DENIS DELAMEA Ljudje in predvsem Nazarje še premalo cenijo naš uspeh in se ne zavedajo, da še premagamo še eno oviro, je pred nami Evropa ISSN 0351-8140 770351 ANDREJ PRESEČNIK Strinjam se, da je konkurenca potrebna in ravno zato mora biti prijaznost do kupcev naš cilj ŠTEVILKA '7^ m O "o f s è *r v. iTtfi KRVODAJALCI Sl ^ ZASLUŽIJO VEČ (strmi 18) Zadruga Mozirje v sodelovanju z Mercatorjem i Zadruga mozirje Zgorniesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. Tudi v letu 2004 bomo veseli vaših nakupov v naših poslovalnicah s n' ŽIVILSKE TRGOVINE: SP Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje..837-07-22 SP Mozirje, Na trgu 5, Mozirje ............ 583-14-85 Trgovina Šmartno, Šmartno 74, Šmartno..........584-51-32 TTgovina Bočna, Bočna 129, Gornji Grad ......584-50-05 SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, Gornji Grad.839-43-20 Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3, Gornji Grad .584-75-09 Trgovina Rečica, Rečica 61, Rečica ............583-51-35 Trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno ........838-80-42 SP Ljubno, Plac 14, Ljubno..................584-11-74 SP Forst, Foršt 6, Ljubno...................584-10-35 SP Luče, Luče 105, Luče.....................839-43-10 Trgovina Solčava, Solčava 17, Solčava........839-43-30 NEŽIVILSKE TRGOVINE: Elektro Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje .837-07-18 KPC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje...837-07-20 Vrtnarski center, Na trgu 13, Mozirje.........583-10-45 Tekstil Gornji Grad, Attemsov trg 8, Gornji Grad .... 584-30-36 Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad .839-44-20 Kmetijska preskrba, Sp. Rečica 14, Rečica.838-80-03 Blagovnica Ljubno, Plac 14, Ljubno .......584-10-20 Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno...............584-12-41 Železnina Luče, Luče 34, Luče ..........584-40-24 RESTAVRACIJA GAJ MOZIRJE Vse ljubitelje plesa obveščamo, da bomo v restavraciji Gaj od 9. januarja 2004 dalje vsak petek prirejali PLESNE VEČERE z duom BACARDY. Srečotu Dobra volja je najbolja, to si piši za uho. Mile jere, kisle cmere s tabo vštric ne pojdejo. Nazarski planinski kekci. 'as in Vaše pnjarejP^^uc^^MP^ ogled komedije Radoslava Pavlovič. V NJÉELJ0 18. JANUARJA 200-19.30 URI V DOM KULTURE NAZI vstopnic v knjižnici Obeta se nam komedija prežeta z žgečkljivimi rž življenja nekega politika, njegove gospodovalne malo posebne hčerke ter podzemnih in nadzemnih gii Izberite dogodek leta 2€C Najbrž se še spomnite, da ste za dogodek leta 2002 izbrali izvolitev bivšega župnika za župana občine Mozirje. S tokratno številko pričenjamo z izborom dogodka leta 2003. Glasovanje za naj dogodek leta 2003 bo potekalo v 4 krogih. Glasujete lahko z izpolnjeno glasovnico, s katero obenem sodelujete v nagradnem žrebanju. Po vsakem krogu bomo namreč izžrebali dobitnika knjige Znanstveni pristop k pridobivanju bogastva (modrost za vse čase in praktični priročnik za postopno bogatenje), ki je izšla v založbi Borisa Peršaka. Ob koncu glasovanja bomo izžrebali še glavno nagrado: svečano večerjo za dve osebi s kopanjem v notranjem bazenu in uporabo savne v hotelu Plesnik v Logarski dolini. Razlogov za sodelovanje je torej dovolj! n Izberite dogodek leta 2003: - Kloramfenikol v kravjem mleku na kmetiji v Novi Štifti - Nov primer BSE oziroma bolezni norih krav na Brezju pri Mozirju - Ponovna oživitev rekreacijsko-turističnega centra na Golteh - Zaprtje hotela na Venišah - Začetek ekološke sanacije tovarne ivernih plošč v Nazarjah - Prevzem trgovskega podjetja Savinja s strani Ere Velenje - 25-letnica Mozirskega gaja - Začetek urejanja poslovno-stanovanjske cone Podrožnik v Mozirju - Otvoritev hotela Benda v Lokah pri Mozirju - Svetovni flosarski kongres na Ljubnem ob Savinji - Rušenje Brdčke graščine v Mozirju - Uvrstitev KMN Nazarje v polfinale slovenskega pokala v malem nogometu Pokrovitelj izbora dogodka 2003 je Hotel plesniK LOGAMADOUNA Tet03/839 23 00 Tretja stran OSREDNJA XNjrZNtCA Ste tudi vi morda preživeli praznike v družbi kašlja, nahoda in vročine? Od mene se kar niso in niso hoteli ločiti, kašelj pa me zalezuje celo še v prvih delovnih dneh leta 2004. Sodeč po izjavah številnih prijateljev in znancev je tovrstnih obolenj v tem času veliko, kar verjetno vpliva tudi na dolžino vrst v ambulantah in lekarnah. In po čem si boste zapomnili leto, ki se je pred dnevi poslovilo od nas? Da vam osvežimo spomin, smo na sosednji strani navedli nekaj (po našem mnenju) najbolj značilnih dogodkov v letu 2003, zdaj pa vas vabimo k sodelovanju! Tako kot lani bomo izbirali naj dogodek preteklega leta ter ob tem podelili nekaj lepih nagrad. Vaša naloga je preprosta: pošiljati glasovnice, nalepljene na dopisnicah. Pa veliko sreče pri žrebu vam želim! Medtem se je javil lastnik izvoda Savinjskih novic izjanuarja 1970, ki boza nagrado, kotsmo obljubili ob razpisu nagradnega natečaja za najstarejši primerek našega časopisa, celotno prvo polletje prejemal Novice brezplačno. Zapis o podelitvi nagrade sledi v prihodnji številki. Sicer pa smo se na vašo pobudo odločili, da bomo znova začeli z rednim objavljanjem koristnih informacij, pri čemer imamo v mislih predvsem razne dežurne službe in podobne organizacije. Objavljali bomo tudi izvleček objave prostih delovnih mest Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje za savinjsko-šaleško območje. Če imate še kakršnekoli dodatne predloge, jih bomo z veseljem upoštevali, če bo le v naši moči. Najrazličnejših dogodkov v času božično-novo-letnih praznikov ni manjkalo, zato bo zapis o nekaterih sledil še prihodnjič, po kratkem zatišju pa se bodo kmalu začeli vrstiti novi dogodki, vezani zlasti na mesec kulture. Na gospodarskem področju je v zadnjih tednih najbolj živahno v mozirski Zadrugi, kjer je krmilo prevzel dosedanji vodja komerciale Andrej Presečnik, in na Golteh, kjer je smučarski center po velikih naporih novih upravljavcev znova zaživel. Obisksmučarjevje v teh dneh razveseljivo velik, več konkretnih podatkov pa vam serviramo čez teden dni. Do takrat se imejte lepo in uživajte v prijetnih zimskih dneh. Aktualno: Samoprispevek v Mozirju pred vrati Gasilska zveza Preprečen propad Intervju: Andrej Presečnik, direktor Zadruge Mozirje Glasbena šola Nazarje Glasba je najbolj univerzalen jezik. 10. srečanje Ključ sreče: Odkrivanje poti vase in do sočloveka.12 Proslava RK na Ljubnem: Krvodajalci si zaslužijo več. Smrt štirih znanih zdravnikov v letu 2003: Njihova dela so pustila neizbrisne pečate................20 Na naslovnici: Utrinek z žegnanja konj v ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 2,9. januar 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. \lzključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje. OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Samoprispevek pred vrati Vsaka šola bi morala ob uvedbi devetletnega šolanja izpolnjevati določene prostorske pogoje, ki naj bi zagotavljali nemoteno delo. V šolskem letu 2003/04 so s tovrstnim šolanjem pričele vse slovenske osnovne šole, ki tega programa niso uvedle že prej. Med njimi tudi mozirska. Izhajajoč iz predpisanih in za izvajanje, pouka nujno potrebnih prostorov, manjka v osnovni šoli v Mozirju pet učilnic, knjižnica in telovadnica stremi vadbenimi prostori, ki bi se jih lahko posluževali tudi otroci iz vrtca. Ker se Občina Mozirje oziroma župan, občinska uprava in občinski svet kot ustanovitelji zavedajo, da so odgovorni za zagotovitev ustreznih prostorov, so pred dvema letoma skupaj z vodstvom šole pristopili k razreševanju nastalega problema. Dogovorjeno je bilo, da bodo dograditev in funkcionalna preureditev obstoječe šole potekale v treh fazah. Prva faza naj bi se pričela in končala v letu 2004. V njej bi zgradili prizidek dveh učilnic za prvi razred. V drugem delu, v letu 2005, bo potekala novogradnja in adaptacija šolskega objekta. Tretji del gradenj pa bo potekal v letih 2005 in 2006. Takrat bo zgrajena športna dvorana v velikosti 24 krat 44 metrov. Vrednost celotne investicije znaša okoli 890 milijonovtolarjev. Za občino Mozirje bo to velik finančni zalogaj. Idejna finančna konstrukcija projekta pa predvideva tudi ostale finančne vire. Poleg 19 odstotkov iz občinskega naj bi 24 odstotkov prispeval tudi državni proračun. 17 odstotkov naj bi prispevali privatni vlagatelji, za 30 odstotkov pa bi občina najela kredit. Obsežna in zahtevna postavka finančne konstrukcije rešitve projekta bo tudi krajevni samoprispevek. Krajani KS Mozirje bodo v prihodnjem letu poz-vani na referendum za uvedbo samoprispevka. Z uspehom slednjega naj bi na račune izvajalcev priteklo še dodatnih deset odstotkov. Kredit bo Občina najela za dobo pet let, odplačeval pa se bo iz sredstev občinskega proračuna in morebitnega uvedenega samoprispevka. Že v bližnji prihodnosti bodo v vseh zaselkih KS Mozirje sklicani delni zbori krajanov, na katerih bodo odgovorni predstavili razloge za uvedbo samoprispevka. Pripravljavci projekta, vse od župana Ivana Suhoveršnika, do predsednika KS Mozirje Romana Čretnika in ravnatelja OŠ Mozirje Antona Vene-ka, v uspeh referenduma za uvedbo samoprispevka ne dvomijo. Verjamejo, da ljudje vedo, kako potrebni so novi objekti za vse krajane, še posebno otroke, ki so naša skupna prihodnost. Benjamin Kanjir r a V, -.. i v "j:.- y... -- , ; :/.; ; i>r : 'i TUŠEVA PREDNOVOLETNA DOBRODELNA AKCIJA Ve« kot 6000 obdarovanih otrok Mesec december je bil za Tuš v znamenju osrečevanja otrok. V okviru dobrodelne akcije Naj zima vsem nasmeh nariše je družba obdarovala več kot 6.000 otrok po vsej Sloveniji. Darila sta po vseh Tuševih trgovinah otrokom izročala najprej Miklavž, nato pa še Božiček. Družba Tuš je s to akcijo želela čimveč otrokom pričarati čaroben prednovoletni čas obdarovanja, ljubezni in veselja. Ob zaključku akcije je družba Tuš 100 otrok iz socialno ogroženih družin 27. decembra popeljala še na novoletne počitnice v Letovišče RKS na Debelem rtiču, izbrani otroci, ki izhajajo iz socialno ogroženih družin, so tako konec leta preživeli v družbi svojih vrstnikov na zabaven in zanimiv način. Zanje so pedagogi priredili tudi čisto pravo silvestrovanje z zabavo in obdarovanjem. Pri izvedbi projekta sta z družbo Tuš sodelovala Pampers in Rdeči križ Slovenije. LP Nasa anketa Prazniki - sinonim za zapravljanje? Prazniki. Darila. Nove obleke. Bleščeče silvestrovanje. In nato-januar. Spraševali smo se, če za prebivalce naše doline drži trditev »veseli december, žalosten januar«. Mediji so namreč objavili podatek, da povprečna slovenska družina decembra za darila in ostale praznične »obveznosti« porabi neverjetnih 200 tisoč tolarjev. Podatek, ob katerem ostanemo brez besed, ali se, kot je dejal eden izmed naših anketirancev, vprašamo, koliko družin ima sploh takšne dohodke... Marija Fludernik, Mozirje Euforija okrog daril se mi zdi nekoliko pretirana. Ne zdi se mi, da bi bili dovolj bogati, da bi tako zapravljali. 3membno se mi zdi uživanje v domačem okolju, ju družine, skromnost... Za darila nisem priprav-dati ogromno, raje podarim kakšno malenkost, pa tisto bolj iz srca. Jernej Zajc, Ljubija Za darila sem pripravljen dati kar nekaj, seveda zato, da se jih obdarovanci razveselijo. Euforija pa se mi ne zdi pretirana-tudi to spada k praznikom. Prav je, da se za praznike spomniš, tudi z darilom, sorodnikov in znancev. Sergeja Marjanovič, Mislim, da prazniki pomenijo predvsem to, zbere družina, saj imamo vedno manj časa in je tempo življenja vedno bolj nor. Seveda se podari kakšna malenkost, pozornost, a predvsem gre tu za družino, ohranjanje običajev. Ravno zato ni nujno, daje najprej veseli december in nato žalosten januar. Brane Stermecki, Varpolje Rekel bi, da pri darilih ne gre toliko za vrednost kot za izkazano pozornost tistemu, ki mu je darilo namenjeno. Res pa je, da so nekateri za darila pripravljeni potrošiti malo več in zato se jim zna včasih zgoditi, da januarja bolj tanko piskajo. Dvomim v podatek, da povprečna slovenska družina res zapravi 200 tisoč tolarjev, ker povprečna družina takšnih dohodkov niti nima. Franc Kugonič, Lepa Njiva December je vse prevečkratzapravljanje in potra-a. Pri darilih sam podarim kakšno malenkost. Dvesto tisoč tolarjev pa je vsekakor prevelik izdatek ra darila. Romana Janžovnik, Loke pri Mozirju Darila mi pomenijo nekaj srednjega, ni pametno pretiravati. In tudi težko verjamem podatku, da povprečna slovenska družina res toliko nameni za darila. Pripravila Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Preprečen propad gasilske zveze Na razširjeni seji so se 29. decembra v prostorih gasilskega doma v Novi Štifti zbrali predsedniki in poveljniki društev, ki so včlanjena v gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline. Osnovna točka seje se je nanašala na problematiko okoli prisilne izterjave zveze. Konec leta 2003 je zveza zaprosila vsa gasilska društva za finančno pomoč v višini 160.000 tolarjev. Sredstva so se potrebovala kot posojilo za odplačevanje dolga, kije nastal zaradi nepravilnosti pri obračunavanju osebnih dohodkov nekdanjemu tajniku zveze Alešu Esu. Es je opravljal tajniške posle v letih 1995-1997. Sam je opravljal tudi finančne posle zveze, ob tem pa naj bi si prisvojil dobrih 800.000 tolarjev. Zaradi neplačevanja prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje je ZZZS terjatev odstopil davčni upravi, ki je že leta 1998 opravila inšpekcijski pregled poslovanja. Ponovni pregled poslovanja je DURS opravil julija 2003. Ugotovljeno je bilo, da glavnica terjanih sredstev znaša 380.000, obresti pa dobra dva milijona tolarjev. Ta denarje morala zveza takoj nakazati, sicer bi davčna uprava bloki- rala transakcijski račun zveze in pričela s postopkom rubeža osnovnih sredstev. Seveda bi to za zvezo pomenilo konec delovanja. Upravni odbor zveze, ki ga sestavljajo vsi predsedniki gasilskih društev, je sklenil, da zveza mora obstati in daje določena sredstva potrebno poplačati. Dogovorili so se, da bodo sredstva za odplačilo dolga prispevala vsa društva, seveda pa jih bo zveza nato postopno vrnila. S to odločitvijo je ponovno prevladal duh skupnosti in potrebnosti povezovanja, ki ga gasilci kažejo na vsakem koraku. V nadaljevanju seje so bile prisotnim predstavljene aktivnosti, ki jih zveza vrši na področju izobraževanja članstva, na področju tekmovanj in opremljenosti. Predsedniki komisij so orisali delo v letu 2003, skupno pa so uskladili tudi datume občnih zborov. Benjamin Kanjir ENGO D.0.0. GORNJI GRAD Skupščina zavrnila direktorjevo poročilo Člani skupščine gornjegrajske družbe za oskrbo s toplotno energijo so pretekli teden, na prvi seji v novi sestavi, zavrnili poslovno poročilo za preteklo leto in direktorju družbe Toniju Riflju naložili, da letno poročilo dopolni skladno z zakonom. Kot nam je povedal predsednik skupščine Jože Poznič, se je v razpravi pokazalo, da je Rifljevo poročilo delno pomanjkljivo in ne vsebuje vseh za odločanje potrebnih elementov. Predstavniki lastnikov (Engo je v 75-odstotni lasti občine Gornji Grad in 25 -odstotni lasti Smreke) so kljub Rifljevi dodatni obrazložitvi vztrajali pri prvotni odločitvi, pred ponovno obravnavo pa naj bi se posipvno poročilo, v kolikor se bo izkazalo, da je to potrebno, revidiralo. Znano je, da se v Gornjem Gradu že kar nekaj časa pogajajo z različnimi strateškimi partnerji o prodaji deleža Občine Gornji Grad v družbi Engo. Očitno gre za trd oreh, saj skupščini, tako trdi Poznič, tudi tokrat niso bili posredovani konkretni podatki, zato pa so člani skupščine sprejeli pobudo, da se v pogajanja vključijo tudi predstavniki Smreke, kar naj bi pomagalo razrešiti vse prej kot ugodno stanje gornjegrajske toplovodne firme. Savinjčan RTC GOLTE Začela se je prava smuka Smučarski delavci na Golteh so v dneh pred božično-novoletnimi prazniki uspeli umetno zasnežiti tudi smučišče Medvedjak, 26. decembra pa je pričela obratovati tudi nova trosedežnica, ki popelje smučarje na vrh tega za smučarje zelo atraktivnega smučišča. Že do uradne otvoritve so na Golteh, kjer je trenutno do 60 cm snega, zasnežili progo Blatnik. KF OBČINA LJUBNO Za idejami še boljša oskrba z vodo Za predstavnike Občine Ljubno velja, da praviloma prijazno in brez zadržkov sodelujejo s predstavniki medijev (kar bi za nekatere druge občine ne mogli trditi stoodstotno), zato niti ne preseneča, da je županja Anka Rakun, edina v Zgornji Savinjski dolini, za novinarje priredila novoletni sprejem, na katerem je ob sproščenem klepetu predstavila razvojne načrte za letošnje leto. Po besedah županje Anke Rakun se Ljubenci pripravljajo na vstop v Evropsko unijo (foto: EMS) Po letu kulture naj bi se zgodilo leto infrastrukture in različnih prireditev. Ljubenski županji je jasno, da je oskrba z zdravo pitno vodo eden večjih ljubenskih problemov, zato bodo namenili največ denarja za izboljšanje oskrbe vvseh zaselkih in za izgradnjo kanalizacije. S sprejetjem prostorskih načrtov bodo ustvarjeni pogoji, ki bodo omogočili ureditev okolice skakalnice, gradnjo sedežnice in sankališča ter končno tudi igrišča v Radmirju. Po besedah Rakunove se Ljubenci pripravljajo na vstop Slovenije v EU tudi na simbolni ravni, kar naj bi proslavili z nogometno tekmo med domačimi nogometaši in ekipo iz Železne Kaple, celotno dogajanje pa okronali z večjo prireditvijo. Med šte- vilnimi načrti gotovo izstopajo izgradnja novega hotela zasebnika Edija Jurjevca, priredili bodo forum podjetniških krožkov, pripravili srečanje zgornjesavinjskih obrtnikov in medcelinski pokal v smučarskih skokih, oktobra bodo odprli muzejsko hišo in izdali knjigo Poslednja rajža, v kateri spodaj podpisani na literaren način prepleta gozdarske in splavarske usode... Idej in dela več kot dovolj. Tega se zavedajo tudi na občinski upravi, zato županja Rakunova ob zahvaljevanju za prispevek v preteklem letu, toplo vabi občane, društva, svetnike in vse, ki lahko z znanjem in voljo doprinesejo k skupnemu razvoju občine, da to tudi storijo. Savinjčan Intervju wmam Da bo na stolu direktorja Zadruge nasledil Antona Vrhovnika, je pravzaprav bilo jasno že nekaj let. Kljub temu se je moral upravni odbor odločiti praktično preko noči, potem ko je Vrhovnik konec lanskega leta zaradi zdravstvenih težav ponudil odstop. Dosedanji šef komerciale je v nekem smislu otrok Zadruge, saj je preko dvajset let delovne dobe pustil vzgomjesavinjskem zadružnem kolektivu. Andrej Presečnik govori naravnost, brez olepševanja in potrebe po všečnosti za vsako ceno. Verjetno si je v preteklosti tako v kolektivu kot tudi širše na ta račun pridelal kakšno zamero, kar ne pomeni, da bo kot direktor ravnal drugače. Pristni odnosi znotraj kolektiva so bile njegove misli prvi delovni dan na direktorski funkciji, povezane z novoletno čestitko za vse kooperante, poslovne partnerje in sploh vse ljudi v Zgornji Savinjski dolini. - Na videz brezskrbnem mestu »komercialnega« ste bili skoraj petnajst let, kar mesto direktorja gotovo ni, saj terja veliko mero sposobnosti voditi barko med različnimi splošno-gospodarskimi in povsem specifičnimi zadružnimi, če hočete kmečkimi interesi. Gre za izziv, povezan s preprosto človeško potrebo po napredovanju? Seveda gre za izziv. Resje, da sem na Zadrugi že zelo dolgo, za nekatere mogoče celo predolgo. Začel sem na področju pospeševanja, kjer sem dobro spoznal teren, nenazadnje tudi razmišljanje in poslovanje kmetov, ki so člani in lastniki Zadruge. V letih, ko sem bolj v komercialnih vodah, sem spoznal še ostalo delovanje Zadruge, od po obsegu najpomembnejše trgovinske do vseh ostalih dejavnosti'. Posebej moram poudariti, da so se pred desetimi leti kmetje kot lastniki Toka pri GG odločili, da se združijo z Zadrugo. Od takrat naprej smo intenzivno delali tudi na odkupu lesa in z vidika komerciale sem v teh letih spoznal tudi to. Ocenjujem, da dejavnost Zadruge dovolj dobro poznam, kar se po dvaindvajsetih letih dela v hiši tudi spodobi. Področje kmetijstva je z vstopom Hi INTERVJU: ANDREJ PRESEČNIK, DIREKTOR ZADRUGE MOZIRJE Prijaznost mora postati zadružna prednost Slovenije v EU deležno precej vprašanj in dilem, tudi precej pomislekov. Pred nami je uvedba mlečnih kvot, kar bo na nek način zamrznilo obseg samega poslovanja, zato posebne rasti mlečne proizvodnje ni pričakovati. Kvote sicer omejujejo dvig količine mleka navzgor, vendar kmetom omogočajo osnovno proizvodnjo tudi na daljši rok, seveda z vsemi okviri, ki so uveljavljeni v Evropi. Precej nejasnosti pričakujemo pri pitanju goveda, kjer so se že sedaj pojavljala precejšnja nihanja pri cenah in odkupu. Tudi tu bomo v okviru Zadruge poskušali pomagati vzpostaviti normalno sodelovanje proizvajalcev z mesno predelovalno industrijo. Z izgradnjo velikih trgovskih centrov v Sloveniji je postala precej na udaru tudi trgovinska dejavnost, kar se bo posebej negativno odrazilo v trgovski mreži na podeželju. Posledica je precejšen odliv kupne moči s podeželja v te trgovske centre. S tem problemom se že in se bomo srečevali tudi v bodoče. S širšega vidika obstoja podeželja se bomo trudili, da to mrežo obdržimo. Nenazadnje je poslovanje Zadruge vezano prav na podeželje, saj je cela Zgornja Savinjska dolina dovolj izrazito podeželje z nekaterimi manjšimi lokalnimi centri. Če tega ne bo delala Zadruga, bo to storil nekdo drug, vendar smo bili na začetku devetdesetih let priča precejšnji širitvi drobne trgovske mreže, proti koncu devetdesetih, sploh v zadnjih letih, pa je ta mreža začela zapirati vrata oziroma životariti. Obstaja bojazen, da bo prišlo še do dodatnega zmanjševanja te trgovske mreže, kar pa bi na dolgi rok verjetno pomenilo še dodatno zmanjševanje prebivalstva. Zadruga je dejansko prisotna v vseh večjih in manjših krajih Zgornje Savinjske doline in s tega vidika smo sestavni del poslovnega in vsakodnevnega življenja vtej dolini. Kljubtrgovskim centrom ocenjujemo, daje naša trgovinska dejavnostvzad-njih letih realnov porastu. Nezaradi rasti kupne moči prebivalstva, preprosto ostali izginjajo. Znano je, da smo si v preteklem letu neuspešno prizadevali pridobiti izgradnjo trgovskega centra v Mozirju. Odločitev je znana, po prvih predvidevanjih bi morala biti gradnja centra že davno končana, dejansko pa se še začela ni. Po naši oceni bo centerzgrajen vjesenskem času, mi nameravamo odgovoriti z manjšo varianto v Ljubiji. Marsikdo se sprašuje o smiselnosti, vendar menimo, da je potrebno zgornjesavinjskim in ostalim kupcem ponuditi v Mozirju vsaj tri različne možnosti nakupov. Era in Tuš s svojo ponudbo in mi v širši povezavi z Mercatorjevo ponudbo. To je glavni argument, da se tudi mi odločamo za investicijo. - V preteklem obdobju je bila Zadruga svojevrsten monopolist, kar se je marsikdaj odražalo tudi v hitrosti in kvaliteti ponudbe. Nenazadnje ste v določenih firmah udeleženi tudi lastninsko, skratka brez »blagoslova« Zadruge se je gledano strateško premikalo bolj malo stvari. Nenavadno je to, da je bilo, potem ko vas je »pregazila« konkurenca, čutiti precejšnjo užaljenost. Drži, da Zadruga kljub vsemu ni tako prilagodljiva, kot bi bilo morda potrebno. Če gledamo z vidika doline, gre kljub vsemu za precej velik sistem. Morda so naša prizadevanja izzvenela kot neke vrste užaljenost, vendar smo še danes prepričani, da so bili naši argumenti, ne strogo iz trgovinskega vidika, kljub vsemu upravičeni. Izgradnja tako velikega centra, kot se bo gradil v Mozirju, čeprav se po naših zadnjih informacijah ne bo gradil v obljubljenem obsegu, je prevelika in v nekem smis-lu vprašljiva. Namen naše gradnje tukaj v Ljubiji je prilagoditev obstoječega stanja novejšim standardom. Ne gre za blazno povečevanje, saj želimo ohraniti neposreden kontakt med prodajalcem in kupcem. V velikih centrih prodajalcev enostavno ni videti, ampak vidimo samo blagajničarko. S tega vidika nudimo neko kvaliteto, ki je veliki trgovski centri ne nudijo. Ljudje smo tudi družabna bitja, potrebujemo osebne kontakte, in če so ti pristni, se kupec ne glede na konkurenčnost ponudbe rad vrača v takšno trgovino. Če tega v Mozirju ne naredimo, potem definitivno z nobeno lokacijo v Mozirju nimamo kaj veliko iskati. Tudi znotraj Zadruge se je izkazalo, da premajhne trgovine ne omogočajo več ponudbe niti osnovnih življenjskih potrebščin. - Verjetno se boste strinjali, da bo potrebno pri osebnem odnosu med prodajalci in kupci še marsikaj premakniti, saj nekateri trgovci še vedno živijo v prepričanju, da so kupci zaradi njih in ne obratno. S tega vidika je konkurenca učinkovito zdravilo... Nas pa zanima, koliko gre verjeti govoricam, da nameravate prodati kar nekaj svojega premoženja, karza določene pomeni začetek konca Zadruge? Strinjam se, daje konkurenca potrebna in ravno zato mora biti prijaznost oziroma neposredni kontakt do kupcev naš cilj. To je lahko naša prednost, ki jo bo potrebno graditi naprej tudi znotraj kolektiva. Trgovina je za nas izredno pomembna, saj predstavlja skoraj polovico naše dejavnosti, zato želimo biti na morebitne negativne pojave še posebej pozorni. Kar se tiče prodaje premoženja, seje potrebno nekoliko ozreti v zgodovino. Z združitvijo krajevnih zadrug v enotno zgornjesavinjsko so te prinesle v novo firmo precej premoženja takovzgradbah kot zemljiščih. Z denacionalizacijo smo posredno pridobili določena gozdna zemljišča, del premoženja celo delimo z zadružno kmetijsko banko. V času tozdov in podobnih zadev smo kot Zadruga pridobili premoženje raznih trgovskih hiš, ki so bile pod okriljem Mercatorja in z združitvijo sozdov Ljubljanskih mlekarn in takratnega Mercatorja je bilo v združitveni pogodbi dogovorjeno, da vse trgovine, ki so bile pod Mercatorjem, prevzame Zadruga. Skratka, premoženje smo pridobivali na različne načine, nekaj zadev smo zgradili. Glede na razvoj dogodkov obstaja danes v Zadrugi določeno premoženje, ki ni v neposredni funkciji. V lanskem letu smo se začeli intenzivno pogovarjati o prodaji, vendar ne na račun krčenja osnovne dejavnosti. Nata način želimo priti do investicijskih sredstev za razvoj. Objekti, ki tako ali drugače delujejo, niso predmet prodaje. - Menite, da lahko zadrugi, ki sta bili v zadnjem obdobju ustanovljeni vSolčavi in Gornjem Gradu, pomenita določeno konkurenco? To so precej specifične zadeve in v tem ne vidim konkurence. Nenazadnje, Solčava in Gornji Grad sta ustanovila zadrugi, na Ljubnem deluje podobno združenje v obliki drušlva. Prvo seje pojavilo drušlvo Komen na Ljubnem in bislvo vseh je povsem podobno. V širšem smislu pričakujemo, da bomoz vsemi dosegli določene stike in z njimi tako ali drugače tudi sodelovali. Preko naših stikov s trgovsko verigo v širšem slovenskem prostoru bi lahko z organizirano proizvodnjo njihovih izdelkov nastopili širše. Samo na domačem dvorišču so možnosti izredno majhne. V tem smislu vidimo možnost sodelovanja, kar lahko koristi tako nam kot članom teh manjših zadrug oziroma društev, ki sov pretežni meri tudi naši člani. - Mlečno proizvodnjo in odkup imate zadovoljivo organizirano, kar ni slučaj v primeru odkupa in zakola živine. Problem so odkupne cene živine in cene mesa, kmetje se pritožujejo čez poslovanje klavnic, vZgomji Savinjski dolini pa se očitno brez vašega sodelovanja bolj ali manj intenzivno gradita kar dve klavnici. Vas niso povabili ksodelovan-ju ali preprosto v solčavskem in gornjegrajskem primeru ne vidite svojega interesa oziroma sta projekta zastavljena tako, da za kmete nista zanimiva? Najprej glede mleka. Obstajajo kvote, ki bodo gledano generalnoza celo dolino omogočile proizvodnjo dosedanje količine mleka. -Bo imela Zadruga na razdeljevanje kvot kakšen vpliv? Ne, to je poseben sistem, pri katerem nima Zadruga nič. Zadruga bo samo sestavni del sistema evidenc. Kotodkupovalec mleka bomo dobili licenco, da to ostanemo še naprej. Sama delitev kvot in vse ostalo je v rokah Agencije za kmetijske trge v okviru kmetijskega ministrstva. - Upajmo, da bo s kvotami manj težav kot z dovolilnicami za avtoprevoznike... Na nek način gre za enako stvar. Poleg mleka in živine bo potrebno razmišljati tudi o drugih dopolnilnih dejavnostih. Sodelovanje z manjšimi zadrugami oziroma društvi bo verjetno morala biti stvarnost, seveda bodo morali dovolj interesa pokazati sami kmetje. Kar se tiče pitanja govedi, je situacija v zadnjih letih dejansko zmedena. Enkrat je mesa preveč, drugič gaje premalo, omeniti je potrebno še veterinarske predpise s področja klanja živine in vse skupaj vodi k temu, da bomo imeli v Sloveniji največ pet velikih industrijskih klavnic, ki bodo imele možnost nastopati na širšem tržišču. Ob tem nastopa specifičen slovenski problem, to je klanje za domače potrebe. Zdi se mi, da imajo ideje o omenjenih klavnicah v Zgornji Savinjski dolini precej politično ozadje. Na Zadrugi smo že pred časom ocenjevali, daje celotna zadeva z različnih vidikov problematična. Poznamo veterinarske predpise in vemo, da so drugačni kot v Avstriji. Tako v Solčavi kot Gornjem Gradu sledijo njihovim izkušnjam, vendar mi ocenjujemo, da kopirati avstrijske variante nima nobenega pomena. Veterinarski pravilniki so bili vtem času v resnici nekoliko spremenjeni, vendar ne bistveno, po dru-gistrani pa je vprašljiva ekonomska samostojnost obratov. Mi nismo rekli, da ne želimo sodelovati v pogovorih, ki so potekali na nivoju županov, zato govorim o političnih projektih, vendar nas niso povabili k sodelovanju. V novi funkciji imam namen obiskati vse župane in se o stvareh odkrito pogov- oriti. Moja osebna ocena je, da mora za tako imenovano služnostno klanje obstajati osebni interes z znanim investitorjem. Vendar poudarjam, da za zakol goveda bistvenih sprememb pravilnikov verjetno ne bo in tu smo še vedno pri tistem, da bo klavnica izključno z »uslužnostnim« klanjem ekonomsko zelo težko preživela. Razen če ima občina namen zadevo v nedogled pokrivati iz proračuna, vendar dvomim, daje to interes vseh občanov. - Ob zapletenih in strogih predpisih so celo domače koline v obliki, kot jih poznamo, pod vprašajem... Rejec, ki ima več kot enega prašiča, bo moral voditi evidenco in vse, kar zraven sodi. Vemo, da imajo praktično vsi, ki se ukvarjajo z rejo, praviloma dva ali več prašičev, vendar sem kljub vsemu prepričan, da se bodo domače koline obdržale. Sicer na pol legalne, jasno pa je, da organizirano trženje na takih kmetijah ne bo možno. Očitno se bo tudi pri tem vzpostavil nek sistem in če osnovna reja ne bo urejena, formalna prodaja želodca in drugih izdelkov ne bo možna. - Zadruga je ob vsej lastnini tudi še vedno večinski lastnik gornjegrajske Smreke. Letos poteče prisilna poravnava, v oči bode dejstvo, da se zaloge surovine in tudi izdelkov nenormalno kopičijo. Vse skupaj kaže na to, da je imela prisilna poravnava zgolj premostitveni učinek in da bo celotna zgodba brez takšnih ali drugačnih finančnih injekcij doživela neslaven, vendar vsaj s strani nekaterih povsem realen konec... Kaj se na Smreki dejansko dogaja? Na to vprašanje danes zelo težko konkretno odgovorim. Odkrito moram povedati, da razmer na „INTERvjn^ Smreki ne poznam v vseh podrobnostih. Z direktorjem Zagodetom sva dogovorjena, da seta teden sestaneva. V fazi primopredaje na to temo s predhodnikom še nisem govoril, vemo pa, da gre za izredno občutljivo zadevo. Zavedam se, da je Smreka za Gornji Grad zelo pomembna, nenazadnje tudi za našo osnovno dejavnost v tem kraju. Dejstvo je, da smo lastniki relativne večine, da so močni lastniki tudi Korošci, ostali pa so bolj razdrobljeni. - Vsekakor vas nameravamo v najkrajšem času na to temo ponovno prositi za bolj konkretna pojasnila. Čez teden ali dva bom z veseljem konkretno odgovarjal. - Veljate za precej energičnega človeka, ki je pripravljen svoj prav odločno zagovarjati. Kljub vsemu se zdi, da bo s pozicije notranjega človeka kolektiv težje voditi kot recimo nekomu, ki pride od drugod. Nenazadnje gre za vprašanje določene avtoritete in distance, ki je čez noč ni mogoče uveljaviti, tudi če bi kaj takega želeli. Dejstvo je, da sem v Zadrugi vedno rad delal. Vseskozi sem bil vpet v dogajanja v okviru firme, zato sem nekoliko pričakoval takšen razplet. Bolj ali manj je bilo znano, da bo, ko se bo Anton Vrhovnik upokojil, zaradi zdravslvenih razlogov seje to zgodilo prej, kot bi se sicer, do tega prišlo. V tem smislu ni zame in ostale nikakršnega presenečenja. Normalno je, da nimam namena vzpostavljati nekakšnih drugačnih, rekel bi umetnih od nosov znotraj kolektiva. To bi bilo slabo. Moje prepričanje je, da sem doslej z vsemi sodelavci sodeloval na način, da lahko vsem mimo pogledam v oči. Čeprav sem včasih direktno govoril stvari, ki za konkretnega niso bile najbolj prijetne. V zadnjih nekaj letih smo kar nekaj ljudi iz režijskih služb prestavili vtrgovino in to niso bile enostavne zadeve, saj so nekateri vrsto let delali v pisarni, danes pa so za trgovskim pultom. Odgovornost je seveda velika, vendarmislim natakšen način nadaljevati in pričakujem tudi od sodelavcev, da bodo kontakti odkriti. Govoriti za ovinkom, za šankom ali kako drugače nima pravega smisla in to nikamor ne pelje. Odkrit in če je treba tudi kritičen dialog pričakujem tako znotraj firme kot na relaciji do kmetov, ki so nenazadnje naši lastniki. - Mar sedanje mesto direktorja pomeni tudi odskočno desko na položaj direktorja združene zadruge ko bo, če bo? Potem ko seje šoštanjska zadruga vsaj začasno umaknila iz igre, je na dlani, da bo sedež bodoče združene zadruge v Mozirju, kar je glede na lego tudi logično. Dogovorjeno je, da naj bi združeno zadrugo vodil direktor zadruge, kjer bo sedež. -Torej je odgovor da? (nasmeh) Da! Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan, foto Ciril M. Sem »V zadnjih nekaj letih smo kar nekaj ljudi iz režijskih služb prestavili v trgovino in to niso bile enostavne zadeve, saj so nekateri vrsto let delali v pisarni, danes pa so za trgovskim pultom. Odgovornost je seveda velika, vendar mislim na takšen način nadaljevati in pričakujem tudi od sodelavcev, da bodo kontakti odkriti. Govoriti za ovinkom, za šankom ali kako drugače nima pravega smisla in to nikamor ne pelje.« OBČINSKI SVET MOZIRJE Proračun »pod streho« Na zadnji seji občinskega sveta Mozirje v letu 2003 so svetniki v drugi obravnavi sprejeli občinski proračun za letošnje leto. S sprejetjem so začrtali smernice razvoja občine, ki naj bi bil uravnotežen in investicijsko naravnan. Po prvem branju predloga proračuna so svetniki podali več pripomb. Slednje je odbor za gospodarstvo in proračun tudi upošteval in pripravil osnutekza končno branje in sprejem. Višina prihodkov in seveda ob uravnoteženosti dokumenta tudi odhodkov naj bi po predvidevanjih znašala 981 milijonov tolarjev. Proračun so predstavljalci predstavili kot investicijsko usmerjen, saj naj bi za te dejavnosti porabili skoraj polovico vseh sredstev. Velik delež gre tudi rednim uporabnikom, kot so predšolsko varslvo, izobraževanje in socialno varstvo, ki imajo višino sredstev, kijih iz proračuna morajo prejeti, določeno z zakonom. Po ponovni obravnavi so svetniki odlok o proračunu za leto 2004 sprejeli, hkrati z njim pa tudi že začrtali smernice za naslednje leto. Ekonomska cena, s katero se pokriva poslovanje mozirskega vrtca, se je od septembra 2001 povečevala le z rastjo življenjskih stroškov. Obstoječa višina zato že dalj časa ni zadovoljevala pokrivanja vseh potreb, ki nastajajo pri poslovanju. Vodstvo zavoda je zato predlagalo občinskemu svetu sprejetje nove ekonomske cene. Svetniki so po dolgotrajni obravnavi in preučevanju argumentov sprejeli 10-odstotno povišanje ekonomske cene za prvo starostno skupino, ki odslej znaša 72.700,00tolarjev. Pri drugi starostni skupini je cena ostala ista in znaša slabih 63 tisočakov. Ob koncu seje so svetniki potrdili še višino sofinanciranja za pristop k projektu Dobra organiziranost in trženje kot dejavnik uspešnega razvoja kmetij. Projekt bodo skupno izvajale občine Nazarje, Gornji Grad in Mozirje. Benjamin Kanjir I 8 TPP Nazarje, Lesarska 10, Mill I JUL JL Tel.: 03/83-98-550 Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov d.o.o. Lesarska IO, 3331 Nazarje RAZPISUJE DELOVNO MESTO »Samostojnega referenta komerciale« Od kandidatov pričakujemo: - V. oziroma VI. stopnjo izobrazbe ekonomske, komercialne ali tehnične smeri - Poznavanje dela z računalnikom, samostojnost in samoiniciativnost -Aktivno znanje enega tujega jezika - Pet let delovnih izkušenj -Vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas šest mesecev, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: GLIN IPP d.o.o. Lesarska IO, 3331 Nazarje, kadrovska služba Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo povabili na pogovor. OBČINA UUBNO OBVESTILO Od 16.01.2004 do 16.02.2004 sta na sedežu Občine Ljubno javno razgrnjena dokumenta Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov Občine Ljubno - dopolnitev v letu 2003 in Lokacijski načrt širitve Glinokopa Hom. Javna obravnava obeh dokumentov bo 29. Ol. 2004 ob 18.00 uri v sejni sobi Občine Ljubno. V času javne razgrnitve in obravnave lahko posredujete na oba dokumenta pripombe in predloge vpisni obliki injih oddate vtajništvu Občine Ljubno. Županja Anka Rakun ŠOLSKI CENTER VELENJE IN BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Priprava osnovnošolcev na poklicno odločitev V okviru projekta »Spodbujanje poklicnega izobraževanja s pomočjo poklicne vzgoje v osnovni šoli« za področje elektrotehnike je potekala v prostorih BSH Hišni aparati Nazarje zadnja od osmih delavnic omenjenega projekta, katerega nosilec je IZIDA - informacijski, izobraževalni in svetovalni center iz Ljubljane. Partnerji pri izvedbi projekta so bili Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola Šolskega centra Velenje in BSH Hišni aparati Nazarje, ob podpori mozirske občine. Pod vodstvom svetovalne delavke Helene Pečnik je na delavnicah sodelovalo 12 učencev OŠ Rečica (foto: Franjo Atelšek) Pod vodslvom svetovalne delavke in koordinatorke Helene Pečnikje na delavnicah sodelovalo dvanajst učencev od petega do osmega razreda Osnovne šole Rečica ob Savinji. Delavnice so potekale kombinirano v Šolskem centru Velenje in v BSH Hišnih aparatih. Učenci so na delavnicah spoznavali izobraževalne programe in dejavnosti, ki zaposlujejo delavce z elektrotehniško izobrazbo ter tipične poklice s tega področja, ki sojih predstavili mentorji velenjskega šolskega centra. Poleg tega so učenci na delavnicah spoznavali tudi konkretna dela v elektro stroki in tudi sami preizkusili svoje spretnosti na enostavnih prak- tičnih primerih. BSH-jevi strokovnjaki pa so jim s predstavitvijo vseh oddelkov v tovarni pokazali, kako poteka proizvodni proces od ideje do končnega izdelka v praksi. Zadnjega srečanja so se poleg učencev udeležili tudi njihovi starši, ki so izrazili pozitivno mnenje, daje bila njihovim otrokom dana možnost, da se na takšen način najdejo v določenem poklicu. Zadovoljni so bili tudi otroci, ki so skozi celoten potek izobraževanja s pomočjo pedagogov in strokovnjakov s področja elektrotehnike na zanimiv način spoznali eno od možnih poklicnih usmeritev. Franjo Atelšek Iz OBČIN. OrGANIZACIFE ■■ ' • - ■ mt ■ mm v IBS ■ ERA VELENJE 122 priznanj in jubilejnih nagrad Konec decembra je Era na prireditvi Naj sklenila leto s podelitvijo nagrad najboljšim in najbolj prizadevnim sodelavcem ter jubilantom. Domišljijski svet pravljičnih likov, ki so jih upodabljali igralci skupine Serpentes ob prijetni glasbi in sliki, je svečanosti dodal še posebno, nekoliko pravljično noto. Med nagrajenci je bilo letos 21 »naj« sodelavcev iz različnih prodajaln in poslovnih funkcij, med njimi tudi sodelavci iz Hrvaške in Črne Gore, Naj poslovodkinja 2003 je postala Verica Gorenšek, poslovodkinja iz Supermarketa Hoče. Za naj prodajalno z živilskega področja je bila izbrana prodajalna Otok Celje, z neživilskega področja pa Standard Neživila iz Velenja, ki sije laskavi naslov prislužila to leto že četrtič. Med inovativnimi idejami, kijih skozi leto prispevajo sodelavci, seje bilo nemogoče odločiti za eno samo najboljšo. Zato je bilo nagrajenih kar 15 naj idej, ki bodo v Eri realizirane v prihodnjem letu. Kot vsako leto, so bile podeljene tudi nagrade jubilantom; tokrat jih je biioskupno kar88, ki svojo poslovno pot v Eri posvečajo že polnih 30,20 aii 10 let. Nagradeje podelil predsednik uprave, Gvido Omladič, ki se je ob tej priložnosti sodelavcem zahvalil za prizadevno delo in jim zaželel vse dobro tudi v letu 2004. KK OBČINA GORNJI GRAD Ceste za obremenitve sedanjega časa V občini Gornji Grad imajo kar nekaj »magistralnih« cest lokalnega pomena, ki so bile pred leti grajene za bistveno manjšo prometno obremenitev od sedanje. Zaradi slabega spodnjega ustroja in neprimernega odvodnjavanja so skoraj neprimerne za težke tovornjake, zato jih bodo postopoma popravili in pripravili za morebitno asfaltno preplastitev. Rekonstrukcija ceste iz Nove Štifte na Menino je bila potrebna zaradi slabe nosilnosti in neustreznega nagiba (foto: EMS) Vzorčni primer slabo grajenega cestnega objekta je bila glavna izhodiščna cesta iz Nove Štifte proti Menini planini, kije zaradi slabe nosilnosti in neustreznega vzdolžnega nagiba komaj še služila svojemu namenu. Prestavitev ceste v dolžini 250 metrov seje med drugim zgodila tudi zaradi mlečne proge, za občino Gornji Grad pa je celotna investicija v predračunski vrednosti 3,5 mili- jonov tolarjev, ki je bila izvedena v jesenskem času, pomenila precejšnjo finančno obremenitev. Pri tem je pomembno, ugotavlja Jože Poznič, tajnik občine Gornji Grad, da bodo ta in ostale ceste, kijih še nameravajo »posodobiti« sposobne vzdržati prometne obremenitve, ki v prihodnjih letih skoraj gotovo ne bodo manjše od sedanjih. Savinjčan MOZIRJE Glasba v čast slovenske samostojnosti Občina Mozirjeje vsodelovanju stamkajšnjim kulturnim društvom na sam dan praznika pripravila proslavo v čast dneva samostojnosti. Pomen praznika je obiskovalcem orisal župan Ivan Suhoveršnik, v bogatem kulturnem programu pa so nastopili številni pevci in instrumentalisti. Najbolj mogočno je zadonela pesem združenih mešanih pevskih zborov iz Mozirja in Nazarij pod vodstvom Tonija Acmana. KF V počastitev dneva samostojnosti so zapeli mozirski in nazarski pevci pod vodstvom Tonija Acmana (foto: Ciril M. Sem) ŠALEŠKI FOLKLORISTI NA LJUBNEM Naši običaji skozi pesem in ples Novoletna prireditev v Kulturnem domu na Ljubnem je bila v celoti prikaz ohranjanja ljudskega izročila, pri katerem igrajo glavno vlogo pevski zbori, ljudski godci in folklorne skupine. Na letošnji prireditvi sta se predstavili domača dekliška pevska skupina Lip'ca in Šaleška folklorna skupina Koleda. Mlade ljubenske pevke so s svojim nastopom kot vsakokrat tudi ob tej priliki obogatile pevski del večera in dokazale, da bi bili naši prazniki brez obujanja starih običajev še bolj prazni. Šaleška folklorna skupina pa je z nastopom peščici gledalcev prikazala različne stare slovenske plese, ki že tonejo v pozabo in s plesom povezane običaje iz naše preteklosti. Franjo Atelšek Bogat prikaz ljudskega izročila so si na Ljubnem ogledali žal le maloštevilni obiskovalci (foto: Franjo Atelšek) AVTOMOBILSKE NOVOSTI V LETU 2004 Golf, astra, focus, octavia, BMW 1... V začetku leta je verjetno marsikdo izmed vas v dilemi, ali je to pravi čas za zamenjavo jeklenega konjička, ali ni morda bolje počakati na spomladanske akcije. Hja, verjetno so na zalogi še letniki 2003 po ugodnih cenah. Ampak s prvi majem prihaja EU. Kaj to pomeni? Bomo videli. Osebno bom pogledal po internetu, če se splača kakšno »mrcino« pripeljati iz Nizozemske, Danske... Nemci to počnejo in to uspešno! In kaj bo novega v letu 2004? Piše: Igor Pečnik JANUAR BMW se bohoti z najbolj dirkaškim terencem do sedaj - X3, za poslovneže pa predstavljajo 645 Ci coupe. Fiat z ideo prisega na prostor, subaru legacy prihaja v izvedenki outback. Kdor ima čas, lahko poleti do Detroita, kjer poteka salon NAIAS - Auto Show. Rally se odvija v Monte Carlu. FEBRUAR Hitri mesec se pričenja z alfo GT, ki poskuša uloviti mitsubishija EVO Vlil. Volvo S 40 se postavlja z eleganco in je namenjen predvsem družinskim očetom. Rally se seli na Švedsko. MAREC Rally gostuje v Mehiki, formula 1 pričenja novo sezono v Avstraliji in nadaljuje v Maleziji. Mercedes predstavlja prenovljenega C in novega SLK. Mitsubishi prihaja z grandis-om, opel astra sili v zelje golfu. Sa- lon v Ženevi bo pokazal novosti za leto 2005. APRIL Novo postajališče formule 1 je Bahrain, Schumacher z ekipo nato prihaja v Imolo. Rally gostuje na Novi Zelandiji. Jaguar X dobi karavansko različico, kia picanto vstopa v segment malih. Smart začenja prevažati štiri z modelom for-four. Renault ponuja podaljšanega senica, volvo V50 (S40 karavan) bo kot nalašč za potovanja in dopust. MAJ Audi postavi na ogled novo masko - A6. Prihajata nova mitsubishi colt in peugeot 407. Rally poteka na Cipru, formula 1 hrumi v Barceloni, Monacu in na Nürburgringu. JUNIJ BMW prihaja s petico v karavan izvedbi. Ford predstavlja športnika GT, kia cerato vstopa med limuzine. Seat altea je nadaljevanje pustega tourana. Formula se seli čez lužo v Kanado in ZDA, rally v Argentino in Turčijo. Če vam njihova hitrost ne zadošča, gremo na 24 ur Le Mansa. Škoda predstavi novo octavio. JULIJ Formula v Angliji, Franciji in Nemčiji, rally pa na dopustu. Mini si odpre streho - cabrio, renault elio nastopi v van izvedbi. AVGUST Hyundaijev tuscon hoče biti športni terenec, Opel ponuja tigro cabrio. Rally nadomešča zamujeno na Finskem in v Nemčiji. Formula se nam približa na Madžarskem in gre nato po enoletni pavzi spet v Belgijo. SEPTEMBER Fiat panda 4x4, audi A3 karavan in fiat multipla s face liftom. Za hitre pa porsche 911. Rally na Japonskem in v Veliki Britaniji, formula 1 v Italiji in prvič na Kitajskem. OKTOBER BMW prihaja v goltov razred: BMW 1. Chrysler 300 se pojavlja v karavan izvedenki. Prihaja focus II in takoj za njim golf GTI, ki mu siedi novi mercedes A. Citroen predstavi C4. Rally dviga prah v San Remu, na Korziki in v Španiji. Finale formule 1 pa na Japonskem in v Braziliji. NOVEMBER Audi A4 si nadene novo masko, nissan murano gre med terence in mercedes CLS v luksuz. Rally se zaključuje med kenguruji. DECEMBER Pred novim letom pride še fiat panda 4x4 in prenovljeni hyundai coupe. Pa srečno 2005! LUČE ObIaVINJI Cesta zbližala ljudi in približala dolino Pred dnevi so v lučki občini tudi formalno predali namenu odsek lokalne ceste Proš -Tevč v Raduho, ki povezuje in dolini približuje kar nekaj kmetij pod Raduho. Z zbranimi sredstvi in lastnim delom ter s pomočjo občine Luče so domačini cesto potegnili celo nekoliko dlje kot so prvotno načrtovali, saj je dobrih sto metrov asfaltne ceste pridobila tudi domačija Antona Breznika, tako da je zaselek pod Raduho bogatejši za 1,4 kilometra asfaltne ceste. »Čeprav predajamo namenu le dober kilometer asfaltne ceste, nam je kljub temu jasno, da je celotna investicija realno vredna najmanj dvajset milijonov tolarjev, V_____________________________ kar za občino, kot je naša, in vas občane vseeno pomeni kar precejšen finančni zalogaj,« je zbranim domačinom na krajši slovesnosti spregovoril župan Ciril Rose. V grobem je strošek občine znašal dobrih dvanajst milijonovtolar-jev, kije financirala asfaltno prevleko, delno pomagala pri pripravi podlage, pripravila dokumentacijo in skrbela za nadzor. Ostalo so v glavnem z lastnimi sredstvi in vloženim delom prispevali zainteresirani domačini in tako dokazali kot že velikokrat doslej, da je mogoče z dobro voljo in združenimi močmi uresničevati skupne interese. Savinjčan Domačini pod Raduho so s pomočjo Občine Luče znova dokazali, da je z združenimi močmi mogoče uresničevati skupne interese (foto: EMS) GLASBENA ŠOLA NAZARJE Glasba je najbolj univerzalen jezik Ob izteku jubilejnega leta, v katerem je praznovala 10. obletnico samostojnega delovanja, je Glasbena šola Nazarje pripravila koncert učiteljev, pevcev in mladinskega pihalnega orkestra. Kot je za tovrstne koncerte že običajno, je občinstvo do zadnjega kotička napolnilo dvorano nazorskega Doma kulture. Tudi Božički igrajo na harmoniko: Tomaž Guček in Zmago Štih (foto: Ciril M. Sem) Obiskovalce je nagovoril nazorski župan Ivan Purnat, kije še enkrat čestital glasbeni šoli za dosedanje uspešno delo, vsem pa je zaželel srečno novo leto 2004. Glasbeniki so se mu oddolžili s čestitko za rojstni dan, v nadaljevanju pa izvedli izjemen program, katerega finaleje bil nastop mladinskega pihalnega orkestra pod vodstvom Stefana Garkova. Orkester je nastal pred desetimi leti ob formalni osamosvojitvi glasbene šole, njegov prvi dirigent in umetniški vodja pa je bil žal že pokojni Franci Goljuf. Tokrat seje orkestru pri eni točki s svojim vokalom pridružil voditelj koncerta Franci Podbrežnik in na navdušenje publike zapel uspešnico Franka Sinatre My way. »Glasba je najbolj univerzalen jezik - odpira srca,« je med drugim dejal Podbrežnik in Zgornjesav-injčani smo lahko veseli, da bo glasba učencev in učiteljev GŠ Nazarje tudi letos odpirala naša srca. Franci Kotnik Golte Slovenija Sem rekreativni smučar 30 let. Sama slika dovolj jasno pove. Tako lepo urejeno in dobro pripravljeno smučišče, kot je sedaj, je lahko vzor ostalim smučiščem v Sloveniji. Pridite in se prepričajte! Ivan Stradovnik ŽIVE JASLICE V DOL-SUHI Svojevrstno doživljanje svete noči Da bi približali čar božične noči, so se v Turističnem društvu Rečica ob Savinji pred petimi leti odločili, da bodo začeli s postavljanjem »živih jaslic«. K sodelovanju so pritegnili člane društva, ki so letos že peto leto pripravili svojevrstno ponazoritev Kristusovega rojstva. Da je predstava vsa leta živela, gre izključna zahvala nekaterim posameznim zanesenjakom znotraj turističnega društva, saj priprave terjajo precej časa, volje, vztrajnosti in tudi prepričevanja. Trud je bil bogato poplačan že v božičnem večeru, na prvih dveh uprizoritvah, sledili pa sta še po dve predstavi na Štefanovo in tudi dan po njem. Vse dneve so se proti prizorišču v nekdanjem kamnolomu v Dol-Suhi, v neposredni bližini gostišča Atelšek, zgrinjale množice obiskovalcev. Samo predstavo je težko opisati z besedami, prevladovala so notranja doživetja vsakega obiskovalca posebej. Prihod Jožefa in Marije v hlevček, pozdrav pastirjev, prihod treh kraljev, izročanje daril... so le nekatere od »slik«, ki so jih uprizarjali člani turističnega društ- va, vmes pa brali krajše odlomke iz Svetega pisma. Svojevrstno doživljanje svete noči pa je vsekakor bilo za male otroke, saj so lahko s svojimi rokami pobožali tudi jagenjčke, ki jim jih je približal pastir. Celotni predstavi je dodalo svoj čar tudi petje. Letos so koncert božičnih pesmi na prostem pripravili člani kvarteta Svit s citrarko Majo. V predstavi je sodelovalo veliko vidnih in nevidnih vlog, ki so bile potrebne za uprizoritev in postavitev svojevrstne predstave o Jezusovem rojstvu. Marija Sukalo Ani Češnovar za 1. rojstni dan Naj te sonček obsije in ti na liček nasmešek zlije. Vse najboljše ti želita mami in ati! Dragi vnukinj'i Ani Češnovar za 1. rojstni dan želiva veliko zdravja in prijetnih trenutkov z nama! Dedi in babica 10. SREČANJE KLJUČ SREČE V NAZARJAH Odkrivanje poti vase in do sočloveka Adventni čas prinaša s sabo veliko sladke vznemirjenosti, pričakovanj, sreče in miru. Sreča je povsod, treba je samo najti ključ do nje. In ta ključ so kot kaže našli organizatorji tradicionalne prireditve Ključ sreče - mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nazorska občina in tamkajšnje kulturno društvo - ki so preteklo nedeljo v Nazarjah pripravili 10. srečanje malih vokalnih skupin in glasbenih družin. Obiskovalcem se je predstavilo več kot šestdeset nastopajočih v trinajstih različnih sestavih; od najmlajših do malih vokalnih skupin in družinskih sestavov z različno zvrstjo glasbe iz Zgornje Savinjske doline in različnih krajev Slovenije. Slišali smo ljudske in umetne pesmi ter narodnozabavne viže različnih avtorjev. Nastopajoči so s tem obiskovalcem v prepolni dvorani pokazali, kako malo je potrebno, da ugotovimo, da se imamo med seboj radi, a si tega vetindvajset družin. Med njimi velja posebej omeniti Brinovškove z Gneča, ki so poslušalcem že desetkrat ogreli dlani s svojim instrumentalnim in pevskim nastopom. Marija Sukalo Oblakovi bratrani so redni udeleženci srečanja v Nazarjah (foto: Ciril M. Sem) pogosto ne znamo povedati. Po mnenju ivane Žvipelj, vodje mozirske izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki je ob zaključku prireditve predstavila tudi nekaj statističnih podatkov o razvoju prireditve in njenih nastopajočih, z besedami naklonjenosti in ljubezni ter zavedanjem njihovega pomena odkrivamo poti vase in do sočloveka, za katerega doslej nismo vedeli. In tu je ključ - ključ do sreče. V desetih letih je ta ključ podarjalo kar de- DRUŠTVO LJUBITELJEV UMETNOSTI Krstna izvedba Delejeve Lux Alterne Decembra so v celjskem Narodnem domu v soorganizaciji celjskega Društva ljubiteljev umetnosti, Ro-taract Cluba in I. gimnazije v Celju pripravili dobrodelni božično-novolet-ni koncert. Organizatorji so ga poimenovali Madžarski božič, saj so v goste povabili izvrstne soliste budimpeštanske akademije za glasbo. Spremljali sojih pianisti Primož Ma- h________________________________________ vrič, študentzagrebške akademije za glasbo, Simon Dvoršak in Mozirjan Gregor Deleja ter Mladinski orkester I. gimnazije Celje. Prvi del večera je izzvenel v zvokih glasbene zakladnice svetovne glasbene literature ter krstni izvedbi dela Lux Alterna Gregorja Dele-je, ki seje s tem delom poslušalcem predstavil tudi kot odličen skladatelj. Marija Sukalo PIZZERIA 902 Attemsov trg 25, 3342 Gornji Grad Tel.: 03/8390-902 Spoštovani naši gostje, prijatelji! Z veseljem vas obveščamo, da v mesecu januarju praznujemo DESETLETNICO obratovanja. V zahvalo za vaše zaupanje boste v času od 10. do 31. januarja v našem lokalu uživali v znižani ceni ob pizzi, pivu in pepsi ZA VSE OKUSE (pizza 902, morska, padalska...) ENAKA CENA! MINI....500,00 SIT MALE .... 700,00 SIT VELIKE ... 800,00 SIT PIVO................. 300,00 SIT PEPSI COLA 0,2dl.... 150,00 SIT PRAZNUJMO SKUPAJ, OBIŠČITE NAS! * Piše: Aleksander Videčnik Spečarji V naših krajih so poznali vrsto lepih običajev in naši predniki sojih zelo spoštovali. Mnogo tega je žal že pogoltnil čas, zato je prav, da vsaj del te bogate kulturne dediščine prikličemo v spomin oziroma poskrbimo, da ne bo povsem pozabljena. Mnogi pisci grešijo, ko iščejo kar za vso slovensko ozemlje enotne izvedbe raznih običajev. Že v naši dolini je tisto, kar so poznali v Mozirju, bilo v Solčavi ali drugje povsem drugačno. Seveda zahteva takšno zapisovanje veliko dela z ljudmi in na terenu. Najenostavnejše je vzeti v roke knjigo Praznično leto Slovencev in prepisati nekaj običajev misleč, da to pač velja karza vso slovensko govorno območje. Treba se je poglobiti v vsak primer posebej, če hočemo biti realni. Svečarija je že davno za nami. Svečarji so bili ljudje, ki so zbirali denar za sveče v cerkvah določenega območja. Tedaj so bile sveče edino svetilno sredstvo tudi v cerkvah. Poleg obrednih potreb je bilo treba cerkev za silo osvetliti. Zato so se zbrale skupine svečarjev, ki so hodili od hiše do hiše in prosili za denar, žito ali predivo, da so iz izkupička lahko nabavili potrebne sveče. V naših krajih so časovno različno svečarili. Tako sem lahko ugotovil, da so v okolici Rečice svečarili od Treh kraljev do svečnice, v Primožu med božičem in starim letom, včasih še po novem letu, ponekod so prihajali prav na staro leto, v okolici Gornjega Grada pa je veljal praznik Janeza Evangelista (27.12.) za dan darovanja za sveče. Zadnjič so hodili svečarji po hišah leta 1945, tako mije povedal Franc Kaker s Primoža, kije tedaj sam svečaril. Pozneje oblasti niso bile naklonjene tovrstnemu zbiranju denarja, Moj sogovornik se spomni, da soza cerkev svetega Primoža in Felicijana hodili po hišah na sam zadnji dan v letu. Za podružnične cerkve so pobirali ugledni fantje, za farno cerkev pa možje ali cerkveni ključarji. Na Ljubnem, pove Kaker, so pobirali za Tri kralje. Ponavadi sta hodila skupaj po dva svečarja, eden je zbiral denar, drugi pa je nosil dvodelno vrečo, ki sojo v okolici Ljubnega imenovali »bisaga«, ponekod pa tudi »berhage«. V to vrečo so dajali žito ali druge pridelke, nosili pa sojo čez ramo, da jo je bilo lažje nositi. (Nadaljevanje prihodnjič) Od sodnikoD do županov Naša mesta in trgi so imeli kar dolgo na čelu sodnike, ki so s svojimi svetovalci vodili upravne in sodne posle. Tu gre poudariti, da so bile sodne pristojnosti omejene na vsebinsko delo »mirovnega sodnika«. Sodniki so bili voljeni, v mozirskem primeru s strani tržanov, vendarjih je morala potrditi zaščitna gosposka. Če preberemo listino o trških pravicah trga Mozirje iz leta 1581, potem izvemo, da so bili sodniki z najvišje oblasti zadolženi: za nižje sodstvo, razreševanje trških sporov, izvajanje ukrepov za red in mir, vodenje določenih evidenc za nadrejeno gosposko, nekatere dolžnosti v primeru potreb vojaštva (nastanitev, preskrba itd.) in skrb za trške meje. Posebne naloge so imeli v primeru izvajanja varnostnih ukrepov. Če so storilci kaznivega dejanja pred trškim sodnikom priznali, sojih morali predati deželni sodniji v Žovneku. To so le okvirni podatki. Je pa v listini zapisano dalje: »Sodniki naj imajo iste pravice, kakor prej in kakor naši drugi trgi. Izvoljene sodnike pa naj vselej dajo v potrditev žovneškemu graščaku (zaščitni gospod), ki naj opravi zaprisego sodnika.« Ob smrti zadnjega celjskega kneza Ulrika II leta 1450, je bilo Mozirje v posesti Celjanov. V Avstriji je bil 17. marca 1849 sprejet občinski zakon, kije izražal načelo »svobodna občina, podlaga svobodne države«. Ta začasna postava daje občinam pravico odločati o zadevah, ki rešujejo koristi tržanov (srenje) znotraj trških meja. Zanimivo, zakon omenja pojem »krajevna občina«. Občinski odbor se je volil iz vrst tržanov (občanov). Seje občinskega odbora so morale biti javne. Posebej omenja zakon pravice in dolžnosti župana. Med drugim naštevajo določila: »Skrb za javno snago, varnost osebe in imetja, za zdravstvo in nravnost. Voditi so morali nadzor nad posli, ubožci, prometom, občinskimi mejami, gasilstvom, stavbarstvom in varnost ob se-manjih dnevih. Razne prestopkeje smel župan oglobiti do 10 srebrnih goldinarjev, če pa delikvent ni mogel plačati, je moral delati koristno delo za trg do enega tedna.« Občina je pobirala neposredne davke, sodelovala je pri vojaškem novačenju, nastanitvi in vojaški pripregi. Imela je še celo vrsto policijskih nalog, zanimivo, vse pa je izvajal župan v imenu občine. Zakon je odpravil dotedanja posebna sodišča za gospodo, kot za kmete. Vse te naloge so bile naložene sodni oblasti, ki je ukrepala po Kazenskem obravnal-nem redu izleta 1850. Z uvedbo občin in županov so se upravne oblasti v državi temeljito spremenile. Vsekakor so imeli prav župani razmeroma dosti oblasti. Zato je uvedba občin v Avstriji velika prelomnica v oblastni strukturi države. Če bi na kratko označili tedanji čas bi lahko rekli, da je ljudstvo v trgih in mestih veliko pridobilo. Kdajje torej nastala mozirska občina?Ti podatki so navedeni v stari trški listini in so torej zanesljivi. Takole je zapisano (v prevodu iz nemščine): »Dne 24. avgusta 1850 so bile opravljene volitve za župana in občinski svet v svobodni občini Mozirje. Za župana je bil izvoljen Janez Lipoid, deželni svobodnjak. Za svetovalce pa so bili izvoljeni - Matija Višek, mozirski tržan, Jožef Turk, p.d. Spodnji Br-ezovnik in Jurij Brezovnik, p.d. Breci. V občinske odbore so bili izvoljeni - Jurij Stepišnik, Franc Ma-ranšek, Jurij Kolenc, Matija Goričar, Franc Pfeifer, Jurij Pfeifer, Žiga Laykauf, Karel Frenkovič, vsi iz Mozirja. Dalje - Mihael Fludej, p.d. Keber, Franc Germadnik, p.d. Plesnik, Pongrac Kotnik, p.d. Pod-forštnik, Franc Šumečnik p.d. Goltnik, Martin Ver-dovnik in Janez Predovnik, p.d. Plošč. Namestniki: Janez Kmet, p.d. Berložnik, Janez Štrucl, Janez Škruba, p.d. Benek, Tomaž Brezovnik, ta spodnji, Anton Veidi, Jože Holobar, Jože Ločičnik, Anton Mlinar, Matjaž Fužir.« Pripomniti velja, da so bili občinski odborniki iz Mozirja, Lepe Njive, Šmihela, Radegunde in Ljubije. Torej je naša prva občina obsegala območje kot današnja. Če so na prvih volitvah še volili »svetovalce« in »odbornike«, so s spremembo zakona pozneje volili le odbornike in ne več tudi svetovalce. Občinskemu odboru je načeloval župan, ki pa je, kot smo že ugotovili, imel še vrsto osebnih pooblastil. Naj za zaključek še malo polaskamo - mozirska občina je torej stara 153 let! Skupina vojakov, ki se je v Mariboru leta 1918 pridružila borcem za severno mejo. Prvi z desne je Ivan Hren iz Lačje vasi. Sliko nam je poslal Franc Hren. Kašelj in zdravilna zelišča (VI) Piše: Tatjana Cajner SLADKI KOREN. 60L0STEBELNI (Glycyrrhiza glabra) Rastišče: Sončni prostori na rahlih, globokih tleh. Zdravilni deli rastline: Nabiramo korenino (Radix Liquiritiae) najmanj tri leta stare rastline. Bolje je, če je rastlina še starejša, saj je količina glicirizina takrat še večja. Čas nabiranja je marca in aprila ali oktobra in novembra. Učinkovine in delovanje ter praktična uporaba: Poglavitna učinkovina je že omenjeni glicirizin, kije sladkega okusa in dobro mehča sluz. Ostale snovi, ki jih vsebuje sladki koren so še: saponini, glikozidi, eterično olje, grenčine, asparagin in smole. Korenina sladkega korenaje učinkovita pri zdravljenju kašlja, pospešuje izločanje sluzi, pri hripavosti in celo pri začetni tuberkulozi. Poleg tega pospešuje izločanje urina, pospešuje prebavo in je dobro zdravilo proti ranam na želodcu in dvanajstniku. Skupaj z drugimi zdravilnimi rastlinami učinkuje bolje kot sama, zato je sestavina številnih zdravilnih čajev. Zdravilni deli rastline: Korenine (Radix Althaeae) kopljemo zgodaj spomladi ali po cvetenju v jeseni, cvetove (Flores A.) nabiramo julija, * liste (Folia A.) pa je najbolje nabirati po cvetenju, saj imajo takrat največ sluzi. Učinkovine in delovanje ter praktična uporaba: Droga vsebuje veliko sluzi, zato pripravljamo čaj tako, da jo prelijemo z mrzlo vodo, pustimo deset minut ali celo do osem ur, drogo odstranimo in ekstrakt segrejemo. Tako pripravljen čaj pomaga pri vseh vrstah vnetij dihalnih poti, predvsem proti bronhitisu in oslovskemu kašlju. Pri prehladnih pljučnih boleznih je zelo učinkovita čajna mešanica, ki jo pripravimo iz predhodno hladno pripravljenih treh skodelic slezovega čaja in čaja iz naslednjih zdravilnih zelišč: 40g lapuhovih listov, 40g pljučnika, 20g plodov sladkega janeža. Vzamemo dve žlički te mešanice za eno skodelico, poparimo, precedimo in prilijemo hladno pripravljen slezov čaj. Pijemo po požirkih, oslajenega z medom. Največ deset dni. Segreti mrzli izvleček sleza pomaga tudi pri vnetju ledvic in mehurja. Pijemo neslajenega in po požirkih v razmiku ene do dveh ur (po možnosti na prazen želodec). Prav tako odlično pomaga pri vnetju debelega črevesa (kolitis), driski, griži, bruhanju z drisko pri dojenčkih. Zunanje se zdrobljena korenina, skuhana v mleku ali vodi, lahko uporablja kot sredstvo za odpiranje trdovratnih turov. S tem prispevkom zaključujemo niz objav na temo Kašelj in zdravilna zelišča. Piše: Marija Bezovšek Cvetačo in brokoli smo morali zamrzniti ali pasterizirati v kozarcih. Zamrzujemo vedno blanširane tako, da jih očiščene za 4 do 5 minut potopimo vvrelo vodo, takoj ohladimo in zapakiramo. Kuhati jih damo vedno vvrelo osoljeno vodo. Vse kapus-nice so bogate z vitamini in minerali ter vlakninami. Še posebno bogat Kislo zelje - najcenejši vir vitaminov Med zelenjavo, ki jo največkrat uporabljamo tudi v zimskem času, so prav gotovo kapusnice. Sem spadajo zelje, ohrovt, brstični ohrovt, cvetača in brokoli. Zelje in ohrovt lahko uporabljamo sveže, če smo ju pravilno spravili za zimo. Brstični ohrovt pa lahko tudi v tem letnem času ob primernem vremenu nabiramo na vrtu. vir vitaminov, zlasti vitamina C, pa je v zimskem času kislo zelje. Vemo, das skladiščenjem vitaminska vrednost v živilih pade. Izjema je kislo zelje, saj pri pravilnem kisanju vrednost celo narašča. Ohrovt in zelje uporabljamo svežega v solati, pogosto s fižolom. Kuhanega pa dodajamo k različnim juham in kot prilogo k mesu. Brstični ohrovt največkrat postrežemo kuhan, zabeljen z drobtinami, prepraženimi na surovem maslu. Zelo okusen pa je tudi v solati, samostojen ali kot dodatek k mešani solati. BRSTIČNI OHROVT Z JOGURTOVO POLIVKO Ohrovt lepo očistimo, odstranimo zunanje lističe in ga pristavimo v vrelo slano vodo. Kuhanega ohladimo in ga prelijemo z jogurtovo polivko. Jogurtova polivka: Jogurt z manj maščobe razmešamo, po okusu dodamo sol, poper, sesekljano šalotko in po želji tudi sesekljano v trdo kuhano jajce. ZELENJAVNI KROŽNIK Zadnje čase so zelo priljubljeni tako imenovani zelenjavni krožniki. Postrežemo jih kot samostojno jed s polnozrnatim kruhom. Na tak krožnik bomo lepo zložili različno svežo in kuhano zelenjavo, na primer: ohrovt, cvetačo, brokoli, radič, fižol, paradižnik, papriko, čebulo itd. Po želji lahko dodamo tudi v trdo kuhano jajce. Prelijemo s polivko s kisa, olja (bučno, olivno ali jedilno), soli in po okusu tudi česna. Uporabimo tudi jogurtovo ali ajvarjevo polivko Ajvarjeva polivka: ajvar razmešamo, dodamo malo kisa, soli in popra po okusu. Opozorilo: V primeru predoziran-ja lahko čaj iz sladkega korena občasno povzroča omotico, glavobol, lahko tudi zviša krvni tlak, nastajajo lahko edemi. Za starejše ljudi in srčne bolnike se priporoča previdna uporaba sladkega korena. SLEZ, NAVADNI (Althaea officinalis) Rastišče: Sončni do polsenčni prostori na vlažnih tleh. Kislo zelje uživajmo čim več surovega v solati z dodatkom čebule, česna, olja in kisa. Pijemo lahko tudi zelnico, ker je v njej veliko raztopljenih vitaminov. Kadar kislo zelje kuhamo, ga ne peremo, razen če je zelo kislo ali slano. Kuhamo ga v nujno potrebni količini vode in ga vedno pristavimo v vrelo vodo. Kuhamo ga samo nekaj minut, da ohranimo čim več hranilnih snovi. Kuhano kislo zelje damo kot prikuho k žgancem, krvavicam, pečenicam in tudi k krompirju in pečenki. KISLO ZELJE KOT PRIKUHA Za 80 dag zelja potrebujemo 2 žlici Ocvirkove maščobe, 2 žlici polnozrnate moke, sol, poper. Zelje na hitro skuhamo, odcedimo, dodamo svetlo prežganje, dobro premešamo in po potrebi posolimo in popopramo. Prežganje: Ocvirkovo mast segrejemo, dodamo polnozrnato moko, premešamo in zalijemo. Dobro premešamo in kuhamo cca 10 minut. ZLOŽENKA S KISLIM ZELJEM Za 4 osebe potrebujemo 70 dag kislega zelja, 40 dag zmletega mesa, 60 dag krompirja ali riža, I čebulo, 4 žlice maščobe, rdečo Piše: Irena Gilberg Prazniki so minili. Kar je ostalo, so odvečni kilogrami, prebavne motnje, slabo počutje. Vendar ne pri vseh ljudeh. Ne smemo gledati vse skozi ena očala. Ljudje smo, hvala bogu, različni. KAJ SO SPLOH PREBAVNE MOTNJE? Imate vetrove, vas napenja, porabite veliko toaletnega papirja - več kot pet listov, je vaše blato večkrat zelo mehko ali trdo, je blato svetlo ali temno, se pogosto potite, ste v stresu, vas peče zgaga, imate večkrat strašne sanje, vstajate zjutraj utrujeni? Če ste na več vpraš- papriko, sesekljan peteršilj, česen, kumino, poper, sol, 2 dl sladke ali kisle smetane, 2 jajci. Kislo zelje prepražimo na maščobi in dodamo malo sladke paprike. Meso prepražimo na sesekljani čebuli, dodamo dišave in po potrebi malo zalijemo. Krompir skuhamo, olupi- ^ mo in narežemo na lističe. Namesto krompirja lahko vzamemo riž, ki ga malo prekuhamo. V namaščen pekač damo najprej polovico zelja, nato polovico krompirja ali riža, potresemo z mesom, dodamo drugo polovico krompirja in na vrhu zelje. Lepo poravnamo in prelijemo s smetano, v kateri smo raztvrkljali jajca. Pečemo, da se lepo zapeče (priblitno " ure). Postretemo s kruhom. GOLAŽ S KISLIM ZELJEM Količina za 4 osebe: 2 flici masti, 2 čebuli, 2 dag slanine, 2 stroka česna, ~ kg svetih svinjskih reber, trebudevine ali vratu, malo kumine, tlička sladke paprike, sol, kostna juha ali voda po potrebi, 40 dag kislega zelja, tlica paradižnikove mezge, žlica moke, I dl kisle smetane. Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo in na kocke narezano slanino. Dodamo strt česen, na koščke narezano meso, kumino, papriko in sol. Vse dobro premešamo in dušimo do mehkega. Po 4 > * potrebi prilivamo juho ali vročo vodo. Istočasno dušimo na vodi v posebni posodi kislo zelje. Mehkemu mesu dodamo paradižnikovo mezgo, dušeno zelje ter podmet iz moke in smetane. Vse dobro prevremo in premešamo. JOTA Za 4 osebe: 20 dag suhega fižola, 15 dag prekajenega mesa, ~ kg kislega zelja, dčep kumine, 30 dag krompirja, sol, 3 hice olja, ' čebule, tlica moke, tlička sladke paprike, hica paraditnikove mezge, lovorov list, 2 stroka česna. Fižol operemo in namočimo. Naslednji dan kuhamo fižol v isti vodi do mehkega, s fižolom vred kuhamo tudi prekajeno meso. Posebej skuhamo z malo vode kislo zelje, ki smo mu dodali kumino. Opran in olupljen krompir zrežemo na drobne kocke in ga z malo slane vode prav tako skuhamo do mehkega. V kozici segrejemo olje, prepražimo drobno zrezano čebulo, ko bledo zarumeni dodamo moko, še na hitro popražimo, dodamo papriko in zalijemo z zajemalko hladne vode. Prevremo in dodamo še paradižnikovo mezgo. Zlijemo k fižolu, kateremu dodamo še odcejeno zelje in odcejen krompir, (zeljno in krompirjevo vodo prihranimo, če bo jota pregosta). Kuhano prekajeno meso vzamemo iz lonca in ga zrežemo na majhne koščke ter ponovno stresemo v lonec. Začinimo še z lovorovim listom, s strtim česnom, in če je jed pregosta, zalijemo z zeljno ali krompirjevo vodo. Če je potrebno, še dosolimo in prevremo. Postrežemo kot samostojno jed. Prebavne motnje anj odgovorili z da, je sum, da imate prebavne motnje, utemeljen. V prebavilih, ki segajo od ust do zadnjika, potekajo: sprejemanje hrane, njena razgradnja (prebava), vsrkavanje hranilnih snovi v krvni obtok in odstranjevanje neprebavljenih sestavin hrane iz telesa. Prebavni trakt sestavljajo: usta, žrelo, požiralnik, želodec, tanko in debelo črevo, danka in zadnjik. V ustih se hrana zadržuje eno minuto, v požiralniku 30 sekund, v želodcu 1 do 4 ure, v tankem črevesu 2 do 4 ure, v debelem črevesu 10 ur do več dni. Kako si lahko pomagate pri različnih težavah? ŽELODČNE TEŽAVE Jejte počasi, zmerno, polnovredno, vitaminsko hrano. Poskusite lahko stem, da popijete eno skodelico kamiličnega čaja na tešče, se uležete najprej za pet minut na hrbet, potem pet minut na levi bok, nato pet minut na trebuh in pet minut na desni bok. Zdravilne rastline, ki pomagajo, so: gabez, brin (ne, če imate težave z ledvicami), meta, čemaž, kamilica, kolmež, melisa, rman, regrat, tavžentroža, žajbelj itd. NAPENJANJE Gibanje po zaužiti hrani preprečuje pritisk v trebuhu. Zdravilne rastline, ki preprečujejo napenjanje, so: janež, kumina, baldrijan, pelin, komarček. DRISKA Včasih se telo samo razbremeni, npr. pri hrani, kije ne prenašamo, ali pri nezrelem sadju, zato ne posegajmo takoj po medicini. Izjeme so akutne bolezni, ki takoj zahtevajo zdravnika. Jejte posušene borovnice, ki jih tudi lahko na hitro zavrete in potem jeste jagode. Lahko tudi črni čaj s čisto malo soli. Poskusite tudi, da daste dve čajni žlički jabolčnega kisa v kozarec vode in pijete 3-krat dnevno en kozarec. ZAPRTJE Zaprtje ne sme postati kronično. Ne uživajte redno odvajalnih tablet ali odvajalnih čajev. Poskusite s svežim kislim zeljem, namakanjem suhih sliv v vodi čez noč, s figami. Zdravilne rastline, ki pomagajo, pa so: angelika, regrat, melisa, timijan, šentjanževka, krhlika, bazilika, rman itd. Trebuh masirajte zjutraj in zvečer. Če je zaprtje že kronično, poskusite s čiščenjem črevesja -kolon hidro terapijo. ZGAGA Ne jejte preveč sladkarij, mastne hrane in mesa. Če je pa že tako daleč, so na razpolago zdravilne rastline: angelika, kamilica, kopriva, rman, tavžentroža itd. Pomaga tudi krompir. Če imate še kakšna vprašanja (lahko so anonimna) vzvezispreb-avo, jih posredujte na uredništvo Savinjskih novic, z veseljem bom odgovorila nanje. Šport, Oglasi. KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Kadeti uspešnejši od mladincev V sezoni 2003/04 barve zgornjesavinjske košarke v državnem prvenstvu zastopajo tudi kadeti (letnik 1987 in mlajši) in mladinci (letnik 1985 in mlajši). Obe ekipi nastopata v 2. ligi, trenerja pa sta Marko Finkšt pri kadetih ter Primož Jelšnik pri mladincih. V obeh starostnih kategorijah je Košarkarska zveza Slovenije ekipe po odigranih kvalifikacijah na začetku sezone razvrstila takole: KADETI V1. ligi je 24 ekip, razdeljenih v 4 skupine, preostalih 42 ekip pa je v 2, ligi v 8 skupinah po teritorialnem načelu. Ekipa KK Nazarje je bila v skupini skupaj s šoštanjsko Elektro in Celjskim vitezom, s katerima je doživela po 2 poraza, po 2 zmagi pa so zabeležili z Velenjem in Šmarjem in se tako uvrstili na 3. mesto v skupini. MLADINCI V1. ligi je 18 ekip, razdeljenih v 3 skupine, v 2. ligi pa je 41 ekip, ravno tako kot pri kadetih v 8 skupinah po teritorialnem načelu. Mladinci KK Nazarje so 1 zmago in 1 poraz doživeli z ekipo Velenja, po dvakrat pa so izgubili s šentjurskim Alpos Kemoplast, Celjskim KK in Elektro iz Šoštanja ter zasedli zadnje mesto v skupini. Prvi del tekmovanja je trajal od 28. septembra do 7. decembra, drugi del za končno uvrstitev v sezoni pa se prične že ta vikend. Nazorski kadeti bodo že jutri ob 12. uri odigrali vdomači dvoranitek-mo z vrstniki iz Prebolda. Poleg teh dveh ekip so v skupini še Elektra, Celjski vitez, GD Hrastnik in Krško. Skupaj z njimi se bodo borili za razvrstitev od 25. do 48. mesta med 66 sodelujočimi v letošnjem prvenstvu. Tisti igralci, ki so že lansko sezono nastopali med kadeti, so na osnovi takratnih porazov pridobili marsikatero dragoceno izkušnjo. Letos napak niso ponavljali, pa tudi trenerjim je uspel vcepiti v glave borbeni in zmagovalni duh, zato so že z doslej doseženim dosegli velik napredek in uspeh. Boljšim od sebe je pač treba športno stisniti roko. Domala vsi mladinci KK Nazarje bodo v tej starostni kategoriji tekmovali tudi še naslednjo sezono, zato ni dvoma, da bo strokovno in pedagoško delo njihovega trenerja že takrat prineslo boljše rezultate od letošnjih. Drugi del lige bodo odigrali (neuradno) v skupini skupaj z ekipami Velenje, Pivovarna Laško B, GD Hrastnik in Krško ter se poskušali uvrstiti čim višje med 43. in 59. mestom od 59 ekip v letošnji sezoni. V nazorski športni dvorani smo med omenjenimi tekmami videli marsikatero, kije bila polna lepote, razburljivosti in mladostne zagnanosti. Tudi kvaliteta mladih košarkarjev se, tako individualno kot na področju kolektivne igre, vidno stopnjuje. To je lahko razlog, da sprejmete povabilo mladih igralcev KK Nazarje in si ogledate njihove tekme. Tomaž Križnik C \ Savinjska košarkarska liga Polzela 2003 Rezultati 6. kroga: Gomilsko : Pivovarna Laško 59:67, Savinja 2000 : Velenje 50:102, Werinox : Tweed 59:64, Žvajga : St. Paul 71:77, ŠK Žalec : Brgiez.com 70:64. Vrstni red po 6. krogu: 1. St. Paul Prebold 10,2. Brglez.com Polzela 10,3. Gomilsko United 10,4. Velenje 9,5. Študentski klub Žalec 9,6. Tweed Žalec 9,7. Veterani Pivovarna Laško 8,8. Savinja 2000 Ločica 8,9. Werinox Celje 6,10. Žvajga Prebold 6,11. Parižlje 5. Lista strelcev po 6. krogu: 1. Pungartnik B. (Brglez.com Polzela) 167,2. Cencelj (St. Paul Prebold) 141,3. Rizman (Velenje) 140. Pari 7. kroga, 11.01.2004:8.00 St. Paul : ŠK Žalec, 9.15 Tweed : Žvajga, 10.30 Velenje : Werinox, 11.45 Pivovarna Laško : Savinja 2000,13.00 Parižlje : Gomilsko, prosti: Brglez.com. __________________________________________________________slJ SMUČARSKI SKOKI Piklova zgodovinska uvrstitev na svetovni pokal S tekmami v Skandinaviji, Nemčiji in Švici je končan začetni ciklus svetovnega pokala, v katerem je barve Slovenije branil tudi najboljši skakalec Ljubnega BTC Primož Piki. Težave organizatorjev zaradi izredno neugodnih vremenskih razmer so pripeljale nekatere tekme na rob regularnosti, pri čemer so najkrajše potegnili predvsem mlajši, neizkušeni tekmovalci. Kljub temu se je »Pikotu« uspelo uvrstiti na tekmo v Neustadu, za prve točke svetovnega pokala pa je bil žal še prekratek. Primož je solidno odskakal svoje prve tekme v najvišjem svetovnem rangu, čeprav ponujenih priložnosti ni izkoristil tako, kot bi si sam želel. Njegovi skoki so bili bistveno boljši na treningu, v samih kvalifikacijah pa je bilo še vedno preveč nervoze in nenatančnosti. Uvrstitev na tekmo v Nemčiji je njegov daleč največji uspeh, za prve točke svetovnega pokala pa bo še čas, saj je pred njim bogata športna kariera. Sicer pa tudi njegovi kolegi iz reprezentance še niso »tapravi« in bodo morali bistveno izboljšati formo. Kdaj bo Primož dobil novo priložnost, je predvsem odvisno od njega samega, njegove pripravljenosti in dobre forme. Franjo Pukart BOŽIČNO-NOVOLETNI TURNIR V MALEM NOGOMETU V VELENJU Zmaga Žagarstva Mazej, Nazarčani odlični tretji Tradicionalni božično-novoletni turnir v malem nogometu je v Velenju ponovno dokazal, da sodi med najmočnejše in najbolj obiskane tovrstne športne priredilve v Sloveniji. V konkurenci 34 ekip je po zanimivih finalnih obračunih zasluženo slavila ekipa Žagarstva Mazej, vidno vlogo pa je s tretjim mestom odigrala tudi edina zgomjesavinjska ekipa iz Nazarij. Dvodnevni turnirje na parket šolskega centra privabil znana imena slovenskega malega in velikega nogometa, med katerimi je bilo opazili kar nekaj reprezentantov. Po predtekmovanju in izločilnih bojih v osmini in četrtini finala so se v obračune za najvišja mesta uvrstile štiri najboljše ekipe, in sicer KM N Nazarje, Žagarstvo Mazej, Živex in RM Ljubljana. Žreb je hotel, da smo že v polfinalu videli finale pred finalom med nazorskimi »graščaki« in ekipo bratov Mazej, za katero so tokrat nastopila trenutno najbolj zveneča im- ena malega nogometa, okrepljena s Spasojevičem, Joličem in Kara-petrovičem. Minimalna zmaga slednjih je bii najboljši pokazatelj moči na igrišču, v finalu pa so mnogo lažje ugnali domači Živex. V tekmi za tretje mesto so bili Nazarčani uspešnejši od Ljubljančanov. Za ekipo KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc bo po novem letu pravega počitka konec,sajjože 17.januarja čaka nadaljevanje prvenstva v 1. slovenski ligi malega nogometa z gostovanjem pri Dobovcu v Rogaški Slatini. Franjo Pukart " \ Sponzorji Savinjske košarkorske lige 2003 so: Turistična agencija Relax Velenje SM SAVINJSKA trgovska družba, d.d. \_________________ POGOVOR Z DENISOM DELAMEO, TRENERJEM IN IGRALCEM KMN NAZARJE Oče je vedno moj največji kritik Denisa Delameo naši športni javnosti ni treba posebej predstavljati. Športnik z dušo in telesom, nekdanji reprezentant in sedaj trener ter igralec Kluba malega nogometa Nazarje je osrednja osebnost, zaslužna za hiter vzpon in razvoj zgornje-savinjskega malega nogometa na najvišjih ligaških nivojih. - Kaj lahko poveš o razvoju malega nogometa pri nas in v svetu ter kakšne so tvoje reprezentančne izkušnje, saj si nenazadnje nastopil na evropskem prvenstvu in se kosal z najboljšimi nogometaši naše celine? »Fufsai«, takšno je mednarodno ime za mali nogomet je v svetu veliko bolj razvit kot pri nas. Za ekipe igrajo profesionalci z visokimi pogodbami, kar se seveda pozna na kvaliteti. Je pa pri nas že viden napredek predvsem vsredinah, ki več vlagajo v ta šport, in tu je daleč pred vsemi Litija. Glede svoje reprezentančne kariere sem zelo zadovoljen in počaščen, da sem bil zraven pri snovanju največjega slovenskega uspeha v malem nogometu. Uvrstitev in nastop na evropskem prvenstvu je bila samo pika na i naše uspešne generacije. • Kako si zadovoljen s svojo ekipo KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc Tehnični pregledi? Po rezultatih sodeč, odličnem četrtem mestu po jesenskem delu prvenstva v 1. SLMN in uvrstitvijo v polfinale pokala Slovenije, bi moral biti? Seveda sem izredno zadovoljen, vendar pričakujem od teh fantov še več. Omenjeni uspehi niso samo plod dobrega dela ekipe, ampakje ključno vlogo odigralo tudi vodstvo s sekretarjem in predsednikom Dobrinkom Danojevičem na čelu, brez katerega si ne predstavljam vse te uspešnosti. Vsekakor smo veseli podpore sponzorjev, za katere upam, da jih bo prihodnjo sezono še več. - Z uvrstitvijo v polfinale pokala Slovenije ste dosegli največji uspeh kluba. Je to limit? Storili bomo vse, da se tako v prvenstvu kot v pokalu uvrstimo še višje, limit pa bo lahko ta ekipa vnovčila čez kakšni dve leti, ko bi lahko z očitnejšo podporo sponzorjev že naskakovala sam vrh slovenskega malega nogometa. Ne morem pa se znebiti občutka, da ljudje in predvsem Nazarje z lokalno skupnostjo le premalo cenijo naš uspeh v pokalu in se ne zavedajo, da če premagamo še samo eno oviro, je pred nami Evropa. - Meniš, da imate maksimalne pogoje za trening ali bi bilo treba še kaj izboljšati? Pogoji za delo so dobri, vsako leto pa se izboljšuje tudi odnos upravljavcev športne dvorane in občine do uporabnikov. Osebno menim, da bi morali imeti poleg treningov brezplačne tudi tekme, saj je takšna praksa povsod drugod, kjer igramo. - Poznan si kot izredno temperamenten športnik, z bogatim besednim zakladom tudi na igrišču. Je ta tvoj način sproščanja nekakšen zaščitni znak stopinjah nečakAntonio, ki pridno trenira vceljskem Publikumu in hočečimprej postati nogometni zvezdnik, veseli pa ga tudi pravniški poklic. - Imaš dve čudoviti hčerki Tio in Neo. Sta kaj prikrajšani za očkovo razvajanje, saj si veliko na terenu tako službeno kot po športni liniji? Ko sta bili mlajši, sta res bili kdaj prikrajšani, sedaj pa je že bolje, saj jih po možnosti vzamem s sabo. - In kaj na vse to pravi življenjska sopotnica? Stem seje pač morala sprijazniti. Seveda večkrat godrnja, vendar se zaveda, kakšen je moj način življenja in s tem nimava nobenih problemov. Pri nas brez športa pač ne gre. - Že dolgo si popolni abstinent, se pravi, da ne piješ alkoholnih pijač. Zakaj si se pravzaprav odločil za ta korak in ali te kdaj zamika, da bi po pomembni zmagi zvrnil kakšno »flaško« laškega? Nisem se sam zavestno odločil za to, ampak so me k temu prisilile določene razmere. Predvsem sem bil in sem še veliko časa službeno na poti, kjer si ne moreš privoščiti alkohola, prav tako pa stem ne moreš uspeti v športu. Nikoli me ne zamika alkoholna pijača, si pa po vsaki pomembni zmagi s soigralci privoščimo zmagovalno cigaro v Baru Nazaret. -Torej si tudi novo leto praznoval ob soku. Morda ni skrivnost s kom in kje? Praznoval sem z družino v družbi z Željkom Spasojevičem in njegovo punco pri meni doma. - In kaj bi na koncu zaželel našim bralcem na začetku leta 2004? Veliko sreče, zdravja in zadovoljslva. Naši ekipi čim več zmag, zvestim navijačem pa kar največ športnih užitkov. Franjo Pukart NOVOLETNI SPUST S KAJAKI PO SAVINJI Prijateljstvo močnejše od hladne vode Skupina prijateljev iz Savinjske in Šaleške doline, kijih združuje ljubezen do različnih adrenalinskih športov, predvsem pa medsebojno prijateljstvo in druženje v naravi, je že devetič dan po novem letu na progi od Strug do mostu pri Apnenšku priredilo spust s kajaki po ledeno hladni Savinji. Ideja dveh prijateljev, ki sta se pred devetimi leti po napornem novoletnem praznovanju prvič spustila po hladni reki, je privabila tudi druge, s katerimi se v poletni sezoni spuščajo po rekah, jadrajo s padali in uživajo v naravi. Letošnjega spusta, ki je, kot pravijo udeleženci, nekakšen zgodnji uvod v novo kajakaško sezono, se je udeležilo deset kajakašev. Na skoraj vseh dosedanjih pustolovščinah je bila udeležba deklet nepogrešljiva in tudi letos ni bilo nič drugače. Na cilju je premražene udeležence hladne avanture pogrel ogenj, ki ga vsako leto zakuri bližnji sosed in pravi piknik z vsem kar sodi zraven, predvsem zvrhana mera dobre volje in pristnega prijateljstva, ki je ob vstopu v novo leto še kako dobrodošlo. Tekst in foto: Franjo Atelšek Denisa Delamee? Ne morem iz svoje kože, takšen sem in takšen bom ostal. Kdor me pozna, ve, da so te reakcije na igrišču le trenutne, po treningu ali tekmi je spet vse na svojem mestu. Moji »izbruhi« niso bili nikdar namenjeni žalitvi igralcev, ampak so prej Denis Delamea (foto: Franjo Atelšek) nekakšna vzpodbuda, mogoče res izražena na ne najbolj posrečen način. -Tvoj največji navijač in obenem tudi najostrejši kritik je nedvomno tvoj oče. Kako bi to komentiral? Očeta zelo spoštujem. Je moj največji vzpodbujev-alec, po drugi strani pa oster kritik. Kritike so včasih upravičene in prave, saj je bil v mladosti tudi sam odličen nogometaš, sedaj pa pozorno spremlja vse, kar se dogaja v slovenskem nogometu. Še kako se zavedam, da brez pomoči staršev ne bi dosegel takšnih uspehov, najbolj pa sem vesel, da gre po mojih OSREDNJA PROSLAVA RDEČEGA KRIŽA NA LJUBNEM OB SAVINJI Krvodajalci si zaslužijo več Sredi decembra je Območno združenje Rdečega križa (RK) Mozirje na Ljubnem ob Savinji pripravilo osrednjo proslavo Rdečega križa, ki je bila namenjena praznovanju 50-letnice prostovoljnega krvodajalstva na Slovenskem tersami organizaciji RK, ki letos praznuje 140-letnico svojega delovanja. Proslave se je udeležil tudi Srečko Zajc, generalni sekretar RK Slovenije. Avgust Osti iz Rečice ob Savinji: "Biti krvodajalec je nekaj lepega. Kri rad darujem, in jo še bom, dokler mi bo zdravje dopuščalo. Včasih sem kri dajal štirikrat letno, sedaj jo darujem še trikrat na leto. Dokler bo krvodajalstvo še temeljilo na prostovoljstvu oziroma dokler nekaj delaš zastonj, le iz entuz-iazma, sem prepričan, da bodo akcije tako uspešne kot doslej. Če pa bo vsa stvartemeljila na denarju, ne bo več tega zanosa, ki ga danes krvodajalci čutimo. Jaz pravim, da krvodajalci nočemo biti nekakšni profesionalci, bodimo to kar smo, in se s tem ne hvalimo preveč. Jaz sedaj nisem nič več vreden kot ostali, sem pa hvala bogu zdrav in lahko darujem kri, česar sem zelo vesel." V Zgornji Savinjski dolini daruje kri preko 1000 ljudi, letno se jih krvodajalskih akcij udeleži nekaj več kot 700, pri tem niso všteti tisti, ki kri darujejo tudi izven akcij. Proslava je bila namenjena kot zahvala prav tem ljudem, ki prostovoljno in anonimno, leto za letom darujejo del sebe, v zahvalo pa ne pričakujejo pravzaprav nič, in za to nesebično dejanje se jim je v svojem pozdravnem govoru zahvalila tudi Anka Rakun, županja občine Ljubno. Da si krvodajalci in vsi tisti, ki skrbijo za nemoteno dobavo krvi, zaslužijo delovanje v boljših razmerah, ter boljši status, kot so ga bili deležni doslej,je vsvojem nagovoru prisotnih poudaril Srečko Zajc, generalni sekretarorganizacije RK Slovenije. Opozoril je še na pomanjkanje mladih krvodajalcev, v svojem govoru pa seje dotaknil tudi zadnje afere RK Slovenije, glede katere je izjavil, da sebična dejanja posameznikov ne smejo in ne bodo zasenčile delovanja ter vloge organizacije, ki je v 140 letih svojega delovanja rešila že nešteto življenj. Proslava je bila priložnost tudi za simbolično zahvalo vsem darovalcem iz Zgornje Savinjske doline, ki so kri darovali že petdesetkrat in več. Tako sta Srečko Zajc ter Martina Čop, podpredsednica Območnega združenja RK Mozirje, priznanje za 50-krat darovano kri podelila Albinu Robniku iz Luč, Viktorju Kolarju in Valentinu Turku iz Mozirja ter Zoranu Umeku iz Nazarij. Priznanja za 55-krat darovano kri sta prejela Anton Logar Iz Luč ter Ivan Stradovnik iz Bočne, za 60-krat darovano pa Franc Bez-ovnik iz Gornjega Grada in Sretan Stanojkovič iz Mozirja. Posebnega priznanja za stokrat darovano kri je bil deležen Avgust Ošti iz Rečice ob Savinji. Proslavo so s pesmijo o krvodajalstvu, ki so jo spesnili sami, popestrili pevci pevskega zbora iz Luč, z igro in petjem pa so se predstavili tudi učenci OŠ Ljubno ob Savinji. Tatiana Golob SREČKO ZAJC, GENERALNI SEKRETAR RK SLOVENIJE, 0 CILJIH IN TEŽAVAH KRVODAJALSTVA Visokim potrebam po krvi bo le težko zadostiti Krvodajalstvo že od svojih začetkov temelji na prostovoljnem darovanju krvi. Je to vaša vizija tudi za v prihodnje? Jaz mislim, daje. Če hoče Slovenija ohraniti tak nivo, kot je bil do sedaj oziroma ga celo rahlo povišati, potem mora ohraniti prostovoljno, anonimno krvodajalstvo. To pomeni, da prejemnik krvi ne ve, kdo mu je daroval kri, tisti, ki daje, pa to dela prostovoljno in za to ne zahteva plačila. To je pravzaprav temelj prave solidarnosti, vse drugo pa je že začetek komercializacije, kateri v naši organizaciji nasprotujemo. Komercializacija znižuje standarde, mi, skupaj z Zavodom za transfuzijsko medicino, pa si prizadevamo, da bodo standardi v krvodajalstvu zelo visoki. Zagotoviti želimo, da bodo potencialni prejemniki in potencialni darovalci varni pri tem svojem dejanju. Zagovarjanje prostovoljnega krvodajalstva pa seveda ne pomeni, da krvodajalci ne bi Srečko Zajc, generalni sekretar Rdečega križa Slovenije (foto: Franjo Atelšek) smeli imeti pomembnega statusa v državi. -Kaj konkretno to pomeni oziroma kakšne ugodnost lahko krvodajalcem nudite? Na to je zaenkrat težko odgovoriti. Vsekakor želimo, da krvodajalce sama stroka ter vlada skozi Ministrstvo za zdravje prepozna kot pomemben del zdravstvenega sistema. Zavedati seje treba, da marsikatere operacije brez krvodajalcev ne bi bilo mogoče izvesti, zato se jim je treba na primeren način tudi zahvaliti. Če čisto preprosto povem, včasih se pojavi dilema, ali ima večkratni krvodajalec prednost pri zdravniku, ko gre na pregled. Ne vem, na to vprašanje bo treba odgovoriti. - Krvodajalstvo v Sloveniji je do sedaj delovalo precej uspešno. Potrebne krvi zaenkrat še ni zmanjkalo. So vaši cilji, še povečati dosedanje uspehe? Žal moram reči, da gremo težko naprej od že realiziranih ciljev. Zahteve za naslednje leto pa so zelo visoke, glede na to, daje povečano število operacij na srcu v mariborski bolnici, prav tako v izolski bolnici ter še marsikje... In te zahteve, kijih vlada postavlja pred nas so zelo visoke. Ne vem, kako bomo brez dodatnih sredstev, brez vlaganj v motivacijo ter v pridobitev novih krvodajalcev tem zahtevam lahko zadostili. Smo zelo skeptični, saj je za doseg zahtev potrebno povečanje za 8.000 krvodajalcev. Že sedaj je bilo, glede na prehod iz enega družbenega sistema v drugega, težko ohranjati nivo. Poleglega povprečen krvodajalec ni več najmlajši in mi moramo dobiti mlade krvodajalce, ti pa v sedanjem življenjskem tempu nimajo prostega časa pred šesto zvečer, da bi mogoče šli na krvodajalsko akcijo. Sredstva, kijih dobimo, so v primerjavi z denarji, ki se tukaj obračajo, zelo skromna. Celotno ukvarjanjes krvjo je vredno 5 do 6 milijard tolarjev, od tega dobi Rdeči križ okoli 118 milijonov tolarjev. To je zelo malo. In takšno skrajno krčenje sredstev je-bilo možno le zaradi tradicionalne solidarnosti krvodajalcev. Tatiana Golob Organizache, Oglasi RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Pomoč bolnikom in svojcem Na pobudo predsednika RK Slovenije prim. Janeza Remškarja je bil pri tej organizaciji ustanovljen sklad za pokrivanje stroškov za nabavo nadstandardnih ortopedskih pripomočkov in opreme. Celoten projekt nameravajo pripeljati do ravni, na kateri bodo posamezni donatorji prispevali dovolj sredstev, s katerimi bodo lahko nakupili ustrezno število pripomočkov. Slednji so dragi in mnogim bolnikom nedosegljivi, čeprav bi si lahko z njihovo pomočjo olajšali tegobe bolezni. Ciril Klajnšček, vodja programov pri RKS, je Marjeti Tostovršnik predal posteljo iz novoustanovljenega sklada (foto: Benjamin Kanjir) Ciril Klajnšček, vodja programov pri Rdečem križu Slovenije, je 23. decembra 2003 na sedežu RKvMozir-ju opravil simbolično dejanje, s katerim so izrazili začetek delovanja novega sklada. Za prvega prejemnika sredstev oziroma opreme je bil namreč izbran Janez Tostovršnik z Rečice ob Savinji, ki že 12 let boleha za Parkinsonovo boleznijo. Iz sklada je omenjeni prejel bolniško posteljo, ki bo prebolevanje bolezni olajšala njemu, predvsem pa domačim, ki morajo zaradi njegove popolne nepokretnosti Portal Savinjske doline ____________________s RAČUNALNIŠKA TRGOVINA V MOZIRJU ,BI Na trgu 46, Mozirje Tel.: 839 44 44 www.2bit.si zanj skrbeti 24 ur na dan. Sami si kot petčlanska družina tako velikega finančnega zalogaja ne bi mogli privoščiti, zato so se za pomoč obrnili na RK. Ob predaji pripomočka, za katerega donator sredstev za nakup je bil kar predsednik RK prim. Janez Remškar, sta Ciril Klajnšček in Janezova žena Marjeta Tostovršnik podpisala simbolično pogodbo o predaji postelje. Slednja bo seveda ostala v lasti sklada, družina jo prejme zgolj v uporabo. Benjamin Kanjir Dr. Francu w Sirku v spomin in zahvalo Ko je narava legla k počitku in sneg pobelil dolino, smo pred letom dni nenadoma izgubili nam dragega predsednika Območnega združenja Rdečega križa Mozirje dr. Franca Sirka, zdravnika specialista medicine dela. Dr. Franc Širko je bil pravi ljudski zdravnik, spec. medicine dela, predan svojemu poklicu v skrbi za bolne paciente, saj je neštetim podaljšal življenje. Vedno in ob vsakem času je bil pripravljen pomagati, kajti Fiipokratovo prisego je vzel za sveto. Kljub odgovornemu delu v ambulanti in na terenu je leta 1965 prevzel predsedstvo takrat Občinskega odbora Rdečega križa celotne občine Mozirje. Zavedal se je, da s svojim strokovnim znanjem lahko veliko pomaga pri razvoju dejavnosti Rdečega križa po dolini. Začeli so se tečaji, izobraževanja prebivalstva o boleznih in prvi pomoči, sledili so tečaji prve pomoči v okviru civilne zaščite deklet in ekip prve pomoči po delovnih organizacijah. Svoje znanje so praktično prikazovali v občinskih, regijskih in republiških tekmovanjih in dosegali zavidljive uspehe. Vršili so se tudi tečaji o negi dojenčkov in negi bolnika na domu. Posebna skrb dr. Širka je bila izobraževanje šoferjev iz prve pomoči, katere komisije je bil predsednik. Dejavnost Rdečega križa se je odražala tudi v drugih humanitarnih potrebah. Organizirano krvodajalstvo se je začelo leta 1953 in krvodajalske akcije po Savinjski dolini so bile iz leta v leto bolje obiskane. Leta 1990 nas je prizadela velika poplava. V tej nesreči so se izkazali prebivalci celotne občine Mozirje, vsa Slovenija, pomoč je prišla tudi iz tujine. Komaj se je sanirala škoda po poplavi, že so začeli prihajati begunci iz drugih republik leta 1992. Veliko jih je bilo v Sloveniji, pa tudi Rdeči križ Mozirje jih je sprejel in nudil zatočišče v ustanovljenih begunskih centrih in po družinah. Delo Rdečega križa se sedaj nadaljuje v skrbi za ljudi, potrebne pomoči v družinah ali elementarnih nesrečah. Velika skrb je tudi izobraževanje šolske mladine. Skrbi se tudi za letovanje socialno ogroženih otrok. Sledijo še predavanja o boju proti raku in merjenje krvnega pritiska in sladkorja po nekaterih osnovnih organizacijah. Za svoje delo pri humanitarnih organizacijah in v skrbi za sočloveka je dr. Franc Širko prejel številna priznanja: zlati znak Rdečega križa Slovenije za dolgoletno ustvarjalno delo, Rdečo vrtnico v znak zahvale pri opravljanju humanitarnega poslanstva v Zdravstvenem domu Nazarje in še nešteto drugih priznanj. Letos ob 50. obletnici prostovoljnega krvodajalstva in 140-let-nici delovanja Rdečega križa Slovenije so se vršile številne proslave in podeljevanje priznanj krvodajalcem. Za našo dolino je bila centralna proslava na Ljubnem ob Savinji ob lepem kulturnem programu učencev Osnovne šole Ljubno. Tudi naši krvodajalci so prejeli priznanja. Ob začetku proslave smo z enominutnim molkom in solznimi očmi počastili spomin na našega dolgoletnega pokojnega predsednika Rdečega križa. Dr. Franc Širko, hvala za vaša plemenita humanitarna dela pri Območnem združenju Rdečega križa Mozirje. Ohranili Vas bomo v lepem spominu. Jožica Lekše Ljudje in dogodki_______________________________________________________________________________________________ ^ , v»srnaasas■-. m msssssatattmt i ..-. aassg ... - SMRT NE IZBIRA IN JEMLJE TUDI ZDRAVNIKE Njihova dela so pustila neizbrisne pečate Smrt je v letošnji hladni jeseni z vso ostrino zarezala v vrste zdravnikov, ki so na poseben način zaznamovali tudi Zgornjo Savinjsko dolino. Zgornjesavinjčani so tako ostali brez nekdanjih trdnih stebrov zdravstva, ki so to humano dejavnost razvijali tudi na tukajšnjem območju. S svojim delovanjem so pustili neizbrisne pečate v spominu mnogih, ki so pri njih iskali pomoč ob boleznih. Vsi, ki so jih poznali, bodo s ponosom gojili spomin nanje in njihovo delo. Dr. Jože Rogel (1919-2003) Jože Rogelje otroška leta preživel v Spodnji Savinjski dolini. Druga svetovna vojna je dodobra načela njegovo zdravje, kljub temu pa se je leta 1945 vpisal na medicinsko fakulteto v Ljubljani. Zaradi zdravljenja pljučne tuberkuloze je moral študij prekiniti za tri leta. Uspešno ga je zaključil leta 1954. Tuberkuloza ga je tako zaznamovala, da ji je posvetil celotno poklicno obdobje. Leta 1952 seje za poslil v Bolnišnici Topolšica, kjerje ostal do upokojitve. Med leti 1974 in 1985 je bil tudi direktorte ustanove. Kljub težkim časom je v vsaki temi našel luč. Vodila sta ga pogum in neskončna energija. Bilje videc, kije v vsaki oviri iskal novih moči, saj je gledal preko nje. Videl je gozd in ne posamezna drevesa. Z vsakim boln-ikomje znal vzpostaviti pristen odnos na temelju zaupanja in odkritosti. Med vizitami si je vedno vzel čas, ne zgolj za razpravljanje o zdravstvenih težavah bolnikov, ampak tudi za pogovor o domačih in njihovih vsakdanjih težavah. Bil je več kot zdravnik, saj so bili njegovi pacienti ne le bolniki, ampak v prvi vrsti ljudje. Z njimi se je srečeval tudi na terenu in v dispanzerju za pljučne bolezni, kjer si je vedno vzel čas za pogovor, za pristen odnos do preprostih ljudi. Prijazno besedoje našel za vsakogar. Ljudje so ga spoštovali, cenili in poznali kot sebi enakega. Prim. dr. Maksimiljan Žuntar (1933-2003) Rodil seje na Sp. Pobrežjah. Šolal seje na Gimnaziji Celje, študentska leta pa zapisal ljubljanski medicinski fakulteti, kjerje zaključil s študijem leta 1962. V celjski bolnišnici seje zaposlil kot zdravnik stažist. Nad- aljevalje s strokovnim izpopolnjevanjem in dejavno sodeloval pri začetkih razvoja celjske urologije. Iz urologije je leta 1969 opravil tudi specialistični izpit. Med tem časom seje usposobil tudi v klasični kirurški tehniki. Bilje vsestranski človek. S sodelavci je opravljal zahtevne operacije na urotraktu, dodatno pa seje usposabljal tudi za moderne endoskopske posege, ki jih je razvil do najvišje ravni. S svojim delom seje hitro uveljavil na ozemlju celotne takratne Jugoslavije. Na bolniškem oddelku in v ambulantah je delal od jutra do večera, gledal zgolj na paciente, nikoli pa nase. Znan je bil tudi po tem, da ni bolnika nikoli odklonil. Predstojnik urološkega oddelka je postal leta 1977. V svoje in delo svojih sodelavcev je vedno znova uvajal novosti, ki so pripomogle k reševanju težav bolnikov. Uvajal je nove operativne tehnike. Na uroloških kongresih je objavil 18 referatov in 15 publikacij z opisanimi praktičnimi izkušnjami. Aktivno zdravniško delo pa ni zapisal zgolj Bolnišnici Celje, ampak tudi Rdečemu križu. Bilje prizadeven in uspešen predavatelj, kije imel vedno v mislih uspešno nudenje prve medicinske pomoči in samopomoči. Milan Žuntar je na prvo mesto vedno postavljal človeka, bolnika, sodelavca. Kot takšnega se ga bodo vedno spominjali tudi zgornjesavinjski zdravstveni delavci in njegovi bolniki. Prim. dr. Alojz Fijavž (1926-2003) Službena pot ga je leta 1958 pripeljala v Velenje, kjer seje dejavno vključeval v razvoj nastajajočega mesta. Prizadeval si je za medsebojno sodelovanje med zdravstvom in gospodarstvom, tako vŠaleški kotvSav-injski dolini. Strokovnost njegovega pristopa ga je postavila za zgled širom takratne Jugoslavije. Strokovni pristop do organiziranja zdravstva je s svojimi sposobnostmi privedel do racionalizacije te dejavnosti. Njegova zasluga je tudi, da danes v zdravilišču Topolšica stoji hotel, prav tako pa tudi urejene ambulante na šaleškem in savinjskem območju. Kot zdravnik je bil pozoren do vsakega posameznega bolnika, znal je vzpostavljati pristne stike na temelju zaupanja. V vsakem je vzpodbudil spoštovanje na osnovi medsebojne topline. Bil je direktor Savinjsko-šaleškega zdravstvenega doma. V preteklih časih je organiziranje zdravstva temeljilo na masovnosti. Zgornjesavinjski zdravslveni delavci so bili pred dilemo, ali naj se priključijo Žalcu ali Velenju. Odločiliso se za slednjo varianto in te odločitve niso nikoli obžalovali. To se je zgodilo 1 .januarja leta 1968. Pod njegovim vodstvom je organizacija zdravstva napredovala na zavidljivo raven, odpirale so se specialistične ambulante, kar je bilo predvsem v korist bolnikov, na drugi strani pa tudi zaposlenih. Benjamin Kanjir mm tim Neutrudni predstavniki ljudstva nas ob vsaki, za silo spodobni priložnosti šolajo in nam v naše trde glave vcepljajo ljubezen do rodne grude in države Slovenije, do katere smo prehodili trnovo pot, prelivali znoj in kri ter sploh ponižno hlapčevali, preden so državni simboli enakovredno zaplapolali v druščini svetovnih držav. Potem jih slišimo, kako ponosni moramo biti na dosežke samostojne očetnjave in brez sramu ob najmanjši priložnosti ta ponos tudi pokazati z izobešanjem državne zastave. Dan samostojnosti zagotovo sodi v sam vrh pomembnih državnih praznikov, vendar očitno ne dovolj v samo konico, da bi to bilo dovolj prepričljivo za določene lokalne in šolske oblasti. Dve muhi na mah smo kresnili na Ljubnem ob Savinji, kjer sta občinska in šolska stavba preživeli praznike brez državne zastave. Povsem isto domoljubno usodo sta doživljali tudi gornjegrajska in nazorska šola ter hiši, v kateri domujeta lučka in solčavska občina. Tvegamo ugotovitev, da ti primeri sploh niso edini in osamljeni. Domovina, kdo bo tebe ljubil, če ne tisti, kijih hraniš z belim kruhom in mlekom? ■■BBHHHnBBHHHBBi ami Pisma bralcev. Črna kronika ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Utrinki spominov na sokrajana dr. med. Francija Sirka ob obletnici smrti Spoštovani, želim povedati, da sva bila sokrajana. Nad štirideset let dobra znanca. Več let skoraj soseda, Mozirjana. On, spoštovani zdravnik, dr. med. Franci Širko... Jaz, policist in inšpektor. Tu omenim par lepih utrinkov iz spomina nanj. Doživel sem jih z njim. Ob njem. V zvezi z njegovim humanim poslanstvom - delom v stroki medicine... In čudovito lepim odnosom do soljudi in vse žive narave... Kar na začetku povem, da je bil dr. med. Franci Širko izjemna oseba. Čudovit. Človekoljuben. Širokosrčen. Pozitiven človek-vsestransko. Zato je tembolj o njegovi smrti odjeknila vest. In ostala za njim neizmerno velika žalost, tako v krogu njegovih, kot v kraju Mozirje, v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini in še mnogo, mnogo dlje... Velika vrzel... Velika praznina... Utrinki: Njega dni, ko je postal zdravnik, dr. med. Franci Širko, a se je še dodatno, naprej izpopolnjeval, izobraževal za določene specializacije v svoji medicinski stroki... Jaz pa v svoji policijski... Tedaj sva neštetokrat skupaj potovala, bila sopotnika na avtobusu v Ljubljano. No, utrinek, ki ga tu želim o dr. Franciju Širku povedati, je to, kako je bil vedno, neprestano, izredno tankočutno pozoren. Občutljiv v odnosu do soljudi. Vseh. Ne glede na njihov status! Tudi tujih. Namreč, ne enkrat samkrat, temveč neštetokrat je na avtobusu (pokazal svojo gesto) s tem, da je svoj sedež odstopil drugim, bolj potrebnim. Npr. starejši oslabeli ženici, starki, starčku, težjemu invalidu, materi z dojenčkom v naročju itd. Še več. Na sedež, ki ga je odstopil, je tistemu, ki mu gaje namenil, še pomagal. Da seje nanj ustrezno namestil. (Nekaj vzvišenega, neopisljivega je bilo v tem.) Kot opazovalec sem bil nad njegovimi čudovitimi gestami neštetokrat pozitivno nadvse presunjen. Bilje izjemno širokosrčen. Primer, ko sva skupaj potovala, davnega, njega dni, službeno, delovno. Na ogled... Na kraj, npr. nenadne smrti človeka v hiši, na svojem domu. Dr. med. Franci Širko, kot zdravnik splošne medi- cine, z nalogo oglednika, jaz pa v svojstvo policista - kriminalista... Bilo je v hladni zimski noči. Treba je bilo iti v hribovit predel (Mosnar-jev) nad naseljem Lepe Njive. Precejšen del tiste poti sva morala prehoditi peš. Kakor neštetokrat... Močno sva se prepotila. Po tem, na kraju samem, koje dr. med. Franci Širko opravil potrebna opravila v zvezi s pokojnim... Pa se je posvetil, še dodatno nudil, ponudil svojo humano, poklicno medicinsko pomoč še ožjim svojcem od preminulega. Dajimje lajšal hude psihične bolečine (v zvezi z družinsko tragedijo). Ja. Še več! Tudi za naju, ki sva bila z mokrimi oblačili (prepotena), je poskrbel... Da sva se, po opravljenem delu v hiši, tam, ob nakurjeni krušni peči še ogrela in do neke mere osušila... Preden sva se namenila nazaj, peš v dolino. Ja, izjemno pozoren, vsestranski in širokosrčen je bil. Njega dni sva tudi nekajkrat skupaj sestankovala... V prostorih, ki so bili dokaj močno zakajeni (od strastnih kadilcev). Ko smo vzporejali, medsebojno usklajevali razne podatke, plane, načrte (bil sem v vlogi občinskega poverjenika za preskrbo), za eventuelen primer, če bi nastopili izjemni, izredni pogoji: izredne razmere, naravne nesreče večjega (katastrofalnega) pomena, vojne nevarnosti ali nje same. Prostor, kjer smo delali pa je bil, kot rečeno, močno zakajen. Da smo se komajda med seboj videli... Pa sem navzočega dr. med Francija Širka povprašal, kako vse to prenaša. A je previdno in v rimah odgovoril. Začel s svojo besedo (skovanko): Ardunata, ta - siva meglica, zdrava res ni, a kar se mora, se pač tudi potrpi... Zaključim z mislijo iz Leksikona Cankarjeve založbe Filozofija: "Smrt surovo prekine življenjsko melodijo in stori, da ostane za vselej nedokončan poskus, ki mu ni mogoče določiti pomena." "Po smrti sem po tej edini razsežnosti na milost in nemilost izročen bližnjemu." Bilje genialni vzornik. Večna slava njegovemu spominu. Vlado Parežnik Levstikova 9, Mozirje PLAČILNI NALOG LAHKO UNIČI LE POLICIST, KI GA JE IZDAL Policijski komandir lahko prijateljevo kazen plača, ne more pa je izničiti Potem ko jim policisti na kraju prekrška izrečejo kazen in napišejo plačilni nalog, se nekateri vozniki poskušajo izogniti plačilu kazni tako, da preko vez in poznanstev poskušajo vplivati na policista oziroma komandirja, da jim »uniči« plačilni nalog, ki ga je prislužil zaradi neupoštevanja prometnih predpisov. Ključno vprašanje, ki se ob tem poraja, je, ali se kaj takega v resnici lahko zgodi. Iztok Pinter: “Zaradi centralne evidence plačilnega naloga ni mogoče stornirati.” (foto: Ciril M. Sem) Komandir policijske postaje Mozirje Iztok Pinterje povedal, da se plačilni nalog izda kršitelju za prekršek, za katerega je predvidena katera izmed denarnih kazni. Vsak policist je zadolžen za določeno število plačilnih nalogov, ki so označeni s serijsko številko in se izdajajo računalniško. Torej na konkretno ime policista, kije za plačilne naloge osebno odgovoren, poleg tega mora vsak policist za vsak plačilni nalog točno zabeležiti za kakšen namen je bil uporabljen. V primeru napake (pri izpolnjevanju osebnih podatkov ali kaj podobnega) mora policist plačilni nalog stornirati in izdati novega. Na policijski postaji se plačilni nalog skupaj z uradnim zaznamkom o storniranju arhivira, zato da je na razpolago za morebitna dodatna preverjanja. To je eno od varoval, s katerim so se na policiji zavarovali pred možnostmi zlorabe položaja. »Zaradi centralne evidence plačilnega naloga ni mogoče stornirati oziroma mora biti o tem napisan uraden zaznamek, ki ga pregleda starešina policijske enote. Policist bi se sicer lahko izgovarjal, daje plačilni nalog izgubil, vendar doslej takšnega primera še nisem doživel. Vsak se namreč zaveda, da to ni navaden kos papirja,« nam je pojasnil Iztok Pinter, ki izključuje možnost manipulacije in potvarjanja. Če bi se kaj takega kljub vsemu zgodilo, bi dotičnega policista takoj odkrili, sledila bi sankcija, verjetno kar izguba službe. Mozirski policisti so v preteklem letu zaradi spremenjenega transakcijskega računa stornirali 32 plačilnih nalogov, letos sojih izdali preko 1.500 in jih stornirali šest ter jih po vseh predpisih arhivirali. Veze in poznanstva torej v primerih, koje bil storjen prekršek in ga je policist sankcioniral ne zaležejo. Iztok Pinter pravi, da v treh letih, odkar je v Mozirju, ni sprejel niti enega klica ali namiga z željo po »odpustkih«. Mogoče tudi zato, ker ni domačin in ga s tukajšnjimi ljudmi ne vežejo osebna poznanstva. Nekateri prekr-škarji, ki nimajo te sreče, da bi jim policist izrekel samo opomin, vzamejo zakon v svoje roke in plačilni nalog preprosto zavržejo. Toda, če oseba izrečeno denarno kazen ne plača v določenem času, se znesek preprosto pošlje v izterjavo Davčni upravi. Davkarija ponavadi pri izterjavi kazni nima težav. Če ne gre drugače, znesek odtržejo preko delodajalca. Savinjčan ČRNA KRONIKA • FIZIČNI OBRAČUNI Mozjije: 23. decembra so policisti v okolici Mozirja obravnavali hujšo kršitev javnega reda in miru. Kršitelj je z domačimi fizično obračunaval in jim povzročil telesne poškodbe. Zoper njega sledi kazenska ovadba zaradi nasilništva. Podoben dogodek seje 30. decembra pripetil tudi na Ljubnem. Tudi vtem primeru je kršitelj obračunaval z domačimi, ker pa se ni umiril niti ob prihodu policistov, so le-ti zanj odredili pridržanje do iztreznitve. Identičen dogodek se je nato zgodil še 3. januarja okoli pol devetih zvečer v okolici Mozirja. Tudi tu so morali policisti vinjenega kršitelja pridržati do iztreznitve. Istega dne ob približno isti uri je na Ljubnem kršitelj fizično obračunaval z izvenzakonsko partnerico. Slednja je utrpela hude telesne poškodbe, zaradi katerih so se v preiskavo vključili tudi kriminalisti. • RAZBIJALI INVENTAR Nazarje: 27. decembra zgodaj zjutraj seje v lokalu v okolici Nazarij pretepalo več kršiteljev. Ob tem so razbijali tudi inventar. Umirili so se šele ob prihodu policistov, zoper njih pa sledijo kazenske ovadbe. • NEPREVIDEN PEŠEC Ljubno: 29. decembra seje na Ljubnem zgodila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen pešec, ki se pred prečkanjem cestišča ni prepričal, ali lahko to stori varno. Med prečkanjem je zato vanj trčila voznica osebnega avtomobila, pešec pa je pri tem dobil lažje telesne poškodbe. • DRVA DOBILA NOGE Luče: 30. decembra je oškodovanec iz Krnice ostal brez smrekovih obrezlin. Zložene je imel ob Rogačkem mostu. Nepridiprav, ki gaje očitno zelo zeblo, gaje oškodoval za okoli 80.000 tolarjev. • BREZ REGISTRSKIH TABLIC Gornji Grad: Neznani storilec je 2. januarja v Gornjem Gradu z osebnega avtomobila ukradel registrske tablice. Na njih je pisalo CE-Tt 617 c \ Čas je prepočasen za tiste, ki čakajo, prehiter za tiste, ki se boje, predolg za tiste, ki žalujejo, prekratek za tiste, kise veselijo, toda za tiste, ki se cenijo in spoštujejo, je neskončen. Hvala vodstvu BSH za prijetno srečanje v »naši fab-riki«. Kljub temu, da so težki časi v gospodarstvu, niste pozabili na nas, upokojene sodelavce. S tem ste nam ponovno pokazali, da nas le niste pozabili, da je bilo naše delo dobro in cenjeno. Hvala. V novem letu vam želimo veliko sreče, poslovnega uspeha in malo greha. Vaši upokojenci OBVESTILO Terbovšek Irena s.p., Nove Loke 33, Mozirje, preneha z dejavnostjo frizerstvo z 3.3.2004. Spomin, edini, ki ostane močan nad vsemi, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razlije, edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN Boleč je spomin na 8. januar 2003, ko nas je zapustil ljubi in nadvse dobri mož, brat, svak in zlati stric Franci SIRKO, dr. med. Neizbrisna rana je zarezana v naših potrtih srcih. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče, darujete za svete maše in nosite njegovo dobroto v srcu. Vsi njegovi ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustila Ivanka FÜRST rojena Klemenšek iz Rečice ob Savinji Iskreno ■se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala govorniku za poslovilne besede in župniku za opravljen obred. Sin Anton, hčerka Marija in sestre Minka, Cirila in Francka Zahvale, Oglasi Vedno sedela si ob svojem ognjišču in čakala nas. Prišla je jesen in objel te je mraz zdaj ugasnil je ogenj v tvojih očeh in tiho odšla si od nas. ZAHVALA V 90. letu starosti nas je za vedno zapustila mama, stara mama, prababica in tašča Marija ČEŠNOVAR iz. Sp. Rečice 46 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovane sveče in svete maše, izraze sožalja ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Lepa hvala gospodoma Evgenu in Ferdu Luknerju za cerkveni obred, govorniku gospodu Grudniku za poslovilne besede, gasilcem, praporščakom in pogrebni službi Morana. Posebna hvala dr. Ernestu Kelemenu za njegov trud in pomoč. Enaka zahvala centru starejših Gornji Grad za ves trud in postrežbo v zadnjih mesecih. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: sin Franc z družino, hčerka Betka z družino, vnuki in pravnukinje Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo Tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprl trudne si oči in čeprav spokojno spiš, z nami kakorprej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, tasta, brata, strica, dedija in pradedija Franca STENŠAKA pd. sp. Černevskega očeta iz Nove Štifte (I9.8.I915 - 24.12.2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem in vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, maše in darove za cerkev, ter za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala dr. Blažičevi in sestri. Posebna zahvala gospodu župniku Lojzetu Ternarju za lepo opravljen mašni obred, pevcem, praporščakom in govorniku Rafkotu Kerznarju za lepe besede slovesa. Žalujoči vsi njegovi POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Matej Mljač s.p., Letuš 136, Šmartno ob Paki in CVETLIČARNA IRIS ® Tel.: 5 88 63 10, 041/682 369 MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ZAHVALA Juvan Justika in Franjo iz Ljubnega ob Savinji se iskreno zahvaljujeva kolektivom BTC d.d. iz Ljubljane in še posebej g. J. Mermalu, predsedniku uprave BTC d.d., za dodatno solidarnostno pomoč ob nesreči, ki sva jo utrpela, ko so ognjeni zublji zajeli Petkovo hišo na Ljubnem ob Savinji. Vaša plemenitost, posluh za sočloveka v nesreči so med krajani, prijatelji in znanci na Ljubnem že dobro poznani. Istočasno se zahvaljujeva tudi vsem krajanom Ljubnega, Radmirja in Okonine za dobrodelno zbiralno akcijo, ki so darovali skupaj 915.000 SIT in 50 evrov. Iskrena hvala. Družina Juvan v_________________________________________ Življenje je kot knjiga: za listom list, za dnevom dan, nihče ne ve, kdaj bo končana zadnja stran... ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi najine ljube mami Angelce SEVER roj. Vrčkovnik se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste z nama molili in upali v njeno ozdravitev. Veliko vas je bilo, ki ste naju tolažili ob njenem prezgodnjem odhodu. Hvaležni sva za vsak stisk roke in tople besede sočutja in tolažbe. S cvetjem ste okrasili njen zadnji dom, na katerem bomo še dolgo prižigali preštevilne sveče, ki ste jih poklonili. Darovali ste za domačo cerkev in za svete maše, ki bodo odslej tamkaj darovane tudi v njen spomin. Za vse to in predvsem za to, da ste bili z nama v najtežjih trenutkih, se vam, dragi sorodniki, prijatelji, sodelavci, sosedje in znanci, iskreno zahvaljujeva. Posebno zahvalo sva dolžni vsem, ki ste na kakršenkoli način pripomogli h ganljivemu zadnjemu slovesu: duhovniku, pevcem in pevkam, govornikoma, gasilcem, praporščakom in tudi tistim, ki jih nisva posebej imenovali. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Metka in Danica z družinama m Kaj niste vi tisti gospod, ki me je včeraj masirat? Moški prijatelj Bepo dreza v Šimna: "Imaš ženo, taščo, štiri hčere, babico, pri vas občasno stanuje tudi tvoja teta. Sedaj si kupil še psa. Ti je bilo dolgčas v polni hiši?" "To ravno ne. Gre za to, da do besede pridem le, kadar peljem psa na sprehod." Močno zaledje Za vsakim nadpovprečno sposobnim moškim stoji ženska, ki ga spodbuja, da dela neumnosti, ki jih pri zdravi pameti nikoli ne bi. Tudi za našimi novinarji stojijo ženske, vendar so preleni, da bi se ozrli čez rame, da bi jih spoznali. Podnajemnik Mož pride znenada domov in najde mladeniča v omari v spalnici. Lepo ga pozdravi, ženi pa reče: "Draga, kaj nama res gre tako slabo, da morava imeti podnajemnike še v omarah?" Šef, neki gost hoče vedro tvoje specialitete in krpo. Rad bi si opral avto. Visoki cilji Vajenec v tovarni se žali šefu: "Kako? Rekli ste, da so novo proizvodno halo postavili v treh mesecih, od mene pa hočete, da vam naredim končni izdelek v treh minutah?!" Nizkotni rezultati Užaljeni delavci, ki so ostali brez zaposlitve, pošljejo za direktorjem, ki odhaja iz tovarne, maloumnega Bepota. "Gospod direktor!" Bepo kriči za njim. "Gospod direktor! Tole ste pozabili vzeti s sabo." Bepo mu pomoli pod nos vece račko. "To ni moje!" reče direktor jezno. "Meni so rekli, da podjetje tudi ni bilo vaše, pa ste vseeno vse pobrali. Pa dajte še tole, če ste že vse ostalo." Shujševalna kura Ribič se je ujel "Tile ribiči so pravi nastopači. Ko bi ti videla mojega, kako se zrihta, ko gre v ribe!" reče Zofka kolegici, ta pa: "Gotovo ne brez razloga. Jaz sem zadnjič svojega zasačila z ulovom v postelji." Strop od podna Polda zavrne svojega sorodnika Lojza: "Mi je prav žal, ampak od tebe ne morem sprejeti podkupnine. Boljšega delovnega mesta ti ne bom zagotovil, tudi če mi ponudiš še enkrat več denarja." "Toda, zakaj? Do sedaj si vedno vzel denar in mi preskrbel boljše delo." "Veš, stvar je v tem; če te zrinem še višje, ti bom moral dajati podkupninojaz!" Cvetke in koprive DUHOVNIK IN DUH PO PARIZU Ob božičnem času sta se kar nekajkrat srečala soseda, solčavski župnik Silvester Molan in prva dama Logarske doline Martina Plesnik. Silvester je duhovičil »v božjem imenu«, Martina seje od srca nasmejala, vsi pa smo opazili Silvestrov nov gmašni klobuk ter Martinino najnovejšo svečano obleko iz Pariza, ki daje vetra v modnem pogledu tudi »ljubljanskim kiklam«. (SMEH JE...POL ZDRAVJA PRESS) ŽENSKA KOMANDA Zadružna tajnica Martina: »Oprostite, gospod direktor, sedaj, ko ste direktor, boste morali sedeti bolj po direktorsko.« Direktor Andrej Presečnik: »Tega mi pa Vrhovnik pri primopredaji ni omenil. Samo koliko kav mi pripada na dan in kje naj stoji fikus.« (NOVA METLA, STARI OBIČAJI) KLAVIRSKI VIRTUOZ Pianist Toni Acman: »Nov klavir imaš, so mi rekli, sedaj pa igraj in ne sitnari, da tipke šklopotajo kot stara proteza. Bom igral, čeprav sem videl na televiziji, da sodi k novemu klavirju tudi stol na kolesih in mladenka, ki suče note.« IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): MINI SLOVARČEK: AVOGADRO- italijanski fizik-Amedeo (1776-1856) RIDDER- belgijski pisatelj-Alfonso de (1882-1960) DRI NOV- bolgarski slavist- Marin ATOS- grški polotok v Egejskem morju ORNAT- obredna oprava cerkvenih dostojanstvenikov OBVESTILO REŠEVALCEM Rešeno križanko iz 2. št. SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka, 20. januarja 2004, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA GOLTE. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali tri nagrade: 1. celodnevna smučarska vozovnica (odrasli - vikend) 2. celodnevna smučarska vozovnica (odrasli - teden) 3. poldnevna smučarska vozovnica (odrasli - vikend) KINO NAZARJE Sobota, 10.1. ob 20.00 in nedelja, 11.1. ob 17.00: DOBRI VOJAK ŠVERC - akcijska komedija Režija: Gregor Jordan Igrajo: Joaquin Phoenix, Scott Glenn, Ed Harris, Anna Paquin, Brian Delate Napovednik, Oglasi in Mali oglasi Napovednik • Petek (9. januar), ob 18.00, Galerija Mozaik Celje Otvoritev razstave Mihaele Jezernik: Keramika • Petek (9. januar), ob 18.00. Galerija KC IN Velenje Odprtje razstave Slovenija odprta za umetnost -mednarodna likovna delavnica • Sobota (10. januar), ob 11.00. Skakalni center Velenje Državno tekmovanje v smučarskih skokih za dečke do 11 let • Sobota (10. januar), ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Prebold (kadeti) • Sobota (10. januar), ob 17.00 in 19.30. Glasbena šola Velenje Novoletni koncert • Ponedeljek (12. januar), ob 10.00. Ljudska univerza Velenje Dan odprtih vrat v Središču za samostojno učenje • Torek (13, januar), ob 19.30. Narodni dom Celje Komorne skupine akademije za glasbo v Ljubljani • Torek (13. januar), ob 19.30, Glasbena šola Velenje Koncert godalnega orkestra in zbora pevskega oddelka Glasbene šole Ljubljana Vič Rudnik • Sreda (14. januar), ob 18.00. Galerija sodobne umetnosti Celje Predstavitev videodela Saše Vrabiča • Četrtek (15. januar), ob 18.00. Knjižnica za mladino Velenje Srečanje s pisateljico in prevajalko Majo Novak ŽIVALI - PRODAM Dva telička bikca sivca in friziko sedem dni staro, prodam. Tel. 5841-785. Prodam bikca črno belega, starega 10 dni. Tel. 5841-070. Mlado kravo za zakol ali polovico, prodam. Tel.584-11-96. Prodam prašiča za zakol, krmljen z domačo krmo. Tel. 03/838-20-03, gsm 041/783-974. Telička, starega en teden, prodam. Tel. 584-11-96. Prodam en teden starega telička. Gsm 041/324438. Prodam teden dni staro teličko sivko. Tel. 5835-185. Telico simentalko, brejo 9 mesecev, in dve telici, sivko in friziko, težki cca 400 kg, za nadaljno rejo ali zakol, prodam. Tel. 5841-891. Telico tik pred felitvijo in telico brejo 7 mese- cev, pašni, prodam. Gsm 041 /324-377. Prodam prašiča težkega okrog 150 kg. Gsm 040/611-524. Prodam prašiča ekološko in prijazno vzrejenega s kuhano hrano, pridelana hrana brez škropiv in umetnih gnojil. Tel. 838-40-20, gsm 051/312-240. Prodam prašiča za zakol, krmljen z domačo krmo. Tel. 5841 -006. Prodam prašiča za zakol in bikca 130 kg, sivo rjave pasme za nadaljno rejo ali za zakol. Tel. 03/838-50-33. ŽIVALI - KUPIM Kupim krave za zakol. Gsm 031/533-745 ali 031/575-059. Kupim mlado kravo dobro mlekarico, pašno. Gsm 040/763-849. AVTOMOBILI - PRODAM Prodam renault 5, diesel, 1.91,143.000 km, KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 3. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. cena po dogovoru. Gsm 041/870-358. Fiat uno, I. 95, cena po dogovoru. Gsm 031/379-858. DRUGO-PRODAM Prodam vrhunsko domače beiovino raznik sort. Gsm 041/722-147_______________ Prodam več nokij, ericsson T29s, skener optic plustek 6000p, ugodno. Gsm 031/ 202-859. Playstation 2,8 Mb memory card, daljinski upravljalec, 2 original igri, malo rabljen. Gsm 041/77-5545._______________ Prodam računalnik 433 Mhz, disk 8 Gb, ram 128 Mb, CD-RW, monitor 15 col, injekt tiskalnik. Cena 40.000 sit. Gsm 041 /863-869. Zelo ugodno prodam kuhinjsko okroglo mizo (belo) + 4 stole. Gsm 070/211 -993. Prodam baterijo novo za gsm siemens sl lOd za 4.500 sit. Gsm 041 /666-476. Prodam traktor TV, letnik 75, 18 kW, s prikolico. Gsm 041 /298-608. Prodam bukova drva. Tel. 5844-504. DVD predvajalnik prodam. Nov, zelo ugod- no. Gsm 041/497-969. DRUGO - KUPIM Kupim gsm nokia 3210 in siemens sl lOd za rezervne dele, lahko sta pokvarjena. Gsm 041/666476. Ovčjo volno odkupujem. Gsm 031/576-552, zvečer. NEPREMIČNINE V središču Gornjega Grada oddam opremljen lokal za cvetličarno in šiviljstvo. Tel. 03/ 83-83-200, zvečer. ODDAM Oddam nečistokrvno bernardinko, staro leto in pol, prijazno, vajeno otrok. Tel. 5831-158. Oddam skoraj novo kovinsko-emajlirano kopalno kad (za kg kave). Gsm 041 /900-170. IŠČEM Iščemo varuško za občasno varsh/o 12 mesečne deklice na našem domu. Izkušnje obvezne. Gsm 031 /346-177. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnats.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. POSREDOVANJE V PROMETU NEPREMIČNIN Ne veste, kam bi se obrnili ko kupujete, prodajate, najemate ali oddajate hišo, stanovanje... Strokovno vam bomo svetovali in vam storitve tudi izvedli. BREMIS d.o.o., enota Mozirje, Na trgu 7 - Grabnerjeva hiša, I. nadstropje. Mobitel 051/30-70-35 ali tel. 839-56-50. Bremis d.o.o., Cesta Františka Foita 2,3320 Velenje. PRAVNO SVETOVANJE Ugodno pišem vse vrste pogodb, zemljiškoknjižnih predlogov, statute društev, druge pravne akte in nudim ostale pravne storitve. Gsm 041/550-525. Nataša Vidmar s.p., Praprotnikova ul. 5, Mozirje. BUKOVA DRVA Agrarna skupnost Gmajna Solčava prodaja bukova drva franko kamionska cesta za ceno 6.500 SIT kubični meter. Prijava na telefon 041 / 512-838 ali pismeno naročilo Slapnik Tomaž, 3335 Solčava. Agrarna skupnost, Gmajna Solčava, 3335 Solčava. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. ZEGNANJE KONJ NA ŠTEFANOVO V ŠENTJANŽU Ohran|anje starih običajev Blagoslov štirinožnih lepotcev je opravil p. Evgen Ketiš (foto: Marija Sukalo) Na god svetega Štefana po starem slovenskem običaju po številnih krajih Slovenije k blagoslovu pripeljejo konje, ker je prav ta svetnik njihov zavetnik, Ta običaj seje ohranil tudi v naši dolini. Letos so se na Štefanovo zbrali gospodarji s štirinožnimi grivastimi lepotci pred cerkvijo svetega Janeza v Šentjanžu, kjer je tovrstni obred po maši opravil p. Evgen Ketiš iz Nazarij. Blagoslovu so prisostvovali člani Konjerejskega drušlva Zgornje Savinjske doline, Konjeniškega kluba Veniše ter konjeniki in »furmani« s konjskimi vpregami iz različnih krajev naše doline. Poleg konjje župnik blagoslovil tudi vino in kruh. S slednjim so konjeniki ob verovanju, da prinaša srečo, nahranili svoje konje. Zanimanje za tovrstni obred vsako leto raste. Kljub mrzlemu vremenu se je pred cerkvijo v Šentjanžu zvrstilo preko štirideset konjenikov in vpreg iz cele Zgornje Savinjske doline od Logarske do Mozirja in Gornjega Grada. Po žegnanju so se podali na kmetijo Pavla Korena na Homce, kjer je sledilo družabno srečanje. Marija Šukalo BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT V BOČNI za božični čas Najmlajši pevci so ogreli občinstvo (foto: Marija Šukalo) Prijazen nasmeh, topel pozdrav in dobra misel so stvari, ki se jih ne da otipati aii prijeti, kljub temu pa so lahko svojevrstno darilo mimoidočemu na ulici ali bližnjemu sosedu. In koliko pomenijo Bočani pevkam in pevcem ter malčkom iz vrtca in osnovne šole, so poskušali pokazati na božično-novoletnem koncertu, ki so ga pripravili zadnjo decembrsko nedeljo v organizaciji tamkajšnjega kulturnega društva. Številne ure vadbe in odrekanja so bile pevkam poplačane v trenutku, ko so pred občinstvom, kije dvorano napolnilo do zadnjega kotička, nas- Ubrano petje topile združene v pevski zbor pod taktirko Jožeta Pustoslemška. Ubrano petje je poslušalce zazibalo v prijetne melodije in popeljalo skozi božični čas. S pesmijo in programom ljudskih, že pozabljenih pesmi so se pridružile ljudske pevke vokalne skupine Pušeljc, ki so voščile tudi vse najlepše v prihajajočem letu. Najmlajši so ogreli gledalce s svojimi plesnimi in recitatorskimi ter pevskimi točkami, prepletenimi z nežnostjo in otroško razigranostjo ter prisrčnostjo. Čar božiča in njegovo skrivnost ter dobro ubran- ost, ko se znajdejo v narodnozabavnih vodah, so poskušali pričarati tudi pevci družine Zavolovšek. Piko na i pa so dodali možje in fantje, združeni v moški pevski zbor, z novim pevovodjem Celjanom Matjažem Železnikom. Marija Šukalo O še v prihodnjih dveh izdajah občani s Stalini' S4VL Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. SAM NAZAR/E Lesarska 26, Nazarje Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 \ 83947 71; fax: 03/ 839 47 72 Celje - skladišče ZAKLJUČNA D D_per 7/2004 5000014034,2 cobi ss e Vinu, ri\LOKMVC - INTARZIJE, SVETOVANJE RAMŠAK s.p. Boštjan, Dobrovlje 4, 3314 Braslovče 041/917 191 Del, čas vsak dan med l in 19, uro ob sob. med 7. in 13, uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV! DOSTAVA Z AVTODVIGALOM NA DOM! TRAFFIC Anton Rosenstein s.p. Savinjska c. 25, Mozirje GSM 041 698 252 TEČAJI A,B,C,E in H AVTO SOLA MOZIRJE A Tečaj CPP se prične v ponedeljek, 19. januarja , ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic ali na pričetku tečaja v gasilskem domu v Mozirju. Nudimo vam ugodne plačilne pogoje. Na razpis, ki L. —“vnovič, se L ščem na območju Upravne enote Mozirje. Končni ì je 12. januar 2004. Poleg podatkov, ki jih zahteva prijavnica, je potrebno priložiti barvno fotografijo (aprirei). m. Vse pravočasno prispele prijavnice bo obravnavata komisija pod vodstvomAndreje Golob in pripravila izbor finalistov, kf bodo lf>. januarja 2004 objavljeni v Savinjskih novicah. Bralci bodo in leli možnost z glasovanjem preko kuponov izbrat|par ensko), ki bosta deležna brezplačne ! njunega videza, čaka pa ju tudi še ena nagrad razkrili PRIJAVNICA Spodaj podpisani/a želim brezplačno do novega videza, zato se prijavljam za sodelovanje v akciji Savinjskih novic. S podpisom dovoljujem javno objavo mojih fotografij. IME IN PRIIMEK:_____________________________________________ NASLOV: POSTA IN KRAJ: DATUM ROJSTVA: PODPIS: Priloga: barvna fotografija (portret) BBS OSREDNJO KNJ. CELJE