih finančne kontrole odtegne država režijski prispevek 10 odstotkov dohodkov.
Menimo, da mora biti glede te doklade vsakomur dosti jasno.
3.	Poleg tu pod 1. in 2. navedenih do-klad pa lahko pobirajo občine tudi sled^e samostojne občinske naklade, ki so bile določene in županstvom priobčene z okrožnico bivšega povei jeništva za notran<e zadeve z dne 7. januarja 1921, štev. 30. Te naklade so mogoče na meso (klavno živino) in vse druge piioče. — Vsi v tej okrožnici določeni zneski vel ajo še nadalje, le na pivo se je zvišal dopustni znesek od 80 K na 50 K od hektolitra.
Na meso in klavno živino so mogoče te-le samostojne naklade: od govedi nad 1 letom . . < . 50 K; od telet pod 1, letom ..... 30 K; od drobnice . ... „ ... 10 K; od prašičev...... . - 80 K:
p
od vseh vrst v občino uvoženega •« inesa in mesnih izdelkov od
100 kg........ . . 40 K.
N« pijače se lahko pobirajo razen na pivo sledeče naklade: na sadjevec (sadno vino in sadni
mošt) od hektolitra .... 5 K; na navadno žganje od hektoliter-
ske stopnje.......10 K;
na poslajeno žganje od litra ... 5 K.
Naj pojasnimo še enkrat višino naklade na navadno žganje, ki se mora določiti po vsebini alkohola od hektoliter-Bke stopnje in ne od litra. Vzemimo, da vsebuje srednje vrste žganje povprečno 85 stopinj alkohola. Če znaša sklenjena naklada po 10 K od hI stopnje, znaša torej naklada od hektolitra 350 K, ali od liha 3 K 50 i. Tudi to bo menda sedaj jasno vsakomur
Mi ;o Želimo, da bi prav vse občine Iskale vire svojih dohodkov v teh davščinah, četudi na račun rdečih notov pijancev 1
4.	Občinske takse so občinske davščine, ki jih pa ni treba vsako leto posebe sklepati o priliki redrih proračunov. Te takse, k^ enk' at dovoljene in odobrene, veljajo trajno, dokler jih ne spremeni občinski odbor sam z novim sklepom. Višine vseh dop istnili taks pa z ozirom na odmerjeni prostor ne moremo navajati na tem mestu. — Navedene so itak v tarifi k taksni naredbi z dne 1. aprila 1920, štev. 177, Uradni list št. 49 iz leta 1920.
5.	V posameznih, to pa zlasti večjih občinah z razvitim tujskim prometom, se pobirajo še nekatere druge davščine n. pr. od prenočišč (na postelje), na motorna vozila itd. Za podeželske občine te davščine po večini ne prihajajo v poštev. Edino davščina od prenočišč bi bila v prometnih krajih morda umestna. Navadno znaša ta r-o i Din za vsako noč in poste-l o. Če men: kaka občina, da naj bi se uvedla ta davščina, jo lahko sldene, pri tem pa ocstonn kot pri vseh Jrngih (sklep občinskeg'. odbora, razglas itd.). __
Ubožm oskrba.
Ali je naša občina dolžna plačati oskrbne stroške (v hiralnici) v Avstriji?
Imeli smo opraviti s sledečim konkretnim slučajem: Mestni magistrat v Grazu je oddal neko občinsko ubogo F. S., pristojno v neko tukajšnjo občino, v oskrbo-valnico v Grazu. Sedaj zahteva od domovinske občine povračilo oskrbnih stroškov. Ta občina se plačilu protivi, češ da ni bila o oddaji uboge pravočasno obveščena, in da pade vsled tega odgovornost po domovinskem zakonu in zakonu o oskrbovanja ubožcev na občino bivališča. Pri tem sklicuje domovinska občina na to, da ni prejela od graške občine dvoje obvestil, o katerih pa trdi ta, da jih je odposlala.
Gre torej za to, je li domovinska občina dolžna plačati dotične oskrbne stro-sito sli 116
Pojasnilo, ki velja za vse enake slučaje, priobčujemo zato, da se bodo vedela ravnati županstva po njem in si prihranila nepotrebne pisanje.
Po § 8. zakona o oskrbovanju ubotccev
z dne 28. avgusta 1883 (dež. rak. št 17 za | Kranjsko) ne sme nobena občina od- , reči v n a n j i m ubožcem nujno poirebne ' pomoči. Zahtevati ima pravico povračilo ali od domovne občine ali pa od oseb, ki so po državljanskem pravu dolžne plačati oskrbne stroške. Zakon veleva takojšno obvestitev domovne občine, da je sprejela občina bivališča v oskrbo vnanjega ubožca. To veleva poleg ubožnega — predvsem v § 30 — domovinski zakon z dne 3. decembra 1865, drž. zak. št 105. —
V nasprotnem slučaju nalaga zakon (ubožni erako kakor domovinski) — občini bivaiif-ln odgovornost za škodo, ki bi nastala domovni občini radi zakasnelega obvestila. To pa velja le tedaj, če bi mogla domovna občina dokazati, da bi bili oskrbni stroški doma nižji nego v Grazu, posebno pa še-le tedaj, če bi mogla dokazati, da ni bila pravočasno obveščena, ko je bila uboga F. S. sprejeta v oskrbovalnico, in da ni bila takoj pozvana, da jo prevzame v svojo oskrbo.
Za ta slučaj navajamo primer: Recimo, da bi stalo oskrbovanje doma le 20 K na dan, a v Grazu 30 K. Tedaj bi bila graška | občina odgovorna za razliko 10 K, in le ta razlika bi se lahko odtegnila od zahtevanega povračila. — Edino to je namen do-tičnega postavnega določila glede odgovornosti občine bivališča, da bi ne bila domovna občina oškodovana za višji znesek, nego bi veljalo oslcrbovanje doma. Na dolžnost plačila se pa navedeno določilo io nanaša, in se domovinska občina nikakor ne more upirati plačilu stroškov sploh. Kakor rečeno: Če bi graška občina ne bila storila svojo postavne dolžnosti o takojšnjem obvestilu, potem bi bila odgovorna za tisto razliko, kar bi več stalo oskrbovanje v Grazu nego doma.
Toda iz vsega je razvidno, da je storila graška občina vse, kar predpisuje zakon. Iz tega pa sledi zopet, da je domovin-I dka občina dolžna plačati vse oskrbne I stroške. Nadaljno njeno mnenje, da bi bila dolžnosl mejtnega magistrata graškega, prepeljati dotično ubogo v domovinsko občino, v zakonu ni vtemeljeno. Po § 21 ubožnega zakona (za Kranjsko) sme pač občina bivališča odrediti prevoz ubožcev v domovno občino, ni pa to njena dolžnost.' Čisto vseeno je tudi, ali se je občina obvezala plačati stroške za oskrbo v tuji občini ali ne, kar predpisuje to že zakon.
K sklepu pa še to-le: Občina naj le plača oskrbne stroške že z ozirom na to, ker so po valutni diferenci nedvomno manjši, nego bi bili, če bi oskrbovala občina dotično osabo doma. Če pa meni občina, da ue kaže plačevati nadaljnih oskrb-, nih stroškov za oskrbovanje F. S. v Grazu, i mora pač sama poslati koga tja, da pre-; pelje dotično ubogo domov.
Vsak drug korak bi bil v tem slučaju brezvspešen. _____________________
Napoved stanovanj in stanovalcev.
Županstva ao dobila od davčnih obla-stev (če povsod, ne reino) nalog, da morajo vsi hišni »oeestniki ali njihovi namest-
niki vložiti do 30. novembra 1922 hišne v?kaze in stanovanjske izkaze, dalje zaznamke prebivalcev v poslopjih, neodila-nih v najem. — Na tozadevno vprašanje nekega županstva opozarjamo, da tu ne gre za kako novo naredijo, marveč temelji ta nalog na določbi § 200 starega, avstrijskega zakona o direktnih osebnih davkih. — Nova je pač le globa, ki jo je za-pretila delegacija ministrstva financ do višine 4000 K, dočim je določena v § 247 omenjenega zakona le v znesku 400 K.
Da ne prido kdo, ki bi ne vložil pravočasno zahtevanih izkazov in napovedi, res v neprilike in kazen, smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo v prvi vrsti županstva na tozadevni razglas delegacije ministrstva financ z dne 2. oktobra 1922, K št. 2486/A I. ex 1922 v »Uradnem listu št. 106. — Županstva naj ta razglas takoj javno razglase, če tega morda še niso storila. Ker razglaša delegacija, da se dobivajo tiskovine za vse izkaze brezplačno pri davčnih uradih, naj županstva preskrbe tiskovine za vse prizadete občane —1 posestnike, jim razdele tiskovine in gredo ljudem sploh pri popisovanju na roko.
Če se morda ponekod doslej taki izkazi niso vlagali, ne sme to nikogar motiti, da bi tudi sedaj opustil pravočasno vložitev, ker bi trpel škodo vsled globe le sam. No, pripomniti pač smemo tukaj, da iz vsega ni razvidno nič drugega, nego kako »izborno« funkcionira v Sloveniji — davčni vijak.
Kaj morajo vedeti in poznati županstva?
(O razsodbah upravnega sodišča.)
(Dalje.)
V predzadnji številki »Občinske Uprave« (glej »Domoljubovo« štev. 32 z dne 16. avgusta 1922) smo priobčili nekaj razsodb upravnega sodišča, nanašajočih 8e na krajevne (selske) občine vobče, in na poglavja občinskih redov, ki govore o občanih (občincih), domačinih in tujcih v občini.
Danes prehajamo na tretje poglavje, ki vsebuje določila o občinskem, zastopu. Znano mora biti vsakomur, da je edini postavni zastopnik občine občinski odbor, to je ona korporacija, ki jo izvolijo upravičeni volilci svobodno po lastni, ljudski volji na podlagi občinskega volilnega reda. — Ta občinski odbor izvoli izmed sebe župana in občinske svetovalce, Id tvorijo vsi skupaj občinsko starešinstvo. Občinski odbor sklepa, a župan s svetovalci (občinsko starešinstvo) izvršuje njegove sklepe. Čisto napačno je torej tolmačenje, — (da se dotaknemo mimogrede tudi tega vprašanja) — da sta v občini sami kot enoti, obstoječi iz občinskega odbora in njegovega izvršilnega organa, županstva, dve odločujoči in-stanci. Kdor trdi to, postavlja na glavo ves dosedanji postavni sistem občinskih redov. A dokler ne dobimo novega občinskega reda, ne morejo in ne smejo omejevati, najmanj pa spremeniti tek določb nikak* uredbe ali naredbe, tudi ne brez postavo-dajalnega državnega zbora Izdani »zakoni«. Vse to 00 nune omajati temeljev v*.
ljavnih občinskih redov, ld so in morajo biti za nas sedaj še vedno veljavne postave, ld jih ne more na kratko razveljaviti kak ministrski svet. Toda to, kakor rečeno, le mimogrede.
0 številu občinskih odbornikov, o vo-litvi občinskih odborov, o vstopanju namestnikov itd., tu ne bomo pisali. Vse to obsega sedaj veljavni občinski volilni red, ki pa tudi ne bo trajal večno. In končno, hoteli smo v prvi vrsti seznaniti naše občine z raznimi, na občinsko upravo nanašajočimi se razsodbami bivšega upravnega sodišča, ki imajo trajno veljavo.
Važno je vedeti, kdaj se morajo razpisati nove volitve, ko poteka čas volilne d<>be. V tem oziru je razsodilo upravno sodišče z razsodbo z dne 17. marca 1887, št. 823, Budw. 3447, da določa zakon le, kdaj se morajo izvršiti volitve najkasneje. Razpišejo se pa laliko tudi popred.
Pogostokrat vlada nejasnost glede plač n. pr. župana, ali kakih nagrad za občinske svetovalce. Glede slednjih navajamo razsodbo upravnega sodišča z dne 30. nov. 1S88, št. 3687, zv. XII. št. 4375, ki pravi: Plače za poslovanje (funkcijske dolclade) se ne sme pripoznati občinskim svetovalcem. Tak sklep sme izpodbijati vsak občan. — Drugih bistveno važnih razsodb k tretjemu poglavju ni.
Pač pa naj pri tej priliki omenimo na kratko stališče glede županove plače. V splošnem določajo dotični paragrafi občinskih redov (§ 21 za Štajersko, § 25 za Kranjsko), da je to stvar občinskega odbora, ki naj sklepa o plačah. Kdaj pa naj sklepa? — Najprimerneje je, da se določi plača županu takoj v prvi seji po izvolitvi, nadalje pa vsako leto pri sklepanju o proračunu. Najmanj primerno je po stari praksi, če se prepuščajo županu razni občinski dohodki, n. pr. razne takse, celo dohodki občinskega lova, itd. To je napačno. Določi naj se vselej fiksiran znesek kot izdatek, ki mora biti tudi kot tak izkazan v računu. Vsaka druga vrsta in drug način plač lahko dovedeta v nesporazum in do pritožb.
V neposredni zvezi s poglavjem o občinskem zastopu je nadaljnje t j. četrto poglavje opravilnem področju s e 1 s k e občine«, (o delokrogu krajevne občine). — Povsod se deli to področje ali delokrog na dvoje poslov: a) na domače (lastno) področje oziroma samostojen delokrog, in b) na izročeno področje oziroma prenesen (izročen) delokrog. — Kaj vse spada med opravila samostojnega (lastnega ali domačega) področja, je v občinskih redih natančno določeno; (olej § 28 obč. reda za bivšo Kranjsko, ali § 24 o. r. za štajersko). — Izročeno področje (preneseni delokrog) pa obsega vse tiste posle, ki so odkazani občinam po državnih zakonih oziroma v okviru teh zakonov po deželnih zakonih glede sodelovanja občin pri poslih javne uprave.
(Dalie.)
Listnica uredništva. — G. župan M. B. na R.: Vaš dopis smo prejeli šele po občnem zboru. — 0 izvrševanju vojaških poslov po županstvih bi bilo vsako debatiranje odveč, ker je te posle naložila pbči-3*
nam vojaška uprava; zato proti temu ni pomoči. Ko se bo delal nov vojni zakon v zbornici, takrat bo čas nastopiti in po poslancih zahtevati ureditev, ki bo zadovoljila občine in vojno upravo. — Sicer smo pa že-večkrat povedali svoje mnenje, da je za občine pridobitev, če obdrže vojaške posle, ki dado spočetka res mnogo dela, toda so tudi lahko velike koristi za ljudi. Pač bo pa treba storiti vse, da dobe občine odškodnino in tiskovine od vojaških oblasti.
Članarina se je zvišala na skupnih 16 kron, od katerih pa dobe krajevne organizacije po 4 K. Znesek 8 K je za sedanje čase tako malenkosten, da ni moglo biti pomisleka proti povišku. Saj gre za dobro in vrlo važno stvar. Tajništvo Ž. Z.
Naprodaj je po jeko nizki ceni. Je dobro ohran.
1 stružnica, 1 okrožna žaga, 1 parni kotel,
zelo pripravno zn malo mizarstvo kje na deželi Naslov pod: Pošlno ležeče Kranj, šlev. 1500.
Kovačijo iščem prometnem kraju. Ponudbe pod »Kovačija 5016« na upravinšlvo
i Vreče in rute
za stiskanje voska, GURIE in SI IA za A"LINE, S i KUNE iz črev priporočam lastnega izdelka. -— VZAMEM V DELO vsako množino 1'KEDIVA ter izdelam po nizki ceni vsakovrstno VRVAKSKO !	BLAGO.
Anton Šinkovec st., Kranj 12.
prvovrstno hrvaško in islrsko, se dobi pri FRAN I POGAČNIKU, Ljubljana, Dunajska cesla štev. 36.
Malo Felierjevega pravega Eiza-ffMšda — in proč so bolečine.
Drgrienjc s Fellerjovim Elra-fluidorn je i rava ilobroiiejn stl Umivanje s Kellerievini EUaflui-(Jom jnči mišičevje in živce! Deluje antiseptično in osvežujočo I Prežene nohoa in tiaredi neobčutljivega proti mrzlemu zraku I Zu oči in ušesal Zobe in glavo 1 Za vrat in usta I Za hrbet in udel Za celo telo izvrstno hišno sredstvo in kosmetikum. Feiierjev Elzufluid je veliko močnejši in izdatnejši kakor francosko žganje.
En poskus zadostuje, da tudi Vi rečete:
Lepo, črno
istrsko in hrvatsko brinje
ilobiie po najnižji ceni pri MIHAELU OMAIINU v Višnjigori.
4li38
Več hlapcev
TO JE NAJBOLJŠE.
Si AR SEM KEDAJ OKUŠAL!
V vseh dotičnih poslovnlcaft zahtevale samo pravi Elzafluid od Iekarnar|a Feiler. Prt naravnih naročilih stane s paUovan cm In poštnino če se pošlje denar naprej ali pa po povzetiu:
3 dvoinate ali 1 Specialna steklenica 24 Din 12 dvojnatih „ 4 Specialne steklenice 84 Din 24 dvojnatih ,, 8 Specialnih steklenic 146 Din 36 dvojnatih „ 12 Specialnih steklenic 208 Din
KOT PRIMOT: Elza-obiiž zoper kuna očesa 2 i) n in 3 Din; Etza-mentolni črtni ki 4 Din; Elza-posipalnl prašek 3 Din; Eiza-ribje olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 Din; Elza-kolooska voda 15 Din; Elzašumski miriš za sobo 15 Din; Gljrcerin 4 Din in 15 Din; Lysol, Lysoform 12 Din; Kitajski čaj od 1 Din dalje; originalno Radikum francosko žganje 13 Din (velika steklenica): Elza-mrčpsni prnSck 7 Din; strup za podgane in miši 7 Din. — Za pnmot se pako-vanje ia poštnina posebej računa.
Na to cene se računa sedaj Se 5% doplačila-Adreslrati natančno: Eagen V. Feller, lekarnar, Stnbiea Donfa. Elzatrg St. 16, Hrvatsko.
sprejme graščina na Sp. šlajerskem proti dobri plači. — Ponudbe pod »Zanesljivost 4836« na upravnišivo »Domoljuba«.	4836
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih C ftotipi Ljubljana, Stari trg 2a strojev I UtllJCI- Sprejme se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje
DVOKOLESA, OTROŠKI VOZIČKI, ŠIVALNI IN RAZNI STRO|l. »TRIBUNA«, tovarna dvokoles m otroSkfh vozičkov, Ljubljana, Karlovskn cesta 5i. 4.
nvnimi	emajliramo z °flniem
U ■ unULbtfH ponikljamo v lastnih delavnicah in shranimo preko zime. F. BA DEL, »TRIBUNA«, L|UBL|ANA, Karlovska cesta St. 4.
M
iklavže, parkeljne, medene kolače, kekse, kandite in vseh vrst lecta
po najnižji ceni v tvorniški zalogi
A. Poselil,
Ljubljana, Oospomtaka c. 7,
pletenine, svila, vse potrebščine za šivilje in krojače
najceneje pri A. ŠINKOVIC nasl. K. SDSS Ljubljana, Mestni trg 19-
= Zobotrebce =
stalno kupuje: M. TOMAŽIN,
RAŠICA št. 5. pošta Velike Lašče.
SLAVONSKI SOK.
Zelo prijetno učinkujoče sredstvo proti hudemu in nadušljivemu kašlju, prsnemu in pljučnemu kataru, gostim slinam, zbadanjem, hripavosti itd. — To zdravilo je prirejeno iz najbolj učinkujočih rastlinskih sokov, ima prijeten sladek okus ter ga lahko uživajo občutljive in razvajene osebe kakor tudi otroci.
Pošiljamo najmanj 3 steklenice! '•C CENA STEKLENICI 50 KRON. Edina zaloga r lekarni pri »ZLATEM ORLU«
Mr. J. Svoboda v Pakracu
SLAVONIJA,