Štev. 50.
Poštnina plačana v gotovini«
V Liubliani, dne 10. decembra 1924.
Leto XXXVII.
Izhaja vsako ir.do ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Dia - Posamezna številka 1 Din. — V imeratnem delu vsaka drobna vratica ali nie prostor tO Din.
Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in inserati pa Uprav.nlitvu Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Vsem somišljenikom SLS
7, volitvami 8. februarja stopa naš narod v odločilen boj za svojo svobodo in enakopravnost. Vsak naš somišljenik ve, za kaj gre v tem volivnem boju, vsakdo pa tudi ve, da bo treba v. težkih razmerah, v katerih živimo, podvojenega dela in napora. Stranke režima bodo razpolagale s sredstvi, o katerih vsi vemo, odkod pri~ hajajo, mi moremo računati samo na pomoč somišljenikov. Zato se že danes obračamo do vseh, ki jim je slovenstvo pri srcu in ki pojmujejo zgodovinski pomen sedanjih volitev s prošnjo, da prispevajo po svojih močeh a a
Vsak somišljenik naj stori svojo dolžnost tudi v tem oziru, da zagotovimo sijajno zmago Slovenski ljudski stranki in s tem slovenskemu narodu. Prispevke pošiljajte na tajništvo Slovenske ljudske stranke, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
j> . ' < LJUDSKI SKLAD NASE STRANKE.
Pred štirimi leti in danes.
Kuj druži naše nasprotnike.
Ko gledamo razvoj volivnega boja, 80 nam samoposebi vsiljuje primerjanje z vo-livnim bojem leta 1920. Naša stranka je imela v onem prvem volivnem boju po prevratu celo. vrsto nasprotnikov. Stari liberalci so si dali takrat.novo ime demo-, krat je. Žerjav je bH prepričan, da se skozi novo obleko ne. bodo videli stari grehi. Da vjame tudi med kmetskim ljudstvom čim več glasov je rodil takoimenovano Samostojno kmetijsko stranko. Poleg teh dvojih sta takrat Kristan in Prepeluh bobnala proti stranki našega ljudstva pod zastalo socialnih demokratov in komunisti so gle-vdali s posebnim veseljem na razvoj v Rusiji ter mislili, da se dajo ruske krvave rože presaditi na slovenske gredice. Vsi ti nasprotniki se niso lasali sami med seboj, ampak so složno napadali le'našo stranko.1 Kakor na eno komando so vpili proti Cerkvi, duhovnikom in škofom, kakor iz enega grla so se drli enoglasno proti >klerikh-lizmu«. Vreči ob tla Slovensko ljudsko stranko, to je bil njih edini in skupni cilj.
Mnoge je to skupno kričanje takrat ža-( peljalo, toda ni bilo treba niti enega celega leta, pa so videli, kam so zabredli. Z glasovi slovenskih samostojnežev in liberalcev je bila sprejeta centralistična ustava, « danes tepe Slovence in Hrvate. Tudi
tedaj nastopa cela vrsta raznih strančic, vse pa druži, kakor leta 1920 ena skupna misel: boj proti SLS. Kdor hoče misliti, mu ta primera dovolj pove.
Žerjavovi otroci, samostojneži so, kakor že rečeno, bili leta 1920 prva bojna četa skupnih nasprotnikov. Bilo je takrat še vse od prevrata razrvano. Kakor nalezljiva bolezen je omamljalo množice iska-j nje novih poti. Takrat je samostojna stranka bila še nova — vsaj navidez. Pravimo navidez, ker vemo, da je bila samo slabo popravljena izdaja stare liberalne stranke in Žerjavova podružnica. Toda takrat so Pucelj in tovariši nastopali v novih oblekah in to je vleklo. — Po prevratu se je pač lahko dobilo lepe obleke, ki pa so bile delane iz — kopriv. Zato so ta novi gvant tako hitro obnosili.
oblekel novo republikansko obleko in poi trkal na vrata slovenskega ljudstva.
Eden bolj samostojen kot drugi!
Toda, kakor je bil Pucelj 1920 sam prešibkih nog in ni mogel stati brez opore, tako je tudi Prepeluh poiskal opore. Našim bravcem je znano, da bi Radič rad spravil Slovence pod HrVate. Za to rabi pomočnikov in Prepeluhije stopil v hrvatsko službo, kakor jeleta'1920 Pucelj stal v službi velesrbskega Žefjava. Tako sta Prepeluh in Pucelj enako samostojna in jih bo slovensko ljudstvo enako pospravilo v
kot.	. .....
---.■;t \ i v.. "/. _1 '
Težki dnevi.
Najtežje dneve preživlja danes slovenska liberalna stranka, ki jo vodi dr. Žerjav. Zatajila je svoje slovensko ime, prodala svojo mater Sjbv&nijo velesrbskim državnim tatovom, prodSja vse, kar Slovenija ima: njeno gospodarstvo, njene šole, ceste, bolnico, jezik, vero — znano je, da posebno zagrizeni liberalci že slovensko ne marajo več govoriti — prodala za judeževe srebrnike.
Ia-k-akor se ja godilo Judežu Iškariotu po izdaji lastnega Gospoda, tako se godi
Prepeluhova stranka.
Dogodki zadnjih mesecev so ljudsko dušo razburili "podobno kakor dogodki po prevratu. Ko je morala odstopiti vlada ljudske večine; so ljudje marsikje začeli razmišljati, kako je v Ameriki, na Francoskem in pri naših sosedih v Nemški Avstriji, kjer imajo republiko. Pa je prišel Albin Prepeluh, ki je, kakor zgoraj povedano, delal leta 1920 za socialdemokrate na tole misel: »Po zadnjih dogodkih je vsa dežela razgreta. Morda zavre tudi moj lonček, če ga pristavim. Če je mogel Pucelj leta 1920 biti izvoljen, zakaj ne bi tudi moj lonček leta 1925 zavrel?« — Tako je pomislil in

Da sem l?ot rožica, lilija, Ha t>e3no se smejem vesela« to je zasluga najboljšega, slorečega mila —
„Sazela" r
našim Žerjavovcem. Vedno bolj sami postajajo, ljudje se jih izogibljejo, v njihove trgovine vedno manj zahajajo, z njihovim uradništvom toliko govore, kolikor morajo, liberalnega učitelja se v širokem krogu izognejo, pred podivjanim sokolom bežijo kot pred gobovim človekom, in če kdo hoče svojega soseda ozmerjali, mu pravi: žerjav. Hujše in težje žaljivke mu ni mogel vreči v obraz.
Juda Iškariot je ves besen divjal okrog, preden je vzel vrv in se obesil. Tako slovenska iškariotska stranka besni po svojih časopisih, preden ta sramota slovenskih poturic izgine iz slovenske politike. Lahko si mislimo, kako je Juda Iškariot potem, ko je izdal svojega Gospoda ter ga izročil njegovim najhujšim sovražnikom, kričal, tulil, s kako besnost-jo je vrgel tiete srebrnike po templju. Grizla ga jc vest in kakor pekel mu jc ležalo na duši grozno izdajstvo.
T?ko slovenski iškariot besni v svojih listih, tuli, kriči kakor brez uma, zato ker ga grize vest: izdal in prodal je lastni narod velesrbskim krvnikom in ta narod je danes križan ter skoro umira gospodarske smrti pod njihovim nasiljem.
Cisto lahko razumemo ta gnus, ki ga ima danes vsak resničen Slovenec pred liberalno stranko dr. Žerjava, {isto umevno nam je, da je, pošten človek danes v svojih besedah skop proti sokolu in libe-ra'nemu učitelju, ker ne ve, če ne tiči v njem velesrbski špion. Na drutfi strani pa je prav, da se pri tem izloči vsako osebno sovraštvo, zakaj, ksr smemo in moramo sovražiti, to je iškariotstvo, propalort in premišljena hudobija v velesrbski a^enturi, ki se pri nas imenuje demokratska oz. liberalna stranka.
Opozarjajo tretjič.
Dr Žerjav, voditelj velesrbske stranke v Slovenji, se je na liberalnem shodu v Ljubljani izjavil, da bo pri volitvah slo >za kralja ali proti kralju«.
Opozarjamo vse Slovence, da hoče dr. Žerjav s tem izzivati ljudi, da bi v svoji agitaciji govorili zoper kralja, za kar so določene hude zaporne kazni. Liberalci imajo namreč vse povsod nastavljene špijone narodne odpadnike: liberalne učitelje, 6okole in orjunce, ki vlečejo na ušesa vsako besedo ter gorko neso državnemu pravdniku.
Zato bodite previdni v svojem govorjenju, zlasti v gostilnah in v vlakih. Velesrbski špijon hodi okrog in gleda, koga bi požrl.
Naše volilno geslo pa je: Za državne tatove, ki kradejo milijarde
našega denarja — aH proti njim. Za velesrbe, ki hočejo Slovence in Hrvate v babilonsko sužnost — ali proti njim. Za narodne izdajice, ki so nas prodali centralizmu — ali proti njim. Za Juda Iškariota, ki nas dan'za dnem izdaja in prodaja v gospodarsko, politično in versko smrt, — ali proti njemu. Za svobodno Slovenijo — ali proti njej.
Naše shode bodo razganjali, naše ljudi Eapirali, časopise plenili — vi pa pojdite (Dulje fflej v naslednjem stolpcu spodaj.)
2'
i
d Cenjenim naročnikom! Opozarjamo tem potom vnovič na položnice, ki smo jih za obnovitev naročnine priložili prejšnji številki »Domoljuba-. Ako bi je kateri naročnikov pomotoma ne bil prejel, naj jo zahteva po dopisnici. Pri tej priliki opozarjamo posebno na to-le stvar: Večkrat se dogodi, da prevzame ob novem letu »Domoljuba« mesto dosedanjega naročnika kaka druga oseba v hiši ali celo pri sosedu in zapiše na položnico svoj naslov (navadno še brez hišne številke). Takega naročnika seveda zapišemo med nove, obenem pa pošiljamo časopis tudi staremu naročniku, ker ga nihče ni odpovedal. Tako postopanje ni pravilno. V tem slučaju je treba na zadnji strani položnice natančno povedati, da naj se list na prejšnjega naročnika ustavi, spredaj pa zapiše: nov naročnik!
d Kdo je za upravo nov naročnik? Pogosto se pripeti, da prejme »Domoljuba« uprava plačilo po položnici, na kateri je zapisano »star-:. Ko pa prelislamo in pregledamo naše zapiske, ne najdemo nikjer zapisanega tega »starega naročnika. Moramo mu pihati in šele potem dobimo odgovor, da je dotičnik naročen že mnogo let na »Domoljuba , dobival ga je pa doslej v društvu ali kaplaniji. Tak naročnik je za upravo nov, ker ga uprava doslej ni imela nikjer zapisanesa. — Ravno tako je nov naročnic sin, če prevzame na svoje ime »Domoljuba'' po očetu, ali hči po materi ifd.
d Pišite razločne naslove! Vsak naročnik, ki pošilja naročnino po položnici ali nakaz ilci, naj natančno zapiše svoj naslov: ime, priimek, hišno številko, vas in pa ime tiste pošte, na kateri dobiva časopis ali (če je nov naročnik) na kateri ga hoče prejemati. Naslov naj se spremeni samo tedaj, ako je napačen in potreben popravila. Denarja s položnico nikar ne nosite na kako drugo pošto, ampak na domačo. Le tedaj bo mogoče naglo in točno izvršiti potrebno delo v upravi.
d Pozor na vohune. Državni tatovi Imajo povsod nastavljene svoje velesrbske špijone, zlasti sokoli in najzagrizenej-ši liberalni učitelji so za to sposobni. Pravosodni minister je izdal sodnijam navodila, da mora dobiti najmanj tri leta, kdor bo kaj rekel proti kralju. Ljudje božji, ne hodite v liberalne oštarije, kjer tudi 6tene slišijo!
od moža do moža, prav tako kot na Hrvaškem in se borite za svobodo in križ častni. Vsi Slovenci smo danes edini v tem, da nam državni tatovi ne smejo gospodarili, vsi Hrvatje so kot en mož proti velesrbske-mu tlačenju in v Srbiji sami se že dviga močen odpor proti belgrajskim zločincem, ki ženejo državo v propad.
Slovenci — mislite na vse to, — mislite na volilno geslo, ki ga je v imenu združenih velesrbov proglasil minister Trifko-vič: »Slovenci in Hrvuti, pod velesrbski jarm, ali pa vun iz države,« in volite.
im
d Naše sodnije. Znano je, da je sod-nija izpustila na svobodo orjunca Kranjca ki je svoj čas vodil v Trbovlje orjunske četo ter je v prvi vrsti odgovoren za grozno orjunske umore, ki so se izvršili v Trbov I juh. O
tem nezaslišanem dejstvu, da j0 sodnija izpustila moralnega povzročitelja strahotnih umorov, je napisal advokat dr. Turna v .-»Slovencu« članek, v katerem dokazuje, kako kruto se je pri tem kršila postava. Med drugimi pravi:
Gnusno, protidržavno zločinstvo pri-čenja se šele po spopadu (za orjunski prapor. Op. ured.). Orjunaši so po zavrnitvi napada nemoteno razvili prapor krajevne organizacije, v kraju samem je zavladal mir. Orožništvo j • torej zahtevalo
izročitev petero talcev (katere so orjunci prijeli, dasi so bili pri vsej stvari docela nedolžni in so bili le gledalci. Op. ur.). Načelnik Orjune jo to odklonil. Ho je pozneje poveljnik orožnikov še enkrat energično zahteval izročitev talcev, bilo jih je le še četvero, je načelnik orjunašev na vprašanje odgovoril, da jo peli — »utekel« t. j. bil Fakin, kafere-ga sta bila takrat skoro istočasno odpeljala dva orjunaša v občinski kamnolom na mo-rišče. Umor sta videli dve priči ter bi orožništvo lahko takoj prijelo morilce.
Enako nemoteno in pred očmi orožnikov so ntirju orjunušt pripravljali gorivo in zanetili požar Delavskega doma.
Jasno je iz pravniškega stališča med posameznimi fazami dogodkov dne 1. junija v Trbovljah neločljiva vez. Zastopnik državne oblasti je moral torej predlagati v smislu § 56 kaz. pr. reda skupno kazensko preganjanje in podsodnost za zločin uboja, požiganja in umora — porotnega sodišča. Predlagal pa je proti delavcem preganjanje radi zločina po zaščiti države, pozneje proti orjunašem radi suma umora. S terti je bila kršena ustavna pravica obdolžencev, da pridejo pred pristojnega sodnika, ter bila dana možnost dvojne poti-pravice .
Celjsko okrožno sodišče je dne 25. m 26. novembra obsodilo petero dclavcev po predlogu državnega pravdnika iz zakona o zaščiH države, one, za katere jo bilo dokazano, da so bili za »popada na licu mesta, če tudi se nobenemu ni moglo dokazati posebnega dejanja. Istočasno pa ie sodna uprava ukinila postopanje proti orjunašem.
S tem je dano dvojno kršenje ustave, težko zadeto čustvo pravice ljudstva. Delavstvo mora biti uverjeno, da so javna oblastva, ki so v prvi vrsti klicana čuvati ustavo in zakon — oboje kršila, je sodstvo podvrženo upravi.
Vedno najnovejše
volneno blago z* lenik« obleke In blui« A. * E. SKABERNE LJubljana, M««toi Ut »»'
□DICH
Ali naj slovensko ljudstvo, ki res ljubi svojo zemljo in svoj rod, brezbriž no gleda — še vedno stari hlapec Jeme, — tako očitno kršenje zakona, rušitev temeljnih načel uslave, sodstva in uprave, ali naj vzame na znanje, da imajo privile-giranci-zasebniki pravico obsodbe na smrt in svobodnega uboja jugoslovanskega državljana?
d Kdor jo prejel koledarje našo Kmet-sko zveze, pa jih ni razpečal, naj jih vrne. Kdor vrno prepozno, nam napravi škodo. Vso prosimo, naj napravijo čimprejo obračun, ker se novo leto hitro bliža, in moramo tudi mi poravnati račune. Tajništvo Jugoslovanske Kmetske zveze.
d Šola in telovadna drufitva. ['o šolah se je razglasila Pribičevičeva odredba, da bo učencem in učiteljem prepovedana vsa telovadna in športna društva, ki imajo »separatistično, piemensiko in versko tendenco proti narodnemu in državnemu edin-stvu«. Ker pri nas takih društev ni, ta odredba ne pride vpoštev. Ko bi pa kjo kak liberalni učitelj to hotel uporabljati proti orlovskemu naraščaju, je to protipo-stavno ter naj se vsak slučaj takoj javi na Orlovsko podzvezo v Ljubljani.
d Tiskarski štrajk napovedujejo za prihodnje dni. Pogajanja med lastniki tiskarn in črkostavoi bo bc baje razbila. Kak obseg bi zavzela stavka, doslej 6«! ni znano.
d Žerjav je ustanovil neko društvo, ki se imenuje »Zvona kulturnih društev«- Na vse strani pošilja predavatelje, da bi počasi ljudi navezal nase. Od začetka ti predavatelji no govore nič napačnega, ko so pa ljudje nanje navadijo, pa začno udrihati po vsem, kar je našemu ljudstvu sveto. Zato tem polom odločno svarimo, da bi se naši ljudje takih predavanj udeleževali. Vedite, kadar vidite taka vabila Zveze kulturnih društev, da gre za Žerjavovo delo, in da na takih predavanjih za naše ljudi ni prostora.
d Za krščansko šolo so se kras«. > postavili katoličani v krajih Alzacijo in Ln-rone, katere bo Bi osvojili Francozi. Vlada jo bolela versko šolo za troti. Pa takoj so .se vršila po vseh mestih velikanska ljudska zborovanja, katoliški delavci so v znak protesta ustavili delo za eno uro, župani so poslali vladi oslro spomenico, v kateri so zagrozili, da bodo odstopili vsi občinski sveti, če bo hotela vlada odpraviti krščansko, versko šolo. Kako pa pri nas? Kako mrzli smo, ko vendar žo vidimo, da segajo sovražne roke po verski šoli. Oklenimo se društva Krščanska šola, da bomo pripravljeni!
d Amerikansko pismo. (Konec.) Za cerkvijo imajo v Collinwoodu še nekaj lesenih zgradb, ki jih rabijo za šolo; sestre pa nimajo tu hiše, ampak vsak dan se odpeljejo v svoj samostan na 55. cesti.
Farovž je ličen in zidan, v njem sta dva gospoda, župnik in kaplan. Ta naselbina tudi ne napreduje glede prebivalstva, zakaj vsako leto se jih mnogo preseli ven iz mesta.
Ker sta newburška in collinvvoodska naselbini še zadolženi, prirejajo vsako leto razne veselice in zabave na korist cerkve; vsega tega pa ni potreba pri Sv. Vidu, ker
že več let nimajo nobenega dolga, pač pa mnogo tisočakov na banki,	P
Da morajo ljudje dobro poprijeti in podpirati .cerkev, vam navedem en sam 4,'Ied: fara, ki šteje 120 družin, mora vzdrževati vso stroške. Ti so: župniku mesečno p aco 50 dolarjev, organistu 25 dolarjev, plačati mora kuharici 30 dolarjev, nadalje stane hrana mesečno 50 dolarjev. Ce že to zracunamo, znaša 155 dolarjev. A kje je denar za premog, luč in vodo in nazadnje za druge cerkvene potrebščine. V Leadville, kjer sem bil 18 mesecev, ki leži 3600 m nad morjem, stane premog 300 dolarjev na le-lo, ker jo treba kuriti od septembra do konca maja.
Vsaka družina je obvezana dati mesečno i dolar in ako bi vse družine dale (kar pa so nikdar ne zgodi), bi bilo 120 dolarjev.
Pri nedeljskih masah ne pride bogve-
J, V,e v maJhni fari kvečjemu vsako nedeljo 10 dolarjov.
A tukaj v Ameriki se farani povsod ze-
Potrudijo, da dajo ob božiču in veliki noči več, da se tako vzdrži najmanjša in najrevnejša »ara, ako ni dolga. Ce je pa dol" jo pa Bog pomagaj.	' 1
Toliko *em vam zaenkrat napisal in cez kaj časa se pa zopet oglasim.
Pozdravljam vse prijatelje in znance er čitatelje Domoljuba. Vam vdani rojak Rev, John Miklavčič.
d Slovenski na-seljenci in njih trpljenje v Macedoniji. Alojzij Krek, bratrance, rajnega tir. Kreka, naseljenec na t>v«-j('m po!ju. piše od tam društvu «Dobrodelnost«: Poleti som služil v nekem sel« pel ur od svojega bivališča 1'irdelije za poljskega Čuvaja, ako sem fo Hotel proži veti, ker buusko zimo nam jo vso žito pozeblo. Sedaj je t o žo tri leta; vsako loto nam žito pozebo ali pa od pro-vehko vročine zgori. M tem som z največjo silo preživel sobe in svojo ženo. Prosili smo meseca avgusta ministrstvo za preselitev od tod radi bolezni in slabih letin. Pred par dnevi smo dobili od ministrstva odredbo, da se nam preselitev dovoli, ako vsak svoj dolg poravna pri zvezi agrarnih zajednio, potem dolu prosto vožnjo in lahko gre kamor hoče. To je naša rešitev! Mi smo to sami vedeli, če plačamo dolg in pustimo zemljo, da fthko gremo, kamor hočemo. Ljudje, kateri imajo polno otrok, si ne morejo ni-camor in nikakor pomagati. Prisiljeni so čakati smrti, ker nobeden nima v liifii irane za 8 dni. V tem letu nam je suša uničila zopet vse poljske pridelke, da niti slnine nisino dobili. Vse je zgorelo in razpadlo že na njivi. Lahko si predstav-jate našo bedo: slabo stanovanje, huda zima, drv nikakili, obleka raztrgana, jesti ničesar, zaslužiti se pa tudi ne more nič. dokler so delali železnico iz Vclesa v 8tip, so delali naši ljudje na progi. Vozniki so vozili robo iz Vclesa, in se s tom jieživeli. Sedaj je železnica končana, zaslužek pa proč. Jaz bom moral zopet pustiti ženo samo in bom sel iskat zaslužka; pa me šo skrbi, če bom mogel toliko zaslužiti, da pokrijera dolg in preživim ženo. Imam 3500 Din dolga. In to samo za seme. Dolg je treba plačati, a nimam s čim, nimam obloke, no Čcvljov, žena
lstotako ne. Malarija nas vsako leto bujo muči. Vzrok temu je slaba hrana in slaba voda. To leto sem bil več bolan kot zdrav, enako tudi žena. lstotako po vseh drugih hišah. V selu imamo skoro vsak dan mrliča, bolnika pa v vsaki hiši. Žo sedaj izgledamo vsi kot mrliči, toda usmiliti se nas nouo nikdo. Semkaj prihajajo različne komisije; vsaka nam obeta nekaj dobrega, a vso so samo besede, /'daj pred volitvami nam zopet obetajo vse mogoče dobrote; ko bodo volitve minile, Ik> pa vse pozabljeno. Skrbi nas, kako borno preživeli zimo. Oprostite, da so obračam do Vas, a prisiljen sem, ker od drugod ni nobene pomoči. Sprejmite pozdrave od vseh tukajšnjih Slovencev, posebno od mene. — Tako so glasi poročilo. Društvo -Dobrodelnost« vedno sprejema darove za te siromake.
d Za Božič preskrbi vsaka kmečka gospodinja novo »Družinsko Pratiko«. Tudi letos ne bo opustila te stare navade.
d Umrl je 3. L ni. na Uncu na Notranjskem ondotni župnik g. Josip Hegen, star 71 let. H. v in. p.
d Električna centrala na Savi pri Krškem. Koncesija me6tu Zagreb za napravo električne centrale na Savi pri Krškem je podeljena.
d Ponovna povodenj r Polhovem grad-cu in v Ločnici. V noči od 3. na 4. t m. je vsled hudega deževja nenadoma narasla GradaSea do izredne višine. Preplavila je zopet polja ter ;.apraviia občutno Škodo. Po Mačkovem in Petafevem grabnu so uničena po zadnji povodnji napravljena pota, deželna cesta iz Polhovega gradca profti Zalogu je na nekaterih mestih popolnoma pretrgana in promet po njej je zopet nemogoč. Cesta v Ločnico jo uničena. Gradalca je odnesla in pokvarila mnogo mostov. Povodenj je zahtevala zopet dve človeški žrtvi. Pii popravljanju mostu čez Gradašco pri Belci je spodrsnilo delavcu Jakobu Lenassiju. Padel je v deročo vodo ter potegnil s seboj delavca Antona VVasleta in še nekega domačina. Domačinu se je posrečilo, da se je rešil, dočim je oba ostala deroča voda odnesla. Rešiti ju ni bilo mogoče. Ko je voda znatno upadla, so ju izvlekli mrtva in vsa potolčena iz Gradašce, S tem je narasMo število žrtev vsled j>ovodnji na dvajset oseb.
d Potres. V sredo, 3. t. m. zvečer ob 22. uri 36 minut se je čutil v Jurkloštru pri Laškem precej močan, 20 sekund trajajoč valovit potresni sunek. Škode ni po< vzročil.
d Potres precej močan smo čutili včeraj 3 decembra v Malem kamni.* pri Brežicah.
d Potres na otoku Jari. Glasom časni-ških poročil je silo« t i potres pojiolnoma uničil mesto Nazareno na otoku Java. Smrtno ponesrečenih jo bilo 90 ljudi.
d Dva tovorna vlaka sta v Rimskih toplicah trčila drug v drugega. Razbitih je sedem voz popolnoma. Škode je do pol milijona dinarjev.
m«.
*• Imenuje lina rajava kotentna, Metana b najboljšega ameriškega bombaža — Po trikratne« pranju postane snežno bela. V zalogi pri
A. h £, SKABEBNE - LfnUfMu. MMU «<* M.
d Železniška nesreča na Ovčjem polju.
Dne 6. t. m. jc skočil s tira potniški vlak na progi Vcles—Stip. Vagon poln potnikov sc jc zdrobil. Ranjenih jc bilo 30 oseb. med temi 8 prav nevarno. Dognali so, da so bili pri tračnicah odviti vijaki.
d Dve smrtni obsodbi. Ljubljanska porota je obsodila na smrt detomorilko osem-indvajsctletno Marijo Blatnik Iz Birčnc vasi. To je že njen drugi detomor. Prvega ji niso mogli natančno dokazati in je bila obsojena samo na 6 tednov zapora. Mislila je, da se ji bo tudi sedaj posrečilo uiti, pa ni šlo. — Novomeška porota jc obsodila na smrt Franceta Žingerja, ki je umoril in oropal posestnika Rajerja iz Rateža pri Brusnicah.
d Krvav pretep. V Kurlovcu se jo v neki kavarni radi izzivanj« nekega orjun-ra razvil krvav pretep, Lomili so se stoli, mize, razbijal«; sipe, pokali revolverji, tako da ima kavamar do 30.000 dinarjev škode. G. Baltič pa smrče za mizo in se jim sani«, da po vsej državi vlada mir in red .
d Požar v Žabkarjevi tovarni. V bi\ši Zabkarjevi tovarni v Ljubljani na Dunajski cesti jc v nedeljo zjutraj vsled napake pri e'ektr. napravi nastal ogenj, ki jc na strehi in v podstrešju povzročil dokaj škode. Zgoreli so večinoma vsi dragoceni modeli. Škodo cenijo na milijon kron. Ljublj. gasilci so s požrtvovalnim delom kmalu pogasili ogenj.
d Smrtna nesreča pod Šmarno gofo,
V petek, dne 5. t. m. je v Nikrčah nad Ljubljano vsled nesrečnega padca naglo-ina umrl 61 letni posestnik Miha Oblak. Prccej vinjen je v četrtek ponoči blodil po . domačem dvorišču, pri padcu sc zadel ob svinjak in padci \ gnojnico, v kateri sc jo ffcdtJŠil. Tako je dognala sodna preiskava, ki >e ju vršila neposredno pred pogrebom.
d Vlom. V noči od 4. na 5. dec. so skušali neznani zlikovci vlomiti v prodajalno Ivana Novaka na Doleh pri Litiji, pa jih je gospodar, kateri se je še pravočasno prebudil, odgnal, ko so že imeli cepin med vnanjiini vratmi ter so zbežali, pustivši tn cepin, en kraiup, ene klešče in nekaj železnih palic, kar so si vse pri sosednih gospodarjih »izposodili-«, vlo-mivši v eno kovačnico in eno klel. Na Suhadoleh so pa vlomili pri Slugatu v kaščo ter odnesli nekaj orehov, jabolk in kruha, menda ravno za Miklavža.
d liuiur v Belgrailu. V stanovanju ameriškega podkonzula v Belgradu so našli ustreljeno podkonzulovo prijateljico. Pod-konzul je javil, da ga je prijateljica hotela ubiti — čudna prijateljica — pa da je pobegnil.
d »Vigred — dekliški list. Tiho je prihajala v tekočem letu med slovenska dekleta, nič se ni priporočala in vabila na naročbo čez leto, ker je njena naklada že v prvih mesecih dvakrat posla. Zadnja številka tega letnika, ki leži pred nami, pa vabi na naročbo za novi letnik, vabi — brez potrebe I Saj je >Vigred« tako lep list za naša dekleta, da ji ni treba nobenega posebnega priporočila. Prav pa je, da nam je nekoliko povedala, kakšna misli biti v novem letu. Zelo lepe reči napoveduje in velika bo. Da misli narasti na 24 strani me-
sečno za staro naročnino, je zelo verodostojno spričevalo za njeno priljubljenost. ■»Vigred« bo v novem letu resnično taka, da je ne bo smelo manjkati v rokah nobenega slovenskega dekleta. Zato no čakajte z naročilom! Prišla bo že za Božič in gotovo bo naklada hitro zopet pošla. Da ne zamudiš, draga bralka, se hitro odloči in napiši dopisnico. Vigred stane celo loto 25 Din in so naroča pri upravi »Vigredi«, Ljubljana, Ljudski rtom. (Naroča se lahko tudi za pol leta.)
d Zakaj hodiš za vsako malenkost v odvetniško pisarno? Potem pa stokaš, koliko te dohtarji stanejo. Pomagaj si sam. Naroči Občinsko upravo , ki stane za celo leto I«; 25 dinarjev, pa boš na vsako vprašanje v davčnih, vojaških, poštnih, občinskih, zemljekn.jižnih, cestnih in sploh vseh pravnih zadevah dobil takoj najboljši odgovor brezplačno. Poleg tega ti lw> .Občinska uprava < vsak mesec prinašala vse polno naukov in navodil, kako postopaj z oblastmi, da boš vedno pravo zadel. .Občinsko upravo- pišejo najlioljši strokovnjaki. Na njen nasvet se lahko brezpogojno zanese*. Občinsko upravo v vsako hiš« in vsak občinski urad. Naroča se v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani.
d Obnovitev tkanju domačega platna. P< nekod je domače platnarstvo popolnoma ponehalo v Škodo hišnegu gospodarstva. Izdelovanju domačega platna ni tako težavno, kakor si mogoče kdo ini-sli. V Beli Krajini se tke v vsaki hiši in to delajo tam žene in dekleta. Tkanju s«- je mogoče priučiti \ dobrem mesecu. Nekaj belokranjskih deklet bi bilo pripravljenih iti poučevat drugam v tej stroki, če bi se zanimali kje za lo. Odsek za likvidacijo Kranjski' deželne imovine je pripravljen dali slalive z« tečaje na razpolago proti malenkostni odškodnini. Mogoče bi »e zganila županstva, da bi se zavzela za to stvar. Tozadevnu pojasnila daje Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 51, 6-11.
d Vojni pogrešanri so sc vedrin lahko • »ghuse. Te dni jo prejela Hvare-koglorjevit rodbina na Gornj. Štajerskem obvestilo, ■ Iti še živi njih sin Bdvard in da se mu dobro godi v Jiokom mostu Sibirije, le domov šo no more. Pogrešali so ga od 1. 3915 in njegovo ime ;jo žo vklesano n« spomeniku padlim vojakom.
d 800 ribičev utonilo. Iz Stookliolma poročajo, da jo na Norveškem minula dva praznika divjal silno velik vihar. Uničenih jo veliko število ribiških ladij. Utonilo jc okoli 300 ribičev.
d Obe očesi iztaknili. Nečuveno surov čin sta izvršila nedavno v pijanosti brata Kičinja, kmeta iz Iločke planine v Sremu nad svojim tovarišem Turdeljo. Ker je branil in zagovarjal neko svojo sorodnico, sta ga napadla z nožmi in ga ostavila šele, ko je podlegel težkim ranam. Med drugim sta mu izrezala obe očesi. Ubiti Turdelja je imel šele 25 let.
d 2 vagona vojaških novincev zmrznilo. Na kolodvoru v Tien-Tsinu na Kitajskem so te dni odprli na nekem stranskem tiru dva živinska vagona. Nudil se jim je grozen prizor. Nad 60 trupel vojaških novincev, ki jih (Dalje »le.1 v naslednjem stolpcu spodaj.)
p Prepehthovt 'i so imeli 30. nov. zbor zaupnikov v Zidanem mostu. Prišla sta tudi radičevca dr. Maček in dr. Krnjovič Zagreba. V poročilu se je povdarjal pro. gram: država z republikansko vladavino 8 sedežem v Zagrebu, proti Čemur pa so celo Prepeluhovi odborniki glasno ugovarjali: '"Ne v Zagreb! Nismo Hrvatje,. Prepeluh je ves čas napadal samo dr. Korošca (kateremu pa niti do gležnjev ne seže). Dr. MaČe»k jo napadal SLS, pri čemer pa so zopet ugovarjali Belokranjci, češ da duhovščine in SLS ne sme nihče napadati, če noče slov. republikanstvu Škodovati. Dr. Krnjevič je razlagal, da so Prekmurci vsi Hrvatje in zahtevni, da s«; Prepeluhovn kandidatna lista imenuje hrvatska. Zahteval jo tudi, da se Prekm urje priklopi volikohr-vat« k i državi. Tedaj pa je nastalo vpitje, vstali so zastopniki Prekmurja ter klicali: Republikanci smo, toda Hrvatje nismo bili, nismo in nočemo bltil Proč s hrvatsfto malho;. Zahtevali so tudi, da na Hrvatskem kandidirata dva Slovenca, če bosta pri nas kandidirala dva Hrvata. Končno se je sklenilo, da bo nosilec radičevsko stranke na Štajerskem Radič, na Kranjskem pa l'rc-peluh. Na celem zborovanju so imeli Hrvatje vodilno Iresedo in sta dr. Maček in dr. Krnjevič naravnost komandirula. Jako je Prepeluh končno popolnoma zajadral v hrvatsko vode iu docela listal odvisen od hrvatske milosti.
p Moiinrhlst Itatlič. Svoj čas .je dal Davidovi«, voditelj jugoslovansko demokratske stranke, izjavo, da se. je ra-d'e.evska .stranka eisto določno izjavila za monarhizem, torej zu kralja — seveda po angleškem vzorcu. Toga, nc sinemo pozabiti, ker Prepeluh, ki jo hrvatski agent v Sloveniji, vodno štiri 6 republikanci vom.
je usmrtila lakota iu mraz in na katere so pred dnevi pozabili.
d Fz zvonika je padel oni dan neki mladenič v Inomostti na Tirolskem. Med zvo-nenjem v župni cerkvi se je vrv zapletla okrog njegovega telesa, ne utrgala in ga vrgla iz stolpa. Revež je obležal na mestu mrtev.
MKI> KRATI IN SKSTKAMI.
Nasilja Italijanov. Tržaški perfekt je prepovedal vse prireditve v slovenskem tn hrvatskem jeziku. S tem je hotel zatreti zlasti kulturna društva naših primorskih bratov. Na posredovanje slovenskih poslancev je italijanska vlada ta odlok sedaj razveljavila in odredila strogo cenzuro vseh predstav.
Smrtna nesreča. V Koperski kaznilnici popravljajo zadnji čas podzemske celice. Neki kazn jenec je zašel v podzemski hodni* in padel v globok vodnjak, v katerem j® utonil.
V Kanala se je zopet naselila okrajna sodnija, ki je v zadnji dobi uradovala v gorici.
p Dve stališčL Radičevn stranka je r.n monarhijo po angleškem vzorcu, SLS zastopa stališče, <ln so v njej lahko mo-narhisti in republikanci. Iz tega se vidi, da je SLS po svojih pristaših mnogo bliže republiknnstvu kot Radičeva stranka. SLS bo tudi — kadar bo to umestno — svoje stališče jasno in nedvomno poudarila ter se potem tega tudi držala, kei SLS nima navade, da bi svoje programe vsak mesec menjavala kot g. Radič in njegov agent g. Prepeluh, ki je bil naj-prvo socialist, potem so jo ponujal SLS in danes je RndičeVec.
p Glede republikanstva pa jc stvar danes taka: Čim bolj se bo pri nas in na Hrvatskem z republikanstvom šarilo, tembolj se bodo Srbi iz nasprotstva proti Hrvatom in Slovencem poprijemali monarhizma. Dokler pa bodo Srbi monarhisti, toliko časa ne bo republike, čeprav bi.jo Prepeluh oznanjal z gore Slnaj. Zato ni prav nič v interesu republike, če tisti Slovenci in Hrvati, ki danes najglasneje oznanjajo republiko, na ves glas vpijejo po republiki. Zakaj s svojim vpitjem monarhijo le utrjujejo. Zato SLS pametno molči, vpije pa Prepeluh, ker mu prav posebno gre za to, da po republiki pripleza do mandata.
p Za velesrbe agitira pri nas dr. Žerjav, za velehrvate Prepeluh, naše ljudstvo pa ostane slovensko in samo slovensko pod vodstvom SLS, s Srbi in Hrvati pa hoče biti povsem enakopravno in se ne bo pustilo niti od Srbov niti od Hrvatov odirati in iz-inozgavati.
p »Ni nasilja.« G. veliki župan Baltič pišejo: ni nasilja. V istem času je bil pro-tiposiavno odstavljen od muzejskega ravnateljstva g. dr. Josip Mal, ki živi samo svoji znanosti.
p »Ni nasilja.« V Bosni pristaši državnih tatov danzadnem napadajo in prete-(>ajo zborovalce opozicijskih strank. Pokajo tudi revolverji in je bilo že par smrtno ranjenih. G. Baltič pa pišejo: ni nasilja.
p »Ni nasilja.« Pribičevič je 16 radi-čevskih učiteljev premestil v Srbijo, ker so Hadičevci. G. Baltič pa sede za mizo in pišejo: ni nasilja.
p »Ni nasilja.« Te dni odpošiljajo iz Ljubljane ukaze, v katerih se od kralja imenovani krščanski voditelji šol proti-postavno in nasilno odstavljajo od svojih mest. G. veliki župan pa pišejo popravke in pravijo: ni nasilja.
p Strahotna nasiija se pripravljajo v južni Srbiji, da bi vplivali na volitve. Južna Srbija voli 42 poslancev, od katerih bi po izjavi bivšega ministra Nastasa Petroviča 30 bilo izvoljenih proti vladi. Začela pa so se že pri sestavljanju volilnih imenikov take goljufije, da ljudska volja ne bo mogla Priti talko do veljave, kot bi morala. Vpisali so v volilni imenik vse — vranglovce, ki niti naši državljani niso, dočim je cela množica domačih volilcev izpuščena. Proti strankam samim, ki bodo nastopile proti yladi, se bo nastopilo s silo.
P Državni tatovi na agitaciji. Državni tatovi, ki kandidirajo, so prišli pretekli teden agitirat v Črno goro. Ljudstvo v Cetinju 80 je nad tem tako razburilo, da je prišlo do »Popadov s policijo in so bile množice s si-
"'lil* i-

pdsi;gtu
v Egiptu nastaja zopet mir. Angleži so celo deželo preplovili z vojaštvom in zaprli mnogo egipčanskih nacionalistov. Pravijo, da so odkrili veliko zaroto naperjeno proti angleškim dostojanstvenikom.
Občinsko volitve na Nižjem Avstrijskem. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile 30. novembra na Nižjem Avstrijskem, so zmagali krščanski socialci. Nekoliko so napredovali tudi socialni demokratje, dočim so komunisti nazadovali in izgubili precej mandatov.
Fašisti drže skupaj. Naša in italijanska vlada nameravata skleniti- tajno pogodbo v svrho medsebojne premoči. Faši-slovska in orjunska vladna gospoda, ki si ; je zelo v sorodu, ve, da bo ljudstvo /. njo kmalu pometlo. Zato ji je treba tajnih po-j godb, da bi si ob kakšnem nepričakovanem dogodku še skušalo podaljšati življenje.
Ameriški upniki. Evropske države so se zlasti v vojni silno zadolžile. Dolgovi, ki so jih napravili v Ameriki, znašajo nad 12 milijard dolarjev. Mnogi so se zanašali, da bo Amerika del teh dolgov zbrisala. Te dni pa je ameriški predsednik Coolidge odločno izjavil, da bo Amerika zahtevala, da ji evropske države čim prej povrnejo obveznosti.
Vojaška moč Rusije. Kakor drugie države kljub razorožitvenim konferencam vlivajo kanone, grade vojne ladje in zrakoplove, tako se tudi Btrslja oborožuje. Na razpolago ima 62 pehotnih divizij, močno konjenico in nad 100 letalskih oddelkov. V zadnjih mesecih je Rusija na novo organizirala 15 pehotnih divizij in je nakupila nad 2000 letal.
lo razgnane, red pa so vzdrževali vojaki.
p Štiri peresno deteljica. Samostojneži so izdali knjižico, kjer so zbrali iz Kmetijskega lista in povezali v lepo dišeč šopek vsa zmerjanja in vse laži, kar jih je zadnje leto iztuhtala samostojna glava. Za znamenje svoji knjižici so dali štiri-peresno deteljico, Ker je štiriperesna deteljica samo izjema med drugo deteljo, kaže, da so sami prišli do prepričanja, da so s svojo surovostjo samo žalostna izjema med slovenskim kmetskim ljudstvom. Ko smo dobili knjižico v roke, smo mislili od začetka, da pomeni štiriperesna deteljica to, da je pri njih redka kaka pametna misel. Ko smo pa knjižico prebrali, smo to mnenje opustili, ker nismo našli v knjižici — nobene misli. Kdor še ne zna dovolj zmerjati in psovati, naj si naroči volilno knjižico samo-stojnežev. Boljše šole surovosti ne najdeš.
d Vrnitev k očetu. Del štajerskih samo-stojnežev se je odločil, da se povrnejo nazaj k svojemu očetu dr. Žerjavu. 6. decembra so tajerski samostojneži v zboru zaupnikov siklenili z večino 8 glasov, da bodo pri volitvah glasovali za velesrbske zaveznike in zaščitnike državnih tatov, za liberalce. Tako se izgubljena četa vrača, od koder je izšla. Žalosten konec vseh koritarskih in izdajniških strank.
razrtmi®

d Občni zbor »Županske zveze za Slovenijo«. Pondeljek pred Božičem, dne 22. t. m. bo v Ljubljani,, v dvorani ^Rokodelskega doma-; (Komenskega ulica, v neposredni bližini glavnega kolodvora), občni zbor Županske zveze. Ker poteče triletna poslovna doba odborova, bo treba na tem občnem zboru izvoliti tudi nov odbor. Opozarjamo na objavo v decemberski številki »Občinske Uprave;:. — Ker bo ta občni zbor združen s poučnimi predavanji, pričakujemo od vseh strani cele Slovenije najštevilnejšo udeležbo. — Ministrstvo za promet smo naprosili, da dovoli — kot lani za Celje — tadi letos udeležencem občnega zbora in poučnih predavanj polovično vožnjo na vseh železniških progah v Sloveniji. — Upamo, da bo polovična vožnja dovoljena. Ko prejmemo odlok, ga objavimo.
Pričetek občnega zbora bo po prihodu dopldanskih vlakov, točno ob 11. uri dopoldne. Po kratkem odmoru za kosilo se prično predavanja. — Kosilo se bo dobilo v go-stilni Rokodelskega doma. Vabimo pa vse, ki se nameravajo udeležiti občnega zbora in ki žele, da 4e,.jifli!naroči kosilo, da to vsaj do prihodnjega petka — 19. decembra t. 1. — po dopisnici javijo tajništvu Županske zveze, Ljubljana; Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje. — Tajnik.
u šempeterska orlovska srenja priredi v nedeljo 14. t. m. ob pol 3. v dvorani Ljudskega doma v So strem telovn<Hy> akademijo z bogatim spore-,dom. Posebno vabimo mladino.
n Orliikl krožek v Višnji gori priredi v nedeljo 14. decembra v dvorani pri fari »Večna mladost in lepota«, lepo ijfro iz rimske dobe. Prijazno vabljeni. — Odbor.
n K. s. izobraževalo« društvo v Retecah pri jdkofji Loki uprizori 14: dfefc. ob 3. pop. igro v 5. dej-. »Devica Orleanska«. ' ■
n Ig. Slov. kal., prosiva druAlvo priredi v no deljo, dne 14. t. .jn. v ,»KptoJ/$kem domu« na Igu prvo letošnje predavanje V skioptičnimi slikami: ' >Prva tri stoletja krščanstva?. Predavanje s slikami se bo vršilo ob 3 pbpoldno in ob 7 zvečer. K-popoldanskemu predavanju ste v prvi vrsti vabljeni i t sosednji^ vasi. Večernemu pa iz okolice in t Iga.
n Kal. prosv. društvo v St. Jakobu ob Savi
priredi dne 14. t. ni. ob 3 popoldne igrokaz »Črno-šolec« v petih dejanjih. Vsi vljudno vabljeni!
n Zadružno-gospodarski tečaj v Amartnem pri Litiji se bo vršil dne 18. decembra v prostorih prosvetnega društva. Tečaj je celodneven in se začne zjutraj ob B. uri. Na dnevnem redu so štiri predavanja in sicer: o kreditnih zadrugah, o blagovnih zadrugah, o vzgoji plemenske živine in O jx>menu mlekarstva. Predavatelji pridejo iz Ljubljane.
n Podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Vodicah ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 21, decembra popoldan po blagoslovu v mali društveni dvorani. Na dnevnem redu je volitev odbora in delegatov in daljše poročilo o društvenem delovanju v minulem in prihodnjem letu. Pridite vsi na zbor, člani in nečlani, da se pogovorimo o nadaljnem delni Vabijo se tudi žensk« in sploh vsi prijatelji sadjarstva.
(Daljo glej na naslednji strani spodaj.)
Največja izbira
vsakovrstnega sukna in hlačevine za molke oblek* A. * E. SKABERNE -, Ljubljana, Metio! iti lj)
5»
•iWT>i>">wiiniiiiT-----—1
iRon
.......................... .............. -,.'.,-'.>-'.'.».'.'i»-».»-»-1.1-'-'i'.
VRANJA PEC.
(Popravek.)
V	dopis ii Vranjo peci t zadnji številki ae je vrinila neljuba pomota, ki jo jc v tvetl ■ drugimi novicami seveda lahko i« vsak >ui popravil. Namesto fantje rogovilijo. mara Mati ▼ njih pohvalo: ■e rogcvilijo. — Uredništvo na obvestilo dopisnika.
ST. JERNEJ NA DOLENJSKKM.
(Raistava gospodinjskega tečaja.)
V	nedeljo, dne SI. t. ni. bomo videli, kaj »o ae dekleta v teka 10 tednov aaačile v gospodinjskem tečaju. Ta dan bo aaiarrč raistava. Želeti je, da ti ta dan to raistavo malo od bližje ogledate, da ne b« morda kakih predsodkov, češ. saj to ina ie vsaka navadna gospodinja. Da b« trfaj obrodil polog splošnih navodil ia gospodinjstvo tudi dragih sadov nam jamči njena Tsrskoii krščanska vodi-teljica vzgojiteljica ga. Od lasek, ki je gojenkam ob vsaki priliki podajala na srre »lata ima pravr krščanske vigoje. omike in izobrazbe. Torej pridite, poglejte in sodile!
upati, da bo * toliko gorkoto v tako mehka srčcca sejami flato irnje vendarle kalilo in nad rodilo! V nedeljo 30. novembra po rani sv. maši pa jc bilo predavanje ta odrasle. Natlačeno polna dvorana. Ii-rpilna pazljivost in tišina, Ginjeno Ihtenje, ta spremembo pa tudi gromki smeh, zlasti ko junaška iena na skioptični sliki odnese pijanega mota »štupa-raino« ii gostilne, da ga ni bilo treba lepo prositi, naj gre domov. Predavatelj je bil zadovoljen a poslušalci. saj so vztrajali 2 nri. Po 10. av. maši je bilo tretje predavanje. Natlačena dvorana odrasle mladine. Popoldne po litanijah pa še četrto predavanje tudi dobro obiskano.
ISKA VAS.
(Občna zbora Kmetijske podružnice.)
Šolsko vodstvo v Iški vasi nas naproša da objavimo sledeče: Za prepustitev učne sobe Kmetijski podružnici v Iški vasi v svrho volitev na dan 2 novembra ni bila došla nikaka prošnja niti na šolsko vodstvo liti na kraj ftolski svet v Iški vasi.
LESK.
SOSTRO NAD LJUBLJANO.
(Zvonovi.)
Po dolgem čakanju smo vendar dobili dva no. va bronasta zvona ii mariborske Biihlove zvonar! ne. Večji es 1100 kg težak, manjši g 560 |i(? težak ki so s prejšnjim b 2'J«6 kg težkim prav |,.p„ v:c; mata. Na lepo tvonenje smo sedaj kar vsi ponosni.
JEŽICA PRI LJUBLJANI.
V nedeljo, dne 7. t. m. so lopet napolnili naši moijc in lantje prostorno društveno dvoran«, N». silje, ki se je iivršilo i odstavitvijo župana, ki L. dem, ki so na sleparski način hoteli biti TpiManj kar na več krajih v volivni imenik, ne |l0 0S(a|0 poiabljcno. To so povedali naši moij<- in lantj« prav na glas in le škoda, 4« vladnega zakupnik* ni bilo blitu. Polna dvoran* je odmevala ogorčenja, ko je tov. predsednik pojasnil odstaritev od ljudstva izvoljenega župana. Na iborovanju so bili aavioči tudi »aatopniki ostalih delavskih strank, ki so vsi obsodili nasilje Vihar ogorčenja se ni hotel poleči, ko je g. urednik Smodej opisoval nakane režimovrev. Celokupni ibor je viel na znanje, da je bil prvi slovenski iupan. ki ga je Pl' režim nasilno odstavil, >raarešea< i odobravanjem okraj-uept glavarja v Ljubljani. Več o trm ob primerni priliki. — V pondeljek, dne 8. t. m. se je vr«ila to-iitev novega iupana. Za žapaaa je bil izroljea i veliko večino g. Jane« Sever, odličen pristaš SL8. Ljubljanski okrajni glavar dr. Perjančič. ki se j« volitve udeleail -e j« au lastne oei lahko prepričal, da velika večina na»ega ljudstva ogorčeno obsoja čin, ki se je i njegovim odobravanjem iivr.iil te dni. S takim postopanjem se pa na»e vrsle le utrjujejo in ui.iožijo!
SORSKO POUK.
(Papirnica Goricane-Medi ode.)
Prebivalci prostranega takoivanrga »Sorskega polja« imamo lakaj inano papirairo (iorirane—Medvode, ki se očividno lepo ratvija in napreduje, kar j« pač amljivo, ker je last bogate milijoaanke itruibr. Sirer na-, veseli, da »e nahaja tu industrijsko podjetje, v katerem si v prvi Trsti tukajšnja domai e delai sito klati svoj kruh. Toda nekaj dragega je. kar nam pa nikakor ne more bili pr av, in n rrmrr' smo prMIJent Javilo tlpre govorit t. SfttlT« papirnire Goricanr držita dve javni obciaskl testi, kateri Trilrtujeta telo živahni promet med prebival ftvom obeh -t .ini rrkr Sore ter med glasnima rostaiua, državno gorenjsko cesto na eni ter okrajno resto Skolja lx>ka—Brdvode na drupi strani. Papirnica Goričane j« tekom zadnjih treh let po vojni polotila preko omenjenih občinskih ret ie-lezni-ke lire, kateri pa živahni promet na teli cestah občutno ovirajo, oziroma eelo ogroža," lip«; Ijan je namreč čez res.o dvojnati ielezni-ki lir. ki tvori nezo papirni-e Goricane i teleznisko praft Ljubljana—Jesenice. In lopel preko drage občinske resle tik papirnice Goricane aU »poljani dre progi ozkotirne železnic*. kateri veieta luaanji obr.il papirnice i notranjim. Vsi navedeni tiri Iivahni promet na prizadetih res t ah teiko ovirajo, tlasti pa še ozkotirna »eleinica, po kateri dne du na dan triko naloženi železniški vozovi preko klan-ra občinske poli lik tovarne. ve«jidel brn nad-lorstva. To promet teiko ogrela, kar dobro vem« vozniki, ki lu mimo i ožimo t vedni nevarnosti, da nas sredi klanra zaloti žrlriniski vot. Psi«« trga je čez reko ."»oro napravljen most lik papir-nire (iorirane. ki vrže imenovano občinsko trdo preko Sorr. Ta most je v tako slabem stanjn. da se v rs tre«e ir pod praznim vozom, ako P';le preko njrga. Ta mo*» jr prava sramota ia ""''J* narsko podjrtjr papirnice, poleg kairrr stoji, W ji v obilni meri sluri. Papirnica nam torej tc,k* ovira in oerola promrt. zato bi bilo vsrkali« w-htev.-.ti odškodnino, pa ne tako sramotno nirke. s« so jo prejeli oni posestniki, po čigar njivah te« železniška proga v papirnico. Zahtrvam« od M' panstva Medvode. da ščiti svoj in svojega pr««-valstva interes. Županstvo naj da papirnici naiofi da naj otkotimo progo v klanra tik tovarne pr«" uredi tako. da bo trkla pod rosto ali pa nad JI0' kar se radi ugodnega terma na trm mestu Ia«* napravi. Tako kot do sedaj, si nr pustimo " ogrožati prometa. Papirnici Goričane pa vse nadene okupacije le ver nr zadostujejo ter j"'Z10, še nadaljevati Sedaj menda hoče še *aprr" »J činsko pešpot tik tovarne, a čemer bi bil «°P, težko prizadrt osebni promet okoliškrpa P"*61;* stva. Direkcija Goričanr je baje stavila M odvode vprašanjr, kako odikodnino da uhter* w
SKOCIJAN PRI MOKRONOGU.
(Razno.)
1. drermbra L 1. ie »mrl M pljučnico posest- i nik Janri Vrščaj ii /.leganja. Rit jr dober gospodar ! in vnet vinogradnik, ovoj	bil tadi vrč Irt
•bi. odbornik v Skahjara »rr »wietni ključar pri podružni rrrkvi Matere lloijr. r. Zloganju. Svetila mu večna lu! — D»r ift. nov»»il'ra t. 1. jr atonil v Krki Joir RahrrlJ. piitfitthaiieS.Ukorlčrt« ii Hro-va-kega hrodu: pokopa* jo lil aa Otoka. — V nedeljo 30. aov. t L jr aažH r l>obroškovas prav Irp jelen, pa jr toprt neznano kam irginiL — \ rrmr jr ]-rav ugodno, da bi Ir do Roži« a ta';o bilo.
SM1HRL PRI NOV KM MESTU. (Protialkoboloo pre laz
Prot alkoholno predivanV jr imej efi ijal dr-i.nm ;> Iliriji nskejj* t.itoda « I.jnhliaiii g. Leopold Pulnir 20. in 30. novembru. \ sobato l»ilo prrda-vanJi? ra v>e .1 •■o!e r šuj uiji. Okoli ^'.11 nil.idinr > v arni diornni. I,i je bil i docela napolnjena, poslu- j š.-'o in i-redno pa 2 Ki r o >lrdilo pre i.ivatelju. Gosn. | p -.vatclj po la-;ni iSjovi h? rti imel tako rrlikera i k i a otrok h k i iv pr«<d m lu^. Silno jih ;r bil v< I in :«'lo »e-eli su bili p^j	Menda smr^o I
" ' i :: . v. i <i , """™ n tlpororilo %il> Luhsiu . ij:iLljan,kr okclioe. Mlok;i,skr> društvo zu Jj\iM]ansky okoliro je v svoji odborovi seji dno 7 t. fti. sbletijlo opozorili vse don.vwlce m.'eka, kt dt-stavl^ajo mleko v Ljubljano, da je cena svežemu pristopnin mleku še v«dro času prin)''rna 15 kron z;i liter. Zato naj sc mlek.iriee v lastm in interesu do nadaljnega iirtmerne cene držo liaiinr bodo sploSne pr.spodiirske razmere ra-hlevali- premi-m bo rene, bo mlekarsko druSlvo pravočasno obvestilo.
n Podružnica Idruženja vojnih invalidov v Ljubljani je upeljala jj Ikižič ubožno akcijo, da z r.abranimi darovi jiomaga naj|K)lrebnejšim vojnim irtvam in njihovim rodbinam. Obrnila se je s tozadevno prošnjo na socijalno čuteče občinstvo, da po možnosti priskoči tej akciji na pomoč ter vsaj deloma olajša trpljenje nesrečnim vojnim žrtvam. — Prepričani smo, da priznana človekoljubnost na-iepa občinstva ne bo odrekla tem sirotam pomoči. Vsak tudi najmanjši dar. bodisi v denarju ali v bla^u, je hvaležno sprejet, saj otira solze in lajša gorje onim, ki najbolj trpijo. — Cenjeni darovalci naj blagovolijo pošiljati darove na naslov »Udni-ienje vojnih invalidov, vdov in sirot, podružnica Ljubljana', ali jih osebno izročiti med uradnimi urami od 8. do 12. ure istotam (Sv. I'etra vojašnica, pritličje, levo, soba št. 3).
n Mihajlo Kravačič iz nekega kraja na Kranjskem je umrl v Ameriki. Od njega je ostala precejšnja vsota denarja, ki je bila sekvr-strirana. Radi izplačila te dedščine se poziva naslednik pokojnika Marko Kravačič, da javi svoj točen naslov Izselje-niškemu komisarijatu v ZagT<"bn in naj se pri tem •klicuje na M. 20.536.
n Naiel se je zavoj na Ižanski cesti. Dobi fe ravnotam it 18. 6l
Ii bole Ljubljane jr došla vrsrla novica, da stojr Lr".r med vsemi lupnijami ljubljanske škofije glrdr naročnikom nagega najboljšega lista »Doino-Ijubac na prvem mrslu. da lorrj nosijo zastavo. To ie pa nekaj tako hvale« rednega, da si ne moremo kaj. da nr bi vzkliknili: Zastave nr U rok! Držite jo krepko. I^-šanjr mi drairi, tudi v novrm Irlu! Ost.i.«lte >l)omoljubu< vsi stari naročniki ive«ti in pridruiilr sr še novi, da nr bo nili rne hiše brn >I>omoljuba«!
VRHNIKA.
(Srrčkr in druro.)
V nedeljo, dne 21. I. m. oh 3 popol.lnr sr ko vršilo v rokodelskem domu izircbaiijc srerk v korist Ro!todelskemn doma. Prijatelji, sriitr pridno po sre.-kah, vsaka stani' samo 5 Din, dobitkov pa jr 1 7 v vrednosti 7*W» IWn, t.-tko da bo vsaka L— sr;t!v.i radi Ia. Kaj «p laliko radene, raividile iz igralr-ega nairta. ki je na srečkah tiskan. — V nedeljo in ppn'!eljek nam je pripravila gdenn Vr.lava li rva v HokodfLkrm domu i dekliško Ma-lijino uru-bo in s cerkvenimi pevri prav lep vreer. Predstavljali so >\"ve«:o z Libanonac in peli vrč pevskih točk ler deklaniirali. Pretrpi prizori so i~v.->h:li solzr iz oči mili mo-kim in splošna sodba je bila: Takr igre naj bi se predstavljale, da sr bo na-r l udstvo prav izobražnalo in poveselilo •■brnem. Vsa časi rdčni režiserki. — Na vrhniški šoli je nastopil v sohrto nov šolski vedja. krr jr dosedauji, g. Strekrlj. postal žrlev režima, ki bo moral naprej imeli mesto ua\adnega nčitelja na soli. ('bogi olrori, ki se tr v šoli vnrmajo ta strankarske strasti! Prosvetni gospodje, povrjle. kaj je zagrešil g. Strekrlj, da ga tnko zapostavite! Vrmo. da vam jr trn v peti zato. krr jr poštru krščanski učitelj, (io-podje, kolo ča-a sr vrti!
ST. JERNEJ.
(Polar.)
Nedavno smo poročali, da so bili tekom dobrega meseca v Si. Jrrnrju štirje požari. Sprva smo mislili, da so ti požari nastali po nesreči, a danes lahko i gotovostjo trdimo, da je tu vmes zlobna roka. Dne 2. t. m. jr tlobna požigalčrva roka zopet hotrla zanetiti požar na Vrhu pri Goren-ru. pa so k sreči ogenj pravočasno zapazili in ga pogasili. Tudi poiigalea so zasledovali, pa jim jr nšel. Dne 5. t. m. okrou pol sedmih zvočrr pa jr začrlo zopet goreti na Vrhu pri Kovačič Francetu. Pogorel mu jr kozoler. pod, vsa krma in vozovi. Da je tu tanetila požar iločinska roka. je jasno. Komaj 10 minut pred poiarom je gospodar pogledal okrog gospodarskega poslopja, pa je hilo vse t redu. Ljudstvo je v strahu, saj kmalu si ne bodo več upali k počitka, krr so Trdno v nevarnosti pred požarom. Ko bi rrišrl nesrečni požigalee ljudem t roko, bi ga gotovo linčali. Treba je na Tsak način tega nečloveškega razbojnika zasledili. Policija naj pošlje več detektivov da ga itslede. Pred par dnevi se je našlo nekaj listkoT, n* katerih je bilo napisano: >St. Jernej je gorel, pa bo še gorel.< Bog daj, da bi tločlner skoraj prišel v roke pravirit
(o pot. Govori se, da je občinski odbor sklenil zahtevati električno napeljavo iz tovarne v vasi Svet-jo, Medvode, Preska, Vače, Goričane, Rakovnik, Lar dju in Senico. Ako vpoštevamo ie vse zgoraj navedene naprave preko naših občinskih cest in končno če morebitno zgubo omenjene pešpoti, moramo reči, da je ta zahteva občine glede elektrike Jako skromna napram ugodnostim, ki jih ima papirnica Ooričane dosedaj na naš račun, kar pa v bodoče ne bomo več trpeli. Županstvo Medvode odločno poživljamo, da tu ščiti koristi svojih občanov ter da glede zahtevane elektrike ne popusti niti ia las. — Prizadeti občani.
Pretepi, kri.
Državni tatovi so zopet poklicali svoje straže, ki so za državni denar oborožene, to ee pravi 'za denar davkoplačevalcev. Bivši minister Nastas Petrovič je to uradno dokazal, na to ne pozabimo.
Te straže so sedaj zopet na delu. Zopet se vračajo grozni dnevi poletne strahovlade, ko so posamezne tolpe oboroženih orjuncev hodile po mestu ter nedolžne ljudi pretepale, jih mučile do krvi, strahovale, ko so padale pod orjunskim orožjem nedolžne žrtve v Trbovljah, ko je nekaj orjuncev prav po dioklecijansko mučilo rudarja Fakina ter so ga končno ustrelili.
Za te umore ni bil nihče kaznovan, pač pa so dosegli državni tatovi, da je bil načelnik tistih ljudi, ki so morili in nečloveško mučili po Trbovljah, izpuščen na svobodo tik pred dnevom, ko bi se imela vršiti proti njemu porotna obravnava.
In sedaj so že začeli znova. V Ljubljani so oborožene tolpe Žerjavove centralistične iškariotske stranke napadle svobodoljubne dijake iu jih skušale pretepati. Seveda dijaki niso držali križem rok in so orjunci odnesli celo rešto zelo krepkih bunk.
Stvar pa je bila tale: Sedanji prosvetni minister, ki je prepovedal Marijine druž-' be med dijaki in učenci, pač pa priporočil svobodomiselnega in brezverskega sokola, je začel odstavljati tudi vseučilišče profesorje. Zakaj večina vseučiliških profesorjev neče nič slišati o roparskem centralizmu. Vel^srbi pa hočejo, da morajo tudi vseučiiiški profesorji postati zaščitniki in zagovorniki državnih tatov, zakaj potem bi se še mnogo lažje in mirneje kradlo iz državnih kas ter bi Slovence in Hrvate še naprej tako izmozgavali, kot jih baš sedaj.
Toda tu sta Pribičevič in Žerjav segla v sršenovo gnezdo. Zakaj vseučiiiški profesorji bo cd nekdaj popolnoma neodvisni ljudje, ki se sami nastavljajo in imenujejo in jih tudi nihče ne more odstavljati. Toda kaj je tistim, ki ščitijo in zagovarjajo državne tatove, zakon in postave. Kos cunje! Pa so vseučiiiški profesorji odleteli.
In završalo je na vseh treh naših univerzah. Tako sramotno namreč še ni bila nikdar gažena svoboda in pravica vseučilišč. Študentje — razen Pribičevičevih, Zerjavovih in Pasičevih iškariotov — so se dvignili kot en mož ter slovesno ugovarjali tako sramotnemu gaženju svobode. Naj-prvo v Zagrebu, kjer so izvedli petdnevni štrajk, potem v Ljubljani, kjer so študentje sklicali shod in proglasili enodnevni štraik-1 ri shodu pa so Žerjavovi za denar sloven-
(Dalje glej v naslednjem stolpcu spodaj.)
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Vrednost denaria 9. t. m. V Curihu je notiral naš dinar 7.50 centimov. Domače borze so zaznamovale povprečno: 1 švic. frank Din 13.28, 1 franc. frank Din 3.75, 1 lira Din 2.98, 1 češka krona Din 2.06, 1 zlata marka Din 16.50, 1 dolar Din 68.50, 1 funt šterling Din 318, 1 romunski lej Din 0.34, 1 bolgarski lev Din 0.45. Za 1 dinar dobimo 1040 avstrijskih kron ali 1070 mažarskih kron.
CENE.	..
g Tržišče z žitom. Kupčija s žitom je vsled bližajočih se praznikov malo bolj oživela in so se tudi cene precej učvrstile. Poseben skok zaznamuje pšenica, ki je stopila v ceni že na 4 Din, Vzrok dviganja cen je tudi malenkostna ponudba od pro-ducentov, ki so z ozirom na zadnjo sušo pričakovali še višjih cen za pšenico. Širile so se tudi vesti, da kaže ozimina slabo, ker je pšenica zrastla previsoko in obstoji nevarnost, da ji bo bodoči sneg škodoval. V Sloveniji primanjkuje blaga vsled pomanjkanja vagonov. Posebno je občutno pomanjkanje koruze za krmo, ki bi se jo sedaj razpečalo v velikih množinah.
g Ljubljanska blagovna borza. Cene se razumejo za 100 kg: Pšenica domača franko Ljubljana Din 41,0, pšenica bačka isto Din 455, oves bački isto Din 350, otrobi srednje debeli Din 225, laneno seme Din 700. Fižol postavljen v Ljubljano: ribničan, orig. Din 400, prepeličar orig. Din 480, mandalon orig. Din 380, rjavi Din 410; fižol franko Postojna trans: ribničan očiščen Din 510, prepeličar Din 585, mandalon Din 485.
sikih kmetov in obrtnikov oboroženi orjunci dvakrat napadli naše dijake — pa so bili obakrat sami precej krepko tepeni.
Hujše pa je bilo v Belgradu. tudi ondi so študentje proti nasilju državnih tatov in njih pomočnikov sklicali velik shod, ki so ga pa žandarji in policaji po povelju od zgoraj napadli. Študentje so se umaknili na univerzo, kamor po starih običajih nikdar ne sme stopiti oborožen policaj ali žan-dar. Toda belgrajski žandarji so udrli na vseučilišče ter tamkaj v poslopju od blizu streljali na čisto neoborožene študente. Cela množica je ranjenih, med njimi veliko zelo težko. Razburjenje v Belgradu je proti vladi tako veliko, da se še sedaj ne more pomiriti.
Belgrajski študentje so nato izdali na ljudstvo zelo oster proglas, ki pa je bil zaplenjen, ter sklenili štiridnevni štrajk. Vseučiiiški profesorji so pritrdili temu štrajku.
V istem času pa je v Zagrebu udrla četa policije na vseučilišče. Aretiranih j'e bilo okrog 60 dijakov, ki jih je 140 policajev, peš in na konjih, gnalo na policijo. Občinstvo je dijake s cvetjem obsipalo.
g Tržišče z lesom. Izvoz lesa je zadovoljiv in je povpraševanje po našem stavbenem lesu posebno s strani Italije vedno dovolj, ker je tam stavbena delavnost še vedno precejšnja. Tudi so se italijanski uvozniki prilagodili novim našim cenam, ki so nastale vsled zvišanja dinarja, vendar se kupčija še vedno ne more razviti tako živahno, kakor bi se lahko, ker zelo primanjkuje gotovine. Tekom tekočega meseca bo kakor vsako leto nastal zastoj kupčije, ki se bo pa spomladi, kakor je upati, zopet razvila. Vsled porasta dinarja so se cene našemu izvoznemu blagu izdatno znižale, da so lahko konkurirale s' tujimi državami. Kupna vrednost dinarja v deželi se pa ni zvišala, pač panasprot-no; cene najvažnejšim.živijenskim potreb-' ščinam dnevno naraščajo. To nerazmerje zna privesti, d? mezdnih gibanj, ki bodo ogrožale obstoj dobršnega dela naše lesne industrije. Tudi naša tarifna politika zelo slabo vpliva na lesno"industrijo.
g Les na ljubljanski borzi je notiral; Hrastovi frizr, posta vi j. na. me jo, Din 1450, testoni Din 670, deske'!,*«;, III., postav-ljeni v Ljubljano D^^^rastovi plohi na mejo Din. 1250, bru^nj fes naklad, postaja Din 220, bukoVa drvanakl. postaja D;-i 25, hrastovi obrobljene! na mejo Din 26.
g Tržišče s sladkorjem. Kupčija z sladkorjem je v zadnjem tednu malo oživela, ker se bližajo prazniki, vendar večjih nakupov ni. Položaj na zunanjih tržiščih je precej čvrst in ne kaže na nadaljno padanje cen. Italija stalno uvaža sladkor iz Češke, ker je cenejši od domačega. Pri tem poudarja država pravilno ekonomsko stališče, da mora dbniiiČprodukt vzdržati tujo konkurenco, ki mora še doplačevatl visoke prevozne stroške. "
g Vinska borza v Zagrebu 3. t. mes. Prometa sploh ni bilo, ponudba slaba, poi-v vpraševanje mkakega. Kot vzrok navajajo pomanjkanje gotovine. Navesti cene brez prometa nima smisla.
g Gospodarska zveza notfra sledeče cene: Gnojila: Rudninski superfosfat 16% Din 120. Kalijeva sol 40/42% Din 160. Razklejena, bela kostna moka Din 210. Tomaževa žlindra 17/18% Din 140. — Krmila: Klajno apno Din 4.50, pri manjšem odjemu Din 6> Lanene tropine Din 4.50. Koruza za krmo Din 2.50. Vinogradniške in kmetijske potrebščine: Gumijevi trakovi Din 130. Žveplo, dvojno rafinirano Din 3.75. Trierji (čistilniki) tt. Heid znamke MIA Din 2800. Trierji (čistilniki) tt. Heid znamke MIB Din 2700. Mlatilnice na ročni in gepeljni pogon Din 3500. Mlatilnice na gepeljni pogon s siti in tresali
Dobro in poceni
t« kupuje v manufakturni trgovini A. k E. SKABERNE Ltabljana, Maitni trg 10.
6* r
Din 5700. Gepeljl na 36 obratov Din 3500. Gepclji na 24 obratov od Din 2800 do 3000. Okopalniki Din 1000. Slamoreznice ročne Din 1800 do 35C0. Reporcznice Din 420. Bencin Din 725—730'' pri odjemu celcga barela Din 12.50. Nadalje imamo na razpolago vsakovrstn poljedelske stroje kakor: čistilniki 'pajtelni), slamoreznice, sadni mlini, plugi, travniške in poljske brane, koše in brusi, vodne žage, brzoparilniki, kovani žeblji, gnojnične se-salke, tehtnice, separatorji za mleko, zidarske žlice, bakreni kotli, lopate za šti-hat, vodne sesalke, kosilnice, kline za slamoreznice, brizgalnice za grozdje, se-jalni stroji, predležja itd.
ŽIVINA.	' , ,
g Ljubljanski živinski sejem 3. t. m.
Prigon živine je bil precejšen posebno cd strani domačinov. Kupčija pa je bila slaba in so vsled tega tudi cene nekaj nazadovale. Tudi promet s teleti in prašiči je bil nlabejši nego se je pričakovalo, ker je nastopilo južno vreme in ni nikakega izvoza. Samo če se ta izboljša, je pričakovati, da bi sc sedanje cene popravile, drugače bodo še bolj nazadovale. Dobro pitane živali sc pa vedno dobro plačajo. — Na tem sejmu se je plačevalo naslednje cene: Za kilogram žive 't«ie voli prvovrstni Din 12.50—13.25. voli rejeni Din 12—12.75. veli za vprego' Din 12^-12.50, biki lažji Din 10—10.50, krave rejene Din 9—10, krave klobasarice Din 6—7; teleta debela težja Din 16—17, teleta lažja Din 15.50 do 15.75; prašiči peršutarji živi Din 15—16. prašiči debeli Din 17.25—17.75, prašiči zaklani po kakovosti Din 19—20, teleta zaklana Din 19—20. Plemenski prašiči po kakovosti in starosti Din 160—250 komad.
g Mariborski živinski sejem 25. nov. 1924. Prignano jc bilo: 2 konja, 30 volov, 148 krav. 4 teleta in 1 bik, skupaj 185 komadov. Cene: poldebeli voli za kilogram žive teže Din 13) biki za klanje Din 10, plemenske krave Din 9.P5—11, krave za klobasarje Din 7.90—4.50, molzne krave Din 8—10, breje krave Din 8—10, mlada živina Din 8.5<V—12.75, teleta Din 16.25. — Mesne cene: volovsko meso I. 1 kg Din 25 do 27.50, II. Din 22—24, meso od bikov, krav in telic Din 20—21.50, telečje meso I. 27—30, 11. 21—25, svinjsk« meso sveže Din 25-30.
g Prašičji sejem v Mariboru 23. nov. 1924. Prignanih je bilo 198 prašičev in 2 kozi. Cene; Mladi prašiči 7—9 tednov stari po Din 125—162.50, 3—4 mesece Din 300—400, 5—7 mesecev Din 500—700, 8—10 mes, Din 750—950, 1 leto Din 1150 do 1375; 1 kg žive teže 15—17.50, 1 kg mrtve teže 20—23.75. Koze komad 225 do 300 Din.
IZVOZ.
g Naš izvoz v oktobra 1924. Generalno ravnateljstvo carin je objavilo statistične podatke našega izvoza v oktobru t. 1., iz katerih je razvideti, da je bil to največji mesečni izvoz izza n j e d i n j e n ja, in sicer pokoli-t i n i kakor po vrednosti Znašal je 415.725 ton v vrednosti 1008,853.266 Din napram izvozu oktobra 1923 od 334.163 'Dalje glej * naslednjem stolpca spoiaj.l
GDSPODirHH
| OTROKOV GOVOR.
Dokler otrok ne znn govorili, Izraža svoje želje z jokom, kazanjem in gibanjem. 1'okima za ja, odkima za ne, maha z roko, da se časa ubrani, obrne se stran od reči, ki mu ne ugaja. Polagoma pa preide do prvih glasov govorjenja. Spočetka in navadno daljšo dobo žene čisto svo„e, nerazumljive glasove, ki mu nekaj časa služijo kot izraz za vse. Potem začne posnemali materine glasove, 'kar in kakor sliši. Nato tvori že nekatere besede, ki pa /a njegovo okolico nimajo nikakega pomenu, sam pa jih ponavlja vedno in klepeia, vse vprek. To klepetanje mu je le prijeten zvok, ni pa še izraz za njegove notranjo občutke.
t <	t,, v ;
Ta (as je za mater' hajprijethejšl, ko posltišu svojega ljubljenčka in se mora prav zares smejati njegovim čudnim in smešnim govornim poizkusom. Četudi je ta zabava zelo prijetna, vendar se mora zelo omejiti z ozirom na malega in mu nuditi vseskozi lepo in pravilne vzorce za njegov govor.
0	gr.vcrčcanju in njegovem slabem vplivu na otrokov govor je bilo že govorjeno na tem mestu. — OtrOčji izrazi izginjajo čin) dalje bolj sorazmerno z razvojem razuma. Materina naloga je, da po svojih nnjboljših močeh pomaga otroku pri razvoju govora z zadostnim in primernim ponazorovanjem toga, kar otroku govori, da se otrok ne uči lo mehaničnepa kieprtanja.-temveč začenja tudi razumeti pomen besed, ki jih izgovarja. Ves razvoj govora pa naj se vrši čisto naravno in neprisiljeno, do se otrok no utrudi in ne izgubi veselja, kar bi moglo imeti za posledico, da bi otrok nekako trmasto prenehal s svojimi govornimi vajami in hi tako zaostal v svojem razvoju.
ton v vrednosti 965.385.798 Din; torej po količini za 24.41 odstotkov in po vrednosti za 4.5 odstotka več kot lani. — Izvoz v mesecu oktobru predstavlja rekordno višino 1009 milijonov dinarjev, torej nad
1	milijardo dinarjev. V novembru je računati z nekoliko zmanjšanim izvozom. Količina izvoza je razmeroma bolj napredovala kakor vrednost izvoza, izražena v dinarjih, kar je pripisovati predvsem zvi-šanemu tečaju dinarja.
g Izvoz mleka v Avstrijo 1924. V prvem četrtletju t. 1. sc je izvozilo v Avstrijo 27.355 stotov (lani v tej dobi 26%), v drugem četrtletju 27.861 stotov (580), v tretjem četrtletju 33.427 stotov (10.132). V zadnjih mesecih se je izvoz malo znižal, sedaj pa zopet raste.
g Izroz hmelja v oktobru t. I. Izvoženi hmelj v tem mesecu je tehtal 480 ton v vrednosti 34.6 milijonov dinarjev. Na Češko ga je šlo za 16.6 milijonov dinarjev, v Nemčijo za 13.2 milijona ter v Avstrijo za 3.6 milijona dinarjev.
g kros jajc v oktobra t. L Izvozili smo 1455 ton jajc napram 1469 tonam v septembru t. L Vrednost oktobra je znašala
KURJEREJA. (Dalje.)
Vsa opisuna kurja plemena so vsak no svojo pripočljiva. V splošnem bi bilo na s ve-tovati glede kurjereje tole,: Vsaka družina ima svojega gospodarja. Pri kokoših zavzema to važno mesto petelin. Njegova družina naj no presna števila 14. 1'rimcrno je 10—14 kokoši enemu petelinu. Ker kure najbolj nesrjo prva tri leta in sicer najbolj in najdebelejša jajca drugo leto, je treba vsako leto nadomestiti z mladim zgodnjim spomladanskim rodom. Le zgodnje zvaljena piščeta nesejo še listo leto in sicer zelo zgodnje in dobro krmljene že v novembru. Stare kokoši rediti je izguba, ker vedno ir.anj nesO in tudi meso stare kokoši ni več okusno. Zalo pa triletne kokoši prodajali pa zakotji doma, da imaš dobro juho in pa bolj trdo kurje meso.
Kakor druge živali tako tudi kure po-trebujejo stanovanja. To njih stanovanje jo kurji hlev ali kurnik. Če je kurnik naslonjen na kako drugo gospodarsko poslopje, je bolje, ker je po zimi bolj toplo. Najboljše je obrnjen proti jugu. V kurniku je skrbeti v prvi vrsti za snago. Odpadke je treba pogosto odstranjevati in na sveže nasfiljati. Kure ljubijo toploto. Pod 4° C jim škoduje, da se prehlade in zbole in so težko ozdravljive. Dobro je, če se kokoši tam. kjer imajo premrzle kurnike, če/, zimo preselijo v živalski hliev, kj«r se jim ari hči kak primt>-ren prostor. Tudi drvarnice, i« so v kleti, so zato pripravne. Kokoši ne sipe na nastlanih tleh, ampak stoje na latah, zato jim je treba v spalnih prostorih preskrbeti s tem. Tam, kjer se redi več kokošjih plemen, naj bo kurnik razdeljen na toliko delov, kolikor je plemon. Če se hoče ohraniti čisto pleme, morajo biti živali tudi po dnevu ločene. Ni-
46.6 milijonov dinarjev napram 41.1 milijonov v septembru. Izvažala so se jajca v Švico za 19.8 milijonov, v Avstrijo za 15.6 in v Italijo za 4.5 milijonov dinarjev. Skupno je znašal izvoz jajc v prvih desetih mesecih t. 1. 18.302 tone napram 17.241 tonam v celem letu 1923.
LETINA.
g Trgatev oljk v Dalmaciji. Trgatev oljk v Dalmaciji je splošno začela že v prvi polovici novembra. Kakor se glasijo dosedanja vesti, bo pridelek v južni in srednji Dalmaciji srednji, dočim je v srednjem delu to pokrajine slab. Letošnje vreme je bilo namreč za razvoj oljčne muhe zelo ugodno, zato je tudi ta škodljivec povročil na letošnjem pridelku ogromno škodo. Plodovi imajo veliko olja v sebi ter dajejo od 18 do 22 odstotkov olja. Posebno obilno so zarodile oljke v Primorju Črne gore. Povpraševanje J» dalmatinskem olju je precejšnjo, tako domače države kakor iz inozemstva. iai n " vadna olja se plačuje v južni Dalmaciji » v Črni gori po 17 do 17.50 Din, v sredW in severni Dalmaciji za navadna olja oKr<* 20 in za fina olja do 23 Din za kg.
kakor pa ne škoduje, če se plemena med seboj križajo. Petelin, ki je za pleme, mora bili star 2—4 leta. Vsako tretje leto naj se poskrbi za zdravega krepkega petelina iz tujega gnezda.
Kurje bolezni. Kure zbole iz prehlaje-nja, radi nesnage, pa tudi radi nepravilnega ravnanja. Najbolj pogoste ln najnavadnejša bolezen je pika. Vsled prevroče krme, umazano vode, prepiha, prahu se začne živali jezik na koncu sušiti. Vsled tega ne more jesti ne piti in hira ter pogine, če se ji ne pomaga. Zdravilo, da odpravimo piko, je, da damo živali piti olja; ribje je bolje kot navadno namizno. Kokoš moramo spraviti na toplo. Ako imajo živali gnojne nosnice, jih namažemo z vazclinom, ravno tako se osnaži ustna votlina. Piko odirati, to je iztrgati trdi del na jeziku, ni priporočljivo, ker s tem trpinčimo po nepotrebnem žival.
Druga bolezen je srbeč. Na nogah se naparavi kokoši bela skorja. To skorjo odpravimo, ako namažemo obelele ude s petrolejem ali kakimi drugimi razkuževalnimi sredstvi.	(Dalje.)
KUHINJA.
Jabolčna povalnica. Napravi najprej testo, kakor za potico in ga, ko je vzšlo, razvaljaj za prst na debelo. Nato razgrej za jajce masla ali masti, mu prideni veliko pest krušnih drobtin, da se zarumene in jih postavi v stran, da se nekoliko shlade. Razvaljano testo potresi s temi drobti-nami in z olupljenimi, na plošče zrezanimi jabolki (6—7 kislih jabolk). Povrh natresi Se nekoliko cimeta in pest sladkorne sipe. Tako pripravljeno testo prerezi po sredi in ga zvij od srede proti robu, da nasta-neta dva, ne preveč debela kosa. Položi jih na pekača (pleh), ki si ga pomazala s mastjo ter pusti povalnico shajati, Sha-jano pomaži z jajcem, smetano, ali mlekom in jo peci v zmerno vroči pečici 1 uro.
Orehova potica. Napravi testo iz treh žlic mlačnega mleka, žličice sladkorja, 2 dk drožjo, to je kvas. Potem segrej pol litra mleka, osoli, za eno jajce masla aH masti, žlice sladkorja in tričetrt kg moke. Stepeno in shajano pa nadevaj s sledečo nadevo: Najprej zmelji ali steri pol litra orehovih jedrc, jih popari z malo zajemalko zavretega mleka, ter jih postavi v stran, da se napoje in ohlade. Ohlajenim primešaj drobno zrezane limonine lupine, ščep cimeta in nageljnovih žbic, 2 žlici smetane in eno jajce. S tem nadevom enakomerno razmaži razvaljeno testo ter ga še potresi z četrt litrom zrezanih jedrc s pestjo krušnih drobtin in 6 žlicami sladkorne sipe. Testo ob robu obrezi in ga zvij precej na tesno. Položi potico v po-mazano kozo, potlači še z roko in večkrat z nožem prebodi, da ne bo luknjasta. Postavi na gorko, ko vzide jo pomaži in Peci eno uro.
Ilirska posojilnica mu.
Ljubljana, Kralja Petra tro S
obrestuje hranilne vloge po 8°/o.
Vef|e In »talne vloqc po dogovoru naiuaodncje Jamstvo za vloge znaSa tez Din l,0f0.000'—. Popolne mi varno naloten denar I
LISTEK
Sovraštvo in ljubezen.
(Ealie.)
V	vasi je bil misijon. Par tujih, pametnih duhovnikov je imelo vsak dan nekaj pridig in ljudje so hodili v trumah v
cerkev.
Neki star frančiškan je tudi govoril o »poklicu« in je sklenil:
>Bog je položil vsakemu človeku v srce poklic. Vi pa, če slišite njegov glas, ne zaklenite svojega srca k
Nato je prišlo med Lizo in njenim očetom do zadnjega razgovora.
Matija je največ trpel med vsemi v zadnjih mesecih. Zapazil je pač izpremem-bo, ki 6e je izvršila s Henrikom. Videl je, kako se mladi fant bojuje sam s seboj; videl je, da ni nilkdar več prestopil praga Prekove hiše, in da je vedno iskal druščine z Lizo. Bil je tako prijazen z njo in modri Matija je pač vedel, da išče Henrik pot, da išče možnost, da bi sam sebe premagal, in končno, čo bi čutil kako toplejše čustvo za Lizo, tudi izpolnil Matijevo srčno željo.
In tedaj je prosila Liza nepričakovano svojega očeta, naj jo pusti, da odide z Bukovja k svoji teti v vas.
Matija je vedel, kaj to pomeni, a udal se je. Ničesar več ni mogel odreči tihi deklici. Iu četudi je premagal otrok svojo posvetno ljubezen ln vsak dan	v
cerkvi — njeno nežno vest je mučilo vprašanje: ali je še vredna, da bi postala služabnica Gospodova?
Prišel je tih, otožen večer. Zunaj se je igral veter s suhim listjem.
Liza je dolgo gledala ven, proti sivim oblakom, ki so se podili po nebu, ko se je počasi obrnila:
-,Oče, grem k spovedi in bom vprašala.?
Matija ni rekel ničesar. Pričakoval je to. Obrnil se je in je komaj slišal, kaj mu je Liza še enkrat rekla o poiklicu ln o milosti, o ljubezni do bližnjega in o dušnem miru.
Končno je rekel samo:
»Pojdi v božjem imenu!«
Nato je šel proč — ven v jesen, preko golega polja do rumenega gozda. Ko pa je nekaj časa hodil okoli, se ga je lotila silna tesnoba in razjedajoče hrepenenje po otroku, in obrnil se je ter šel tja, kjer je bila Liza.
Termo je bilo v cerkvi. Pred oltarjem je gorela večna luč; semintja se je zasvetila v klopeh molitev lučka in velike sence so se premikate po slikali na stenah.
Matija Gorje je polkileknil v klop ln preživel najteže minute svojega življenja.
V	kotu, v spovednici pri frančiškanu jo klečala Liza in tam se bo odločilo med njo in njim.
Mučno počasi je tekel čas. Tako dolgo je bilo, tako dolgol Seveda, njeuo vprašanje je bilo težko. ,
Sedaj je prišla*
Obrnil se je, pogledal jo jo vprašujoče, proseče---
Lahno se je nasmehnila in prikimala z glavo.
Nato je pokleknila pred podobo Žalostne Matere božje.
Matija Goreč je položil obraz v roke.
Zunaj pa je pel večerni zvon---<
*
V veliki, stanovanjski sobi na Bukovju je gorela petrolejka. Henrik je sedel, kakor vedno ob večerih, pri učni knjigi, Lena pa je šivala. Sicer pa ni bilo nikogar tu.
Tedaj je vstopil Matija Goreč. Lena se je dvignila:
:>Takoj ti prinesem večerjo, Matija.« »Pusti, Lena, pustil Ne bom jedel.t Začudeno ga je pogledala. 2Kaj je s teboj, Matija? Si bolan? T* ko bled si!<
i Ne, nisem bolan 1 Toda — nekaj se je zgodilo, moram govoriti z vama, z vama obema.«
Brat in sestra sta ga vprašujoče pogledala. Matija je sedel. Pogledal ju je s dobrimi, zvestimi očmi, bolestno in žalostno. In rekel je:
»Pomislita: moja — moja Liza gre r
samostan--<
»Matija!« »Matija!«
Minuto je bilo vse tiho. Matija je rekel dalje: »Že dolgo je mislila na to ln jaz bi 2a kaj povedal, pa se je šele danes prav odločila.«
»Matija, to — to ni res, to ne moro: biti res, to je nezmisel, kar ti govoriš!« »Res je, Lena, čisto res.« Henrik je stal dosedaj kot okameneL Nato pa je stisnjeno rekel:
»Zalkaj? Zakaj bo storila to?« Matija Goreč je zaprl oči. »Pravi, da ima poklic. In to je res; bila Je vedno tako dober, pobožen otrok. Ni ji bilo mar za lepo obleko in za zabavo in vedno je bila rada pri bolnikih, to je res!«
'Radi tega?« je vprašal Henrik. »Samo radi tega?«
Matija ni odgovoril ničesar. Lena si je zakrila obraz s predpasnikom. Zopet je bi-
Popolnoma varno nalolita svoj denar pri
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani — r. z. z o. z.
Id se je PRESELILA iz faiSe (JrSulinskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve t lastno oo v o palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poleg hotela »UNION«. — Hranilne vloga se obrestuje}«
najboljše
z ozlrom na višino zneska In odpovedni las
Varnost ta hranilne vloge fe celo dobra, ker po*
seduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbnel delniške družbe hotela »Union« r Ljubljani. —« Vrhutega je njena last nova Upa palača ob Mik to* iifevl cesti, več mestnih hii, stavbiJC ln lemljilS v tu- in inozemstvu. — Denar se oalott lahko tudi po poitnih položnicah, -	5884
lo nokaj časa tiho. Tedaj je dokJic« jozno pogledala:
»Ne, no samo radi tega! Rada ga je imela — tega! Vso mu jo naredila, vedno je bila prijazna, tako prijazna, toda on ni hotel ničesnr vedeti o njej. Cele dneve, celo ledno ni govoril z njo — iu tedaj —
in tf<1nj--<
Spustila soje v knVvit jok. In pred lo obtožbo jo onemel oni, 'k! mu jo to veljalo, pa tudi oni drugi, ki ni vodel besedo v odgovor.
Lena ie rekla dalje: >Veš, Matija, kaj smo mi? Lopovi smol Ti ti l>i moral takrat pustiti, da bi šli beračiti, — ven bi nas moral vroči — pustili, tla bi propadli — boljo — bi bilo zate! Sedaj imaš zanvalok
»Tako — tako ne smeš govoriti, Lena! Vodno sto bili prijazni in hvaležni — o da! — No smeš delati takih očitkov Ilonriku; on {mič ne mora <ui to.c
„Or!ičevo" pismo staršem.
in.
Dragi starši! Miklnvf je šel mimo in gotovo jo pustil Vašim otrokom kaj več kol samo spt»-min. Pa če tudi bi no bilo nič drugega — 70 samo ob spominu na Miklavža in lepoto tistega večera *ivi otrok svoj »vrt, svoje živ Ijenje ...
Tod« j«' moram danes do konca na-pisati. kur som \ zadnjem pismu začel. Ali ljudje, ki lii hoteli Vašim otrokom odtegniti Miklavža in pustiti k njim samo parkeljnu? ?.e znttnjič som rekel, da so — žal da jo tako! IjC promislitel
Vse, kar navaja otroke k lepemu, poštenemu, krščanskemu življenju, je zanj Vt i k I a v ž , to si> prti vi: tiar. ki prihaja iz nelnv«. Vnš pouk in Vaša vranja, krščanske mnterr. jo 7a otroke nnjprvi in najlepši Miklavž! Za njim polagoma pridejo drucri: oerkev, šola, * ^'iga, časopis, orgM-ni.neii«; cerkvena in svrtiia, seveda kr-št";m>kn. f"e v*e te dobre r skupttj potegnejo in se med srl>oj krepko podpirnjo, h*lo prav gotovo tako močne, da bodo V*Se mnlc obvnfovalo moči in oblasti par-keljnove: viipcljivosti in grdobije, ki je jo žal zelo mnogo na svetu. In Vi, dragi starši. dobro votfc, da imamo nn Slovenskem pole;; dobrih, v »ornih krščanskih mater in poleg cerkve tudi krščanske šole. krščanske mladinske liste, krščanske organiza-rif m mladino: ^Marijine vrte. in jOrii-iv.t.orir. -Orltčto»»<.
- Ta so prišli do vetike besede v drža vi gospodje, ki niso gospod}«, temveč xape Ijivei. Vašim otrokom hočejo mčrtnU dni-go pot, kot so jo hodili doslej. Zvedeli smo, tla so prepovedali šolskim otrokom »Marijine vrtce, in organizacijo orlovskega naraščaja. Vam. dragi starši, >o morda teh rrči ne zdi posebno škoda. Morebiti mislite tudi Vi tako, kot je baje rekla neka kmetica t l>olenjskega: Bodo pa zannprej otroci doma molili, na vrtu pred hišo pa telovadili.
To je seveda Ialiko čisto res. Tudi jaz vem, da noben minister in noben paragraf Itte more vneti Vašim otrokom Miklavža, hočem retii, ne nore v*oti lepega življenja,
dokler skrbite VI, krščanski starši, zanjo in jih varujete pred zapeljevanjem. In prav zato, ker to vem. Vam pišem tale pisma.
Žena, ki Je tisto besede rekla, je torej po eni plati čisto pametno rekla. Mislila si je: Dokler bo —ičevič rogovilil po državi in ž njim tisti gospod, ki >e že nekaj časa na Slovenskem za —ičeviča, tako dolgo bomo otroke doma lepo učili, kadar bomo pa ona dvn gospoda ponietli in jih vrgli med smeti, takrat bodo pa šli naši otroci spet molit v Marijin vrtoc, telovadit in lepih ro-či se učit pa med orlovski naraščaj. Tako je mislila tista žena in je pokazala obema —ičevieema figo.
Toda kaj mislite, dragi starši, ali bo tista žonn tudi potem ostala 1nko mirna, čo bi —ičevič dal ukaz: Od sedaj slovensko matere ne smejo več po krščansko vzgajati svojih otrok. Učiti Jih morajo samo še vere v rame —ifeviče in življenje po sokolskih paragrafih!
Kajne, potem bi tisti ženi in *e marai-k»teri zavrela kril Kaj pade tem grdita oblastnikom v glavo, da hočejo našim otrokom rnhraniti krščansko vzgojo? Ali so to še ijudie, ali so neku bitja, ki »o s parkelj-nom vred prišla na svet rt. znanega kra?a, ki si ga navadno mislimo nekje globoko pod zemljo?
Tako hi po prane! vzklikale naše matere. Tod«, dragi starši, ali res ne verjamete, da prav ta namen današnja ministrska gospoda tudi v resnici ima? Seveda je toliko prekanjena, da ne račne prepovedovati prav pri tleh, ampak najprej bolj pri vrhu. Takole »i misli: Ko se bodo ljudje privadili, da ne smejo otrok pošiljati v Marijin vrtec in tudi ne v orlovski naraščaj. (Kilem bomo lahko tudi krščanske mladinske liste prepovedali, ti. pr. »Orličac — malo pozneje Ihuuo Natohetom v šoli začeli ul j sitnosti napravljati in jih bomo začeli metati i7 šole, kršrannki nauk lahko učitelji uče. Malo pozneje Ikhho še krščanski nauk iz šole vrgli, no, potem bo tudi cerkev kmalu prazna ali pu celo zaprta — [*>-teai ji' treba ie še enega koraka in (tuli mut ram se bo lahko do živega prišlo, da no ImmK> več otrok po kršeausko učile iu \<^ajule. Iu sedaj, kaj še manjka? Nič več, parkelj 1k> sam gospodaril, Miklavž ne bo smel več blizu — hudičevk' bo odnašal dušo •'.'i dušo v "-voje strašno brc/dno ...
i ako je iu nič drugače. Zato morale pa biti, dragi starši, prav pazljivo na straži, da se tudi pri vrhu ne bo noben predrzne* k'lil posekavati drovesa dobre krščanske vzgoje Vaših otrok. Ce samo eno ali drugo vejico kje odseka, se res drevo ne bo precej posušilo. Toda če {»redr/neža poznate, tla bi rad seknl dalje in dalje in l>i rad polagoma prišel do debla in nastavil sekiro na samo korenino — stoj, tudi vejioe mu ne dajte! Ena taka vejica na drevesu krščanske vzgoje slovenske mladine je tudi orlovski naraščaj in njegov glasnik — »Orličt — ki Vam tale pisma piše. Zato ne pustile, da bi ga kdo vrel Vašim otrokom in ga prav hitro naročite, ee ga še niste. — Pozdravlja prav lepo Vas. dragi starši, ie lepše pa Vaše ta male
Bog živil	Vaš »Oritfc.
NAŠIM RODBINAM priporočamo naio d„. ma«o KoHnsko cikorijo, izvrstni pridalek u, j,avo
Ako pijel .BtJDDHA. tij, ~ " vživai že na zemlji raji
Po zelo nizki ceni kupite sukno ra zimo pt rilo In druge potrcblJinc pri NnSi Slogi, I.jubljana, Poljanski nasip 10, t. ). tretja hi5a od Juflcslov! tiskarne za vodo.
Ftircfni prstni
14 kur. ■'lato 0 kur. zimo ameiik. riul.16
fcflno * laiogi
OJDEN
Ljubljana, Prešernova 1 £e)enburgcvn 7
NalbolJ« iivakll tlro) |e edino •«»
Josip Petelfnc-a
_n—
Gritamer In Adler
t« .oilbiit«, obrl in liidusliiju
Llublfana b,llu he!»,""ti'
•*	hnmtnlkt, cd vidi
Poui t .itmiu kreipM«. VtUcIu §«r«tc1j«
Delavnica nn p^mvlla tu mMi	TtU. Mi	kmi
OHBN
s« doVi » «<eh specsrijsk* prtdajalaah
A Vi
gospod?
■nar nočete kmvdao jl.rbcti. da r..- ;.'»Un«tc plciasLi? In kol ncitn suprož i". nekl>i • torite za pravilno ocžt- la» Vale soproge m otrok? PoizVusite torej LEKARNARJA FELLERJA ELSA - FOMADO ZA LASE, preizkoieno aredstro za ncg»> las. t'»ti;ro odstrani prhlai in zabeani preraao irpad.i«5 in osivelost las. stori lase roljn. ia l^ske'"' lofc tako. da sc morejo iesati 1 P4 ZA POIZKUS 2 lontka z xa> vKi.no P®4*"'"0 36 dinaricv. toda le tedai, ako ee «*enw P" ' maprci. Po povcetiu stane 10 dinjrjf« nt. dinaricv. Naročila nasloviti na
EUGEN V. FELLER, lekarnar
V STUBICI DONI Elsatrg 16 Hrvatska
l-XSA-SPrRTT ZA TASE. krepi KI.SA - KATRANOVO MILO »e arrtf? za praai. laa. ELSA-MILO ZA BRIT^ nudi Mi britju aarrcč»o u«od»ost, voncaa ZOBE sloH i obe bele ko bi-r.
Parna lokomobila
HP, angleiki iz---------------- i, vor, in mali :i
osebni avto ^"te^-JLv..?.
pri Ljutomeru.
■e ugodno prooa. — izve se
pri JURES, mlin — Križevci
7593
Prvi hlapec
se išče na veliko posestvo v ljubljanski okolici: vajen mora biti vsega poljskega dela ter trezen, vesten in priden. - Ponudbe na upravo lista pod »Hlapec 7369«.
z dobrimi spričevali. ki je voljna pomagati poleg sobarice tudi druga domača dela, se išče proti dobri plači in ob dobrem postopku s 1. dec. t. L k mali slovenski družini. Ponudbe na Marifana JAKIL, Karlovac, Domobranska ul., Hrv.
Perfektna kuharica
HIŠO kupim
in zraven toliko zemlje, da se lahko redi 1 krava. Piiite župniku V. na upravo lista pod Itev. 7600.
oženicna in brez otrok, ki znata
Majerja in majerico
dobro molzti in sta izkušena pri živini, z vso oskrbo in plačo, iiče graičina KRIŽ, p. Kamnik.
Mlad, spreten ŽAGAR
želi priti na žago v kakem prijaznem kraju. Pogoji: čedno stanovanje, stalno delo in primerno plačilo. Nastop koncem zime ali na željo tudi takoj po Novem letu. Ponudbe na upravo pod »Poiten 7753«
npbln kričanskih staršev, za vsa hiina opra-L/CIVIC vila, ki ima veselje do otrok, se sprejne. — Ponudbe pod iilro »PRIDNA« »tev. 7719 na upravniitvo .Domoljuba«,
I7101/0 Na večstranska vprašanja podpisani • tjdlU. izjavljam, da g. Franc Čtargar iz Trbovelj n i upravičen v mojem imenu prevzemati naročila in sprejemati plačila. — Ljubljana, dne 1. decembra 1924.	LUD. BARAGA.
Kje se dobijo močni porhanti
po 13. 14 in 15 Din meter? - Pri MIH. LAPUHU v Skoffl Loki, n« Spodnje.n trgu. — Hitite, da ne zamuditel	7125
ZOPER-SLABO PREBAVO, živčne bolezni, slabokrvnost in oslabelost vsake vrste, naročajte Hočevarjevo Aromatično teleznato tirktarol Pol-litrske steklenice po 20 Din. Po 3, 6, 8 in 12 steklenic razpošilja samo izdelovalec lekarnar Stanko HOČEVAR, Vrhnika.__7641
fluo hlonrn H KONJEM, z vso oskrbo in UVd llldpLd plačo, lit« graičina KRIŽ
pri Kamnika.
7731
Nc I 716/24 — 4.
7<83
Prostovoljna Javna dražba.
Dna 15. in lt. decembra 1925, vsaki dan z začetkom ob 8. ari se bo vriila na licu mesta v Krik*m in okolici prostovoljna Javna dražba dveh kil t KrSkem, gospodarskih poslopij ter več vrtnih Ia gozdrik parcel, n|iv, travnikov Ia vinogradov.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodiiču, soba »tev. 3, in na dan dražb« pred začetkom dražbe.
OKRAJNO SODISCE V KRŠKEM,
odd. H, dae 29. aovemba 1924.
l/mnžbl fant poiten. veren, ki ima ve-IMIlCtnl Idili selje do trgovine, se sprejme za litija drniabrika. Potrebna gotovina 20.000 do 25.000 Din. Ponudbe na upravo lista pod 7659.
Redka prilika!
Slav. občinstvu naznanjam, da setn dobil zopet mnogo manuiaktarnega blaga za zimo, katerega Prodajam vsled ugodnega nakupa mnogo pod dnevno ceno. Za cenj. nakup se najtopleje priporočam
J. MENART, trgovec, Domžale.
Tri le travniki ?	prodajo«
IIIJG U <3 VIHRI dva travnika na Rakovi |v. ■ "sv?u Viskc gmajne, tretji pa pod Plešivco,
blizu Kršlanovega gradu na grajski gmajni. — Več se poizve pri JOS. MRAK, Vič 21. 7431
STRAŠNO
se pritožuje nad draginjo, kdor sc 5c ni prepričal,
ka,<°	POCENI
je manulaktarno in galanterijsko blago ter osnje pri tvrdki
3*- »DANICA<
MAJZELJ & RAJžELJ, L jahanj, Tur>5kl trg 1.
H Al n I JANEZ: Tine, 'vj u7~p7~tak7 kislo
IIHLU . driit? _ TINE; .ftx.cz, kaj bi se nel O kres-i sem usnje kupil in dal napraviti obuvalo, sedaj j« pa cela družina bosa. — JANEZ: Kaj nisi kupil usnja pri Perkotu? — TINE: Seveda nel So mi odsvetovaji. češ da Perko slabo usnje prodaja. — JANEZ: Tine! Nikar ne verjemi! To je le ne-voščljivost! Jaz in vsi moji znanci kupujemo vedno pri Perkotu in smo res zelo zadovoljni. — TINE: Saj sem že tudi jaz slikal, da vsa Slovenija govori: Le po usnje na sejem v Mengeš, Veliko Loko, ikocifan, Brežice, Loško, Črnomelj, Radeče, Mirno peč, Kočevje in Zagorje na stojnico
FRAN PERKO. VINO na debelo
raznih vrst se prodaja po konkurenčnih cenah — posebno za Gorenjce
v hotelu POŠTA na Jesenicah
Tam sc tndi kupujejo in prodajajo razni DEŽELNI PRIDELKI.
Pozor!	Pozor!
Najboljše in najcenejše
kopit« MANUFAKTURNO BLAGO, kakor SUFCNO vseh vrst, HLAČEVINE, KOTENINO, SIFONE in druge krojaške potrebičine pri
Ivan Kos
SREDNJA VAS 8T. 2 (Podbrezfe) — Gorerjjto. Krojači in iivilje poseben popu-stl "•C
Sprejme se tudi UČENKA.
Revmatizem
Zdravniška izkušnja uči, da se REVMATIZEM, PROTIN in IRC-.NJE da: j ozdraviti z odstranitvijo škodliivib odpadajočin tvarin iz bolnega telesa. — Moja popolnoma neškodljiva in neotro-vana umet. ublažujoča sol za zdravljenje s pitjem je pomagala že več tisočem. Brezplačno dobite navodilo za zdravljenje, kako se morete reiiti te lokave bolezni	Neitevllna priznanja.
Piiite takoj na:
AUGUST MARZKE — BERLIN, Wilmersdorf, Bruchsalerstr. 5, Abt 303.
NE ZAMUDITE
poslati v zameno LANENO PREDIVO za domača platno ali pa pustite stkati iz lastne preie platno, iz spredene volne pa sukno v tkalnici »KROSNA« v LJUBLJANI, ZRINSKEGA CESTA 6.
majboljtl tlvalni ilro/l ln kolesu
firifmfrza rotJbinsk° obrtno
HClll*l rabo vedno v zalogi
edino pri JOSlp PCtCUllC Ljubljana. ob "odl blllu PreSernoveqa spomenika,
ktotam potrebščine za Slvllle, kro|ače, Čevljarje In sedlarje (lalanteriis In vs» nVobnn binno.
♦«M»MM»MI«mM>M««m«WtM>m»m»MM
}	Odvetnik
{ dr. Igo Jane
;•	naznani«, da fc oivorfl
t	dne 2. deccm. 1.1. svofo
I	pisarno v Kranju v hiši
|	£t.l8,Drf Ptemonlezarlu'
Popolnoma varno naložita donar v
r. a. s o. z. v Llubljanl
Mestni trg it. 6
ker ima le nad
10,000.000 Din
iamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najiigodnaja.

JKi vemo
- kaj trpite
kako Vas tirajo VaSa burja oče«. do obupa t«r Vam |M ... vsako ncdolioo ubavo. Takemu nesrečnemu Človeka J. hitro pomoči .ko v porabljale B.rill-aNII 1» tarja .tiia, ki J. t .kom 18 let milijone ljudi) re&ll le neprlllke In bo tudi V.Sim kaijlm
o?mam hllro in brei bolečin napravil konec. Burglt Je ulo priljubljen, ker ne deluje, urno povrino, mami odfllr.nl kurjo oko temeljito . korenino vr«d. OnUrblle si n T nalbllljl drogerill ali lekarni, d. >e konča vedn. maka. rnlt* pa ,rl *aks»* t«t»« H Izviral moj Burglt Ia ,dklM|a|te pmrsttj, Cena Isvlrnega savoja ta kosna: lurglt-tndatvs spor kurja i!m Dinar 4'—, B.rglt oMU ■ padplaU Dlaar r-, »»ml« kop.lj u aog. Dinar »•-.
Dražba BURGIT, Freilassing (Bayern).
Olavnl saatapnlk t Ivan Svata«, Navasaaata (Blovantja).
Izurjene pletilje
se takoj sprejmejo. Dobra hran« in stanovanje v hiši. — E. GOSTINČAR, Smarca p:i Kamniku, -
Železniška postaja Holmec.
NASLOVE
oddajalcev in odjcmalccv stanovanj, trgovskih in obrtnih lokalov, posojil, kreditov ter prodajalcev in kupcev hiš, posestev in premičnin dobite pToti
mali odškodnini pri »POSREDOVALCU«, Ljubljana, Sv. Petra c. 23
A ******** AAAA**
VTTfVfVff•
Nad 120 milijonov kron
sem izplačal sorodnikom AMERIKANCEV v zadnjih letih kot zavarovalnine, odškodnine ponesrečenih in druge terjatve. - Ako imate Vi kako zadevo v Ameriki ali drugod na tujem, pridite k meni, da jo uredim, ako se sploh da. — Dr. Ivan CERNE, gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6 (Ljudske posojilnice poslopje).
Reja KRAV se izplača le, če so
dobre miekance
Vsestranske skušnje pa so pokazale, da so najboljše mlekarice tiste, ki jim redno polagaš
lanene tropine,
ki so priznano anjbplj rtflilno in zato najcenejše krmilo za živino in prašiče. Prvovrstne, kemično preizkušene lanene. tropin« dobiš najceneje naravnost i* tovarne
Zabret fn Ho. Bričof pri Kranja.
Oddajajo »e v vrečah po 50 kg. "VK.
Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani
£±: premog
iz slovenskih premogovnikov,
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska pod-•ietia in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča ptscbno prvovrstni češkoslovaški in angl. KOKS za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov: Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani, Mikloiičeva cesta 15 IL
Priporoča so tvrdka	a
R.MIKLADC, Ljubljana
linjarieva nI. - Medena ul. - Pred Stoliio
pri nakupu
sntaenega in modnega b aga za moške obleke.
Zahtevajte cenik ali vzorčno knjigo.
Neprekoslllvl so le
EXCELLA
Šivalni siroti.
Nedoseinl v konstrukciji In materialu.
Izredno nizke cene. Oglajta si lih pred nakupom.
J. GOREČ. LJubljana.
Palačo ljubljanske uredil, banke.
lan
JUGOMETALIJA" Ljubljana
izdeluje
vse vrste bakrenih kotlov nadalje vseh
vrst klepaaka, ključavničarska In vodovodno - Inštalacijska dela. Znižane cene. s}c Točna postrežba. Koodvorska ul. 18.
Prodam nov parlzarski VOZ
po nizki ceni. Franc Donč, Stoiice - Ježica št. 13,
f MERAKL ]
barve. Črnila, lahe. hit. emaiie. $
COpICe iu zajamčeno čisti llrnc/ al naiboljSe kakovosti runi
id
MEDIC ^ i\mi ;rr,a
g Maribor Ljubliana Novi Sod
In podružnica centrala	skladišče
fQ	Tovarne
iu Ljubljana - Medvode.
^s asasHsas d> 25H5dSHTasras? ■iasas asBsa^
FRANC ERJAVEC,
»PRI ZLATI LOPATI«, trgov, z železnim),
LJUBLJANA is Valvazorjer trg Itev. 7,
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstne želez-nine ter tudi prvovrstni dalmatinski »PORTLAND CEMENT« po nizki ceni.
SUKNO
katngarn in ševjot za motite in ženske oble. ke, belo. pisano in ru-javo platno, refir, lila-čevino, tiskunino in rnzno munufaktnro, kupite naiceneie in v velikanski izbiri v novo ureieni in pre-zidant veletrgovini R, Stermocki, Celje, it 332. — IlustrovH-nt cenik za čevlje, klobuke obleke, perilo. odeje, lasostriž nike. britvo in tisočo drugih predmetov se po$lje vsakemu zastonj! Vzorce proti odškodnini! Trgovci engros cene!
Nalccnefšc stresno krltfc!
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 13
preje VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu mulijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušeno modele strešnikov, z eno ali dvema za režama, kakor tudi bobrovcev (blber) in
zidrto opeko **
Na željo se pošlje tako] popis in ponndbal
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št.57 in 470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
Račun poštnega čekovnega urada za Slovenijo iL 11.945
Brzoiav.: Gospobanka.
v lastni palači (vis a vis hotela „Union").	R,,^0,, p0"""" ^TmS ur,d' T z'i,th"
Podružn.ce: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, Šlbenik. Ekspozitura t Bled. Kapital fn rezerve skupno nad K 60,000.000'-, vloge nad K 600,000.000
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirie, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogop
Amerikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. >•" Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
Izdaja konzorcij »Domoljuba-:.
V
Odgovorni urednik Josip GostinJar v. Ljubljani.
Tiska Jugoslovanska tiskarna.