ISSN 0350-5561
za konec tedna
Sončno in zmerno toplo bo. Možna kakšna ploha.
Ni
o
59 let
številka 32
četrtek, 9. avgusta 2012
1,80 EVR
ICAIMO
VELENJE
Že dolgo ni bilo poletja, ko so skoraj vsi, ki so doslej že dopustovali, imeli »srečo« z vremenom. Letos nikogar doslej ni zares pral dež, vsi so lahko z veliko žlico zajemali vroče poletne dni. Morda so si celo želeli kakšno stopinjo Celizija manj.
Vročina pa še kar vztraja in vztraja. Suša tudi. K sreči v Šaleški dolini, razen v Cirkovcah, še
ni težav s pomanjkanjem pitne vode. Tista v Velenjskem jezeru pa sploh postaja vedno bolj atraktivna. V njem sicer osvežitev še vedno iščejo predvsem obiskovalci mesta, mnogi domačini imajo pa imajo pred njim še predsodke. A so ti nepotrebni. Voda v jezeru je čista, primerna za kopanje. In morda bodo prav vroča poletja in vse lepše urejeno kopališče pod čolnarno, prijetno
okolje ob njem, vendarle prispevali k temu, da bo jezero postalo še bolj obiskano in izkoriščeno. Tudi za različne vodne športe. V vročini pač voda še vedno najbolj učinkovito ohladi razgreto telo. Enostavno paše, kajne?
■ bš
Županov sprejem za olimpijce
Danes ob 18. uri bo velenjski župan Bojan Kontič v Vili Bianki pripravil sprejem za uspešne Velenjčane, udeležence letošnjih olimpijskih iger v Londonu. Nanj so poleg Nastje Govejšek iz Plavalnega kluba Velenje povabili tudi odlično tenisačico Katarino Srebotnik in vodjo slovenske atletske reprezentance Martina Steinerja, ki sta se županu zahvalila za prijazno povabilo, a jima na sprejem žal ne bo uspelo priti, saj bosta še v tujini.
Med 29. avgustom in 9. septembrom bodo olimpijska prizorišča v Veliki Britaniji zasedli športniki invalidi. Slovensko reprezentanco bosta med drugimi zastopala tudi Roman Pongrac iz Kolesarskega društva Energija Velenje in Gorazd Tiršek iz Strelskega društva Mrož Velenje, ki ju je župan prav tako povabili na sprejem.
V Šmartnem ob Paki te dni poteka zanimiva slikarska delavnica z naslovom Človek (figura) kot podoba pomenov, na kateri sodeluje 12 ustvarjalcev iz cele Slovenije. To je 26. tovrstna delavnica, od tega jo je sklad tretjič organiziral v Šmartnem ob Paki. Delavnica bo sklenjena v soboto z otvoritvijo razstave. Otvoritev bo ob 20. uri v Hiši mladih v Šmartnem ob Paki.
Vlomilci poleti niso na dopustu
Brezposelni
Razmišljati o brezposelnih v času dopustov ni aktualna tema - ali pač. Tudi v tem času namreč zgodb o tem, da si kljub poštenemu delu ne more privoščiti počitnic, kupiti otroku potrebni šolskih potrebščin, njegov sosed, kije brezposeln, pa uživa na dopustu, ne manjka.
»Ljudski glasovi« v tako majhni občini, kot je Šmartno ob Paki, kjer se tako rekoč vsi poznajo med sabo - vedo za kar nekaj takih primerov. Prepričani so, da je na seznamu občanov, ki jim občina plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje (po 30 evrov na mesec), od 105 dobra tretjina, če ne kar slaba polovica takih, ki to pomoč izkoriščajo. Tako so menda na seznamu posamezniki, ki se vozijo v vozilih višjega cenovnega razreda (pa pri tem ne gre za »faušijo«), vsem na očeh opravljajo kakšno dejavnost ali so zaposleni preko raznih servisov, niso pripravljeni delati za 600 evrov na mesec in to javno povedo, čez lokalno skupnost in še koga pa usmerjajo puščice, kako nima posluha za socialno ogrožene. Gotovo bi bilo zelo zanimivo, če bi lokalna skupnost seznam objavila ali ga dala na vpogled, vendar po zakonu o varovanju podatkov tega ne sme storiti. Do neke mere je to gotovo prav, po drugi strani pa bi bil čas, da se kdaj komu stopi na prste. Kdo je pri tem dolžan narediti red, ne vemo, bo pa vsekakor nujno potrebno nekaj storiti, če govorimo o varčevanju, o pravičnejši
socialni zakonodaji... Toliko bolj, ker se z omenjenimi težavami ne srečujejo le v občini Šmartno ob Paki.
■Tp
Šaleška dolina, 8. avgusta - V torek so velenjski policisti obravnavali dva vloma. V Šoštanju, na Cankarjevi ulici, je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo. Pogrešajo nekaj kosov zlatnine. V Velenju, na Cesti na jezero, pa je neznani storilec vlomil v počitniško hišico in odnesel nekaj orodja in plinski žar. Dva večja vloma so obravnavali že ob koncu tedna, v soboto in nedeljo, oba v vikende v Belih Vodah. V prvem je
izginilo za 3300 evrov različnih predmetov, v drugem za 2200 evrov. Kot kaže je v teh dneh "na delu" v Šaleški dolini drzen vlomilec(i), zato poskrbite za varnost svojega premoženja, sploh, če odhajate od doma. In tudi če ste doma, saj so vlomilci vse bolj drzni.
■ bš
J
tlltf
RADIO VELENJE
■
9770350556014
2
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
"aHAS
9. avgusta 2012
j» lokalne novice
13. tradicionalna lovska maša
Bele Vode - To nedeljo, 13. avgusta, pripravlja Lovsko društvo Smrekovec, ki ga vodi starešina Dušan Gorenc, 13. tradicionalno lovsko mašo v cerkvi na Sv. Križu v Belih Vodah. Ob 150-letnici posvetitve cerkve bo mašo daroval celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Pred mašo in po njej bodo nastopili lovski rogisti, po maši bo zapel lovski pevski zbor lovske družine Smrekovec, zaključili pa bodo z družabnim srečanjem.
■ mz
V Velenju verjetno ni strupene ambrosie
Velenje, 3. avgusta - V državi so tudi to poletje po Zakonu o zdravstvenem varstvu rastlin izdali Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia. Imetniki zemljišč, na katerih rastejo škodljive rastline iz rodu Ambrosia, morajo preprečevati širjenje in jo zatirati. Cvetni prah te rastline je močno alergen in lahko povzroča precejšnje zdravstvene težave pri občutljivih ljudeh.
Podjetje Andrejc nizke gradnje, urejanje okolja, d. o. o., je v sklopu koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe zadolženo za urejanje in čiščenje
javnih površin v mestni občini Velenje. V okviru svojih rednih ogledov na območju mestne občine Velenje niso zasledili prisotnosti škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia. Če bi se pojavile (rastno obdobje se konča septembra), pa bi takoj izvedli ukrepe za uničenje. Lastniki posestev pa je prav, da so tudi pozorni in ustrezno ukrepajo, če se ambrozija slučajno pojavi na njihovih zemljiščih.
■
Velenjčan »zadel« rdeči avto
Ljubljana, 1. avgust - Slovenska podružnica Dunajske zavarovalnice ERGO Versicherung je izmed stotih finalistov njihove bogate nagradne igre izžrebala srečnega dobitnika rdečega avtomobila Volkswagen Polo Bunny. To je postal Velenjčan Bojan Roglšek. Za nagrado se je v spletni nagradni igri potegovalo več kot 3200 prijavljenih.
Srečni nagrajenec Bojan Roglšek in Andrej Kocič, predsednik uprave slovenske podružnice zavarovalnice ERGO,
ob predaji avtomobila.
Lepo je slišati, da imajo naši someščani srečo, kajne? Bojan Roglšek je povedal: »Že ko sem bil izžreban med srečnih 100 finalistov, nisem verjel, da je to res. Ko pa sem nato čez nekaj dni prejel klic, da sem izžreban za glavno nagrado, je trajalo kar nekaj časa, da sem resnično dojel, kakšna sreča se mi je nasmehnila. Seveda upam na čim več srečno prevoženih kilometrov.« Naj se mu želja uresniči.
Športno tekmovanje društev upokojencev
Galicija - Društvo upokojencev Velika Pirešica-Galicija bo prvič v času svojega obstoja pripravilo športno tekmovanje vseh društev upokojencev občine Žalec, k sodelovanju pa so povabili tudi društva iz mestne občine Velenje. Tekmovanje bodo pripravili jutri, 10. avgusta, ob 9. uri v novem Rekreacijskem centru ob novozgrajeni brunarici Trnuljčica.
Bambi bo ponudil otrokom nekaj več
V začetku novega šolskega leta odpira vrata v občini Šmartno ob Paki prvi zasebni vrtec -Cena nekoliko višja le do pridobitve koncesije - Tudi mini živalski vrt domačih živali
Tatjana Podgoršek
Prvega septembra bo v občini Šmartno ob Paki odprl vrata prvi zasebni vrtec v lokalni skupnosti in tudi v regiji Saša. Ekonomistka Taja Steblovnik iz Pariželj pri Braslovčah je z idejo o preureditvi gostinskega lokala v Rečici ob Paki v vrtec v tamkajšnjem okolju vzbudila med nekaterimi občani veliko mero odobravanja, pri tistih, ki težje sprejemajo novosti in zasebne pobude, pa seveda vrsto vprašanj, ugibanj in podobno.
Zasebni vrtec do pridobitve koncesije
»Ljubezen do otrok, želja ponuditi jim čim več in dejstvo, da sem lastnica objekta na dokaj tranzitni lokaciji ob republiški cesti, so me vodili k ideji o vrtcu. Tudi sama sem mamica treh nadobudnežev in poznam, kako dober je občutek, če vem, da se imajo otroci v varstvu lepo. Zakaj jim ne bi ponudili nekaj več tudi v tukajšnjem okolju,« je utemeljila razloge za odločitev
o vrtcu. Na vprašanje, ali ni ideja o zasebnem vrtcu v teh časih, ko večina staršev težko plačuje že subvencionirano ceno varstva otroka, nekoliko rizična, je Steblovnikova odgovorila: »Zasebni vrtec bo samo v začetku. Z lokalno skupnostjo se namreč dogovarjamo o podelitvi koncesije, pri tem pa sodeluje tudi pristojno ministrstvo. Upam, da jo bomo pridobili do konca tega leta. Sicer pa bo vrtec deloval po javnem kurikulumu, kar pomeni, da bo njegovo dejavnost sofinancirala država oziroma lokalna skupnost. Zato se cene našega in javnega vrtca ne bodo bistveno razlikovale.« Po zagotovilih Taje Steblovnik naj bi do pridobitve koncesije starši plačali za otroka v vrtcu od 10 do 50 evrov več na mesec kot v javnem vrtcu (pač odvisno od njihovega plačnega razreda), nato pa se bodo izenačile s cenami v javnem vrtcu.
Nekaj več ...
Tisto nekaj več, po čemer se bo Bambi razlikoval od šmarške-ga Sončka (javnega vrtca), naj bi bila predvsem skrb za urejene
Taja Steblovnik: »Otrokom želimo ponuditi nekaj več.«
medsebojne odnose in dodatna ponudba, kot so učenje angleščine, gibalne dejavnosti, glasbene urice, ustvarjalne delavnice ... pa tudi prilagojen delovni čas vrtca. Po predvidevanjih naj bi bil vrtec odprt od 6.30 do 16.30. Kot zagotavlja Steblovnikova, se bodo prilagajali potrebam staršev oziroma se sproti dogovarjali z njimi. Če bo potrebno poskrbeti za varstvo pred 6.30 ali po 16.30, bodo staršem to tudi omogočili. Bodo res ob vrtcu uredili tudi mini živalski vrt, kar se sliši? »Moja prvotna ideja in želja je bila, da bi ob vrtcu uredili manjši živalski vrt domačih živali, za katere bi otroci pomagali skrbeti. Pri pripravi pa smo ugotovili, da za to potrebujemo
številna dodatna soglasja in dogovore s pristojnim ministrstvom, zato živalskega vrta v začetku šolskega leta še ne bo. Kasneje pa bomo poskušali uresničiti tudi to idejo.«
Vrtec za blizu 38 otrok
V vrtcu Bambi bo prostora za blizu 38 otrok predvsem prve in druge starostne skupine. Glede na večje povpraševanje po varstvu manjših otrok pa se lahko »zgodi«, pravi Ste-blovnikova, da bo oddelek kombiniran. Za otroke bo v vrtcu skrbelo 5 zaposlenih, od tega 2 vzgojiteljici, prav toliko pomožnih vzgojiteljic in pedagoški vodja. Hrane v vrtcu ne bodo pripravljali, ampak jo bodo pripeljali in jo razdelili otrokom.
Po nekaterih informacijah naj bi bil zasebni vrtec v Šmartnem ob Paki že poln. Informacija ne drži, zagotavlja Steblovnika. Je pa res, da je zanimanja veliko, zato starše, ki razmišljajo o vpisu v zasebni vrtec, vabi, da to čim prej storijo. »Nimamo pravilnika, ampak bomo delali po načelu 'kdor prvi pride, prvi melje'. Na vprašanje, koliko prijav imamo v tem trenutku, bi težko odgovorila, ker so za zdaj še evidenčne. Lahko pa povem, da smo do konca minulega tedna prejeli 105 vlog za zaposlitev. Pri izbiri kadrov bomo še posebej pozorni, saj želimo, da bi delo v vrtcu ljudje opravljali tudi s srcem in dušo.«
Je bojazen o konkurenci za obstoječi vrtec odveč? »Nekaj konkurence zagotovo bo, ne pa takšna, kot se sliši. Ker bo naš vrtec precej manjši v primerjavi z javnim vrtcem, si želimo sodelovanja. Veseli bomo, če se bomo dopolnjevali, če bomo lahko kaj ponudili javnemu vrtcu in ta nam,« je sklenila pogovor Taja Steblovnik:
Bambi v teh dneh pričakuje obisk s pristojnega ministrstva, 1. septembra pa prve otroke.
Le kam pluje naša barka
Želeli na vrh, pristali na repu - Bakla in kolajne -Hmeljarji kot večina Slovencev: z grenkim nasmehom - »Celjane« bodo združevali v prelomu leta
Naša vlada se trudi, kako bi nas spravila gor, svetovne bonitetne agencije pa so bolj naravnane tako kot mnogi Slovenci. Ne zaupajo ji, naši vladi, in bonitetne ocene nižajo in našo ljubo državo zbijajo navzdol. Pa smo se tako še bolj približali največjih evropskim bolnikom, ki potrebujejo infuzijo od zunaj. »Naši« pa ob tem še naprej zagotavljajo in tolažijo nas državljane, da taka pomoč ne bo potrebna in da se bomo sami izkopali iz težav. Upam, da bomo s tem izkopavanjem uspeli in si ne bomo le izkopali groba.
Naše gospodarstvo namreč še kar peša, izvoz, na katerega smo stalno prisegali, da je naša velika prednost in priložnost, pa je postal tudi, slišimo, »žrtev« razmer v drugih ekonomijah. Tudi to, da za vse le nismo krivi mi sami, je kaj slaba tolažba. Očitki, ki nam jih pošiljajo iz »tujih logov«, pravijo, da tudi nova vlada še ni izvedla reform, ki jih pričakujejo od nas in ki so jih prej kot opozicija pomagali minirati. Seveda je zato popravni izpit pričakal prav njih. A zgolj v ustavo zapisano zlato pravilo gotovo ni dovolj in nas ne bo pripeljalo v bolj zlate čase. Še dobro, da so zdaj olimpijske igre in je pozornost mnogih preusmerjena drugam. In res smo že ob njihovem začetku postali bolj zlati. In to po zaslugi »regijske« judoistke Urške Žolnir. Taka lokalna opredelitev je najbolj prijateljska. Lastita si jo namreč tako celjska kot žalska občina. Stanuje v žalski občini, deluje v celjskem klubu. Na srečo žalski župan ni zaradi tega preveč hud na celjskega, čeprav bi ga (Kos) lahko pozo bal (Šrot). A uspeh Urške je tako velik, da ga imata dovolj obe občini in
tudi vsa Slovenija. V olimpijsko dogajanje pa se niso vključili le športniki, ampak tudi gospodarstveniki. Slovenske hiše sicer letos v Londonu nimamo, je pa bil med nosilci olimpijske bakle Celjan Mirko Tuš, eden najbogatejših Slovencev, lastnik družbe Tuš. In to po zaslugi dobrih poslovnih stikov z oddaljeno družbo Samsung. Res pa je tudi, da je sam vsestranski športnik, a ne tako dober, da bi se lahko pomeril s svetovno elito v britanski prestolnici.
Da je vredno slaviti, čeprav ti ne gre dobro, dokazujejo savinjski hmeljarji. V nedeljo bo osrednja prireditev Dan hmeljarjev. O hmelju in hmeljarstvu pa govorijo že dalj časa. Še posebej zato, ker vse bolj čutijo, kako grenka je zares hmeljska kobula. Časi, ko je bil hmelj res zeleno zlato, so mimo. Zlobneži pravijo, da delno tudi po krivdi razdrobljenih hmeljarjev. Ker je stanje zelo težko, ni čudno, da se je veliko hmeljarjev že v nedeljo v cerkvi Marije Vnebovzete v Braslovčah zbralo pri sveti maši, posvečeni hmeljarjem. Ker jim država nikakor noče priskočiti na pomoč, jim res lahko pomagata le Bog in Marija. So pa tudi taki, ki zagotavljajo, da je največ odvisno od hmeljarjev samih. Do začetka novega šolskega leta je sicer še kar nekaj časa, vendar se mnogi nanj že pripravljajo. Morda niti ne toliko otroci, bolj njihovi starši. Zdaj je pač več časa, da bolj pobrskajo po trgovinah in najdejo kaj cenejšega, kar bi manj obremenilo njihove denarnice. Da bodo vsi ti učni pripomočki močno obremenili torbe in nahrbtnike šolarjev, tako in tako vedo. Mnogi pa se še tudi niso sprijaznili z odločitvijo ministrstva za »šolstvo in še kaj«, da bodo združili nekatere srednje šole. Nekatere so že, Štajerci tokrat še niso bili na vrsti. Celjane in Mariborčane naj bi taka združitev prizadela v prelomu leta. Koledarskega, ne šolskega. Kot je znano, naj bi v Celju združili Srednjo ekonomsko in Poslovno komercialno šolo. Tudi tu - seveda - taki združitvi že od vsega začetka nasprotujejo.
■ k
■
■
■
HflŠf^tIV NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 evr (8,5 % DDV 0,14 evra, cena izvoda brez DDV 1,66 evr). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43
e-mail: press@nascas.si
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide do 52 številk.

AKTUALNO
3
Od kod bi uvažali elektriko?
Velenjski župan Bojan Kontič poudarja, da se v tukajšnjem okolju ne bi več zadovoljili s tehnološko zaostalo in ekološko sporno proizvodnjo električne energije
Mira Zakošek
Med tistimi, ki so si oddahnili, ko je postalo jasno, da referenduma o poroštvu za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj ne bo, je bil tudi velenjski župan in nekdanji poslanec Bojan Kontič. »Pravzaprav se tega referenduma nikoli nisem bal, saj sem bil vedno prepričan, da živimo v Sloveniji ljudje, ki znamo oceniti, kakšne so prednosti in slabosti takšnega projekta, in ki se tudi zave-
Trenutne vremenske razmere kažejo, kako pomembna je energetska samooskrba
Bojan Kontič:»Referenduma se nikoli nisem bal.«
damo, kako pomembna je dobra energetska samooskrba za Slovenijo v prihodnjih desetletjih,« pravi Kontič in dodaja, da so to potrjevale tudi javnomnenjske raziskave že takrat, ko so v parlamentu, ko je bil še sam poslanec, zavrnili referendum o tem, ali TEŠ 6 da ali ne. Na tokratnem bi torej odločili o poroštvu, kar seveda pomeni, da bi se odločali o tem, ali bomo TEŠ zgradili ceneje (s poroštvom ) ali dražje, z najemom komercialnih kreditov. S tem bi že tako visoko vrednost tega energetskega projekta še povišali.
»Vsekakor pa se vedno znova postavlja vprašanje, ali bi se Slovenija lahko odpovedala temu energetskemu projektu. Da to enostavno ni mogoče, dokazujejo tudi letošnje vremenske raz-
mere, ki povzročajo pomanjkanje elektrike po vsej Evropi. Zato se, ko berem, da se vse več evropskih držav v svoji strategiji odloča za večji uvoz elektrike - in to bi radi načrtovali tudi nekateri v Sloveniji,
TES zagotavlja Sloveniji tretjino elektrike
sprašujem, od kod in po kakšnih cenah jo bomo uvažali ob takšnih strategijah.
Naj pa znova poudarim tudi, da se prebivalci tukajšnjega okolja nikakor ne bi več sprijaznili s tehnološko zaostalo in ekološko sporno proizvodnjo elektrike.«
Iz občine Šmartno ob
Nadomestne volitve 11. novembra?
Nekaj dni po smrti župana Občine Alojza Podgorška so konec minulega tedna predstavniki tamkajšnjih političnih strank že razpravljali o tem, kdaj naj bi bile nadomestne volitve. Večina jih je menila, da bi bilo najpametneje, če bi jih organizirali takrat, ko bodo predsedniške, torej 11. novembra - na sam dan občinskega praznika.
Več bo znanega po seji šmarškega občinskega sveta, ki bo predvidoma 20. avgusta. Kot smo že poročali, bo do izvolitve novega župana obči-
Ureditev okolice
Občina Šoštanj bo v ponede-ljek,13. avgusta, začela urejati okolico tamkajšnje zdravstvene postaje in Kulturnega doma Šoštanj. Med drugim bodo uredili parkirišča, dostopno cesto, javno razsvetljavo, odvodnjavanje, ostalo komunalno infrastrukturo in hortikulturo. Hkrati bodo končali dela ob Paki, kjer
no vodil podžupan Janko Kopušar.
Kaznivih dejanj manj, kršitev več
V občini Šmartno ob Paki že nekaj časa zaznajo večje število kršitev javnega reda in miru. Podatki Policijske postaje Velenje za lansko leto to tudi potrjujejo.
Leta 2010 so v lokalni skupnosti zabeležili 16 kršitev zakona o javnem redu in miru, lani pa kar 46.
Manj so lani v primerjavi z letom 2010 zabeležili kaznivih dejanj. Leta 2010 je bilo teh 56, lani 48.
Podatki o številu prometnih nesreč pa niso ravno spodbudni. Leta 2010 se je na območju spodnjega toka reke Pake zgodilo 11, lani pa 19 prometnih nesreč. Kljub porastu pa nesreče s smrtnim izidom zadnji 2 leti na srečo ni bilo.
Tradicionalni izlet prijateljstva v Maribor
Turistično društvo Šmartno ob Paki, Slovenske železnice ter Izletnik Celje bodo tudi letos organizirali tradicionalni vlak prijateljstva.
Tokrat bo ta v soboto, 1. septembra, občane iz regije Saša in njenih sosednjih občin pa bo peljal v Evropsko prestolnico kulture - Maribor.
Tu si bodo ogledali mestno jedro, Lent in najstarejšo trto, še nekatere druge znamenitosti mesta ter se z ladjo popeljali po reki Dravi. Vlak bo iz Velenja krenil na pot ob 6.30 uri, iz Maribora nazaj domov pa ob 17. uri.
Lanskega izleta v Metliko se je udeležilo blizu 250 občanov iz regije Saša in nekaterih sosednjih občin.
■ tp
Pod Pustim gradom
bodo dodali še zaključni sloj asfalta.
Od 13. avgusta do 23. septembra bo popolna zapora ceste mimo Zdravstvene postaje Šoštanj. Obvoz bo zagotovljen preko parkirišča Pilon centra, parkiranje pa v garažni hiši ter med Kajuhovim parkom in Kajuhovim domom. Vseskozi bo tudi zagotovljen peš dostop do Lekarne Šoštanj.
Obnova lokalne ceste Šoštanj-Bele Vode
V omenjeni lokalni skupnosti se obeta še eno gradbišče, in sicer na lokalni cesti Šoštanj-Bele Vode, odsek Petkovnik-Grebenšek.
Dela bodo začeli prav tako v ponedeljek, 13. avgusta, končali pa predvidoma 11. oktobra. V načrtu
je razširitev cestišča, ureditev odvo-dnjavanja in rekonstrukcija obstoječega mostu čez potok Floijanščica ter sanacija vodovoda ob cesti.
V času del bo na omenjenem odseku popolna zapora ceste, obvoz bodo uredili preko Lepe Njive.
■ tp
Požirek iz jezera
Študentje iz tujine so spoznavali ekološko sanacijo Šaleške doline
V juliju je HTZ Velenje, hčerinska družba Premogovnika Velenje, v sodelovanju z Inštitutom za ekološke raziskave Erico kot udeležencem Poletne šole, ki jo je organizirala Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije v Celju, predstavil prodajni program skupine AquaVallis in razvojne usmeritve. Dvotedenskega programa šole so se udeležili študentke in študentje iz Velike Britanije, Francije, Madžarske, Rusije, Bosne in Hercegovine ter Slovaške. V Šaleški dolini so spoznali uspešno ekološko sanacijo energetskega območja, obiskali ERICo, HTZ Velenje, ESOTECH in Termoelektrarno Šoštanj.
Namen mednarodne poletne šole je bil na praktični način spodbuditi udeležence h kreativnemu razmišljanju in inovacijam. Ob spoznavanju okoljske problematike so največ pozornosti namenili podjetniškim izzivom, ki se pojavljajo ob reševanju okoljskih vprašanj. V delavnicah so študentje spoznavali tudi problematiko oskrbe s pitno vodo, obdelavo odpadnih voda in obnovljivih virov energije. Predstavljen jim je bil potencial poslovno--inovacijskih pristopov na tem področju.	■
Ob Velenjskem jezeru je HTZ predstavil neodvisno mobilno filtracijsko enoto in športno plastenko AquaVallis™. S pomočjo sončne energije, potopne črpalke in vgrajenega filtracijskega sistema AquaVallis™ so udeleženci lahko popili kozarec vode iz Velenjskega jezera. V neznosni vročini je kozarec domače vode zelo prijal.
Največ zanimanja za strojništvo
Razvojna agencija Savinjske regije je končala zbiranje vlog delodajalcev v regiji za vključitev v regijsko štipendijsko shemo za šolsko leto 2012/2013.
Za omenjeno šolsko oziroma študijsko leto so prejeli 44 vlog delodajalcev, ki izražajo potrebe za 146 kadrovskih štipendij. Za dijake je namenjenih 64, za študente pa 82 štipendij.
Največ štipendij je znova za strojništvo (49), pri dijakih sledijo štipendije za gostinstvo in turizem, pri študentih pa elektrotehnike. Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije, je dejal, da so z odzivom zadovoljni. Aktivnosti za večjo vključitev delodajalcev so obrodile sadove, pripravljenost je izkazalo tudi 16 občin celjske regije. »Vprašanje, ki ga delodajalci izpostavljajo, pa je obveznost zaposlitve za čas štipendiranja, kar izhaja iz štipendijske pogodbe. Negativen vpliv na njihovo odločitev pa porajajo tudi slabe in negotove gospodarske razmere.«
Z omenjenimi potrebami se bo agencija prijavila na razpis ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Jazbec pričakuje, da bodo prejeli dovolj denarja za sklenitev vseh štipendij, ki jih bodo delodajalci na osnovi nabora prijav dijakov in študentov potrdili s podpisom pogodbe. V lanskem šolskem letu so sklenili 84 pogodb na osnovi 200 izkazanih potreb delodajalcev.
Predvidoma septembra bo agencija tudi javno objavila razpis za dijake in študente enotne regijske štipendijske sheme Savinjske regije za prihajajoče šolsko oziroma študijsko leto.
■ tp
Občina Luče praznuje
Luče - Od minule sobote je v občini Luče zelo živahno. Tu se namreč vrstijo prireditve v počastitev občinskega praznika. Splet prireditev v okviru 43. lučkih dni bodo sklenili v nedeljo, 12. avgusta.
Dan prej , v soboto, 11. avgusta, pa bo osrednja prireditev ob prazniku. Na slavnostni seji tamkajšnjega občinskega sveta bodo nekaterim najzaslužnejšim občanom podelili občinska priznanja in nagrade. Zlato plaketo bo prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Luče, priznanje občine pa tamkajšnje čebelarsko društvo in Manja Pančur. Slavnostna seja bo v dvorani gasilskega doma v Lučah, začeli pa jo bodo ob 19.uri.
■ tp
■
4
GOSPODARSTVO
«"Has
9. avgusta 2012
Stroji so obnovljeni in čakajo na polno obremenitev
V ponedeljek se s tritedenskega kolektivnega dopusta vrne več kot 4000 delavcev Gorenja -Vzdrževalci so poskrbeli, da so stroji obnovljeni, opravili pa so tudi nekaj investicijskih del - Za vzdrževanje in prenove porabili blizu pol milijona evrov
Mira Zakošek
Vzdrževalci Gorenja pozdravljajo tritedenski kolektivni dopust. Mnogih del, ki se jih lotevajo, namreč v krajšam času ni mogoče opraviti. Letos tako poteka vse bolj umirjeno in celo nekateri vzdrževalci si lahko v tem času privoščijo dopust. Za nemoteno obratovanje strojev jih skrbi 260, trenutno pa jih vzdrževalna in obnovitvena dela opravlja 180, pridružilo pa se jim jih je tudi
Peter Kobal
260 vzdrževalcev
Gorenje ima službo vzdrževanja, ki deluje v sklopu Investicij, organizirano centralno. Tako tudi vodijo in načrtujejo vsa vzdrževalna in obnovitvena dela. Vzdrževalci pa so locirani po posameznih proizvodnih enotah, da lažje sledijo delovnemu procesu in dobro poznajo vse stroje in naprave. Tisi, ki so locirani centralno, pa opravljajo predvsem dela na objektih, v okolju in delih, pomembnih za ves sistem Gorenja.
več kot 100 zunanjih. Mnoga dela so tako specifična, da jih sami ne opravljajo. Peter Kobal, pomočnik direktorja Investicij in vzdrževanja, ki bdi nad celotno koordinacijo tudi v tem času, pa pravi, da zapletov nikakor ne manjka. Sicer pa so vzdrževalci tega vajeni. Vsako težavo, vsako popravilo stroja je običajno čisto nekaj specifičnega in največji izziv je pravzaprav ugotoviti, kaj je narobe, in potem, kako se zadeve lotiti, da bo rtežava odpravljena. In letos je takšnih, sicer manjših težav veliko, še posebej v energetskem segmentu.
V Gorenju sicer redno vsakodnevno skrbijo za vzdrževanje vseh strojev in naprav. V času kolektivnih dopustov, ko ti ne obratujejo in so proizvodne hale prazne, pa se lotijo obsežnejših in takih del, ki jih med letom ne morejo opraviti. Poletni kolektivni dopust je najdaljši, zato je tudi teh poslov največ. Vse poteka po natančno zastavljenem planu dela, velikokrat pa je treba seveda dodatno ukrepati, kadar naletijo na nepričakovano pomanjkljivost. To pa ni redko. Ko odprejo ohišje stroja, so včasih posamezni sklopi povsem dotrajani, a so še vedno obratovali. »Bi pa hitro zatajili, morda že, ko bi jih ponovno vklopili,« pojasnjuje Peter Kobal.
Vsako leto se lotijo tudi investicijskih del, predvsem takšnih, ki so povezana z vzdrževanjem. Tokrat so se usmerili predvsem v energetiko, ki so jo zadnja leta, ko se je Gorenje močno razširilo, precej zanemarili. Tako med drugim ure-
jajo razdelilno transformatorsko postajo RT2, kjer je eno od glavnih vozlišč za napajanje kompletnega Gorenja z električno energijo. Obnavljajo pa tudi dovod toplotne oskrbe za kuhalne aparate, kjer so imeli veliko težav zaradi zastaranih cevi. Med večja dela, ki jih bodo sklenili jutri, pa sodi tudi dvigalo v obratu pralnih strojev, ki je bilo potrebno velike sanacije. Pomembna dela so opravili še v obratu štedilnikov, kjer so v preteklosti že delno sanirali oziroma dogradili sistem dostave pečic. Z dogradnjo
Za vzdrževanje skoraj 5 milijonov
Da »drži« Gorenje vse stroje v dobri kondiciji namenja letno za to obnovo skoraj pet milijonov (letos 4,95 milijona) evrov. V času kolektivnega dopusta so porabili okoli pol milijona evrov. V to vsoto investicijska dela, ki jih posebej načrtujejo, niso zajeta.
Posodobili so med drugim razdelilno transformatorsko postajo.
so nadaljevali v času letošnjega kolektivnega dopusta, v celoti pa jo bodo sklenili do konca letošnjega ali pa v začetku prihodnjega leta. Gre za pomembno izboljšavo, ki bo odpravila nekatere fizično zahtevne delovne procese. Tudi v hladilno zamrzovalnih aparatih se je odvilo kar nekaj velikih del. Zamenjava verig na transportu, zamenjava varnostnega sistema DRÄGER na montažni liniji 2 ter še nekaj obno-
vitev na linijah.
»Vsa ta dela so obsežna in trije tedni hitro minejo. Pravzaprav moramo večino del zaključiti že danes, ko bodo potekali že preizkusi, jutri pa bomo opravili še zagonske teste. Storili bomo vse, da bo v ponedeljek, 13. avgusta, ko se delavci vrnejo za stroje, resnično vse nared za nemoteno proizvodnjo,« dodaja Peter Kobal.
■
Vegradove nepremičnine naprodaj
Od nekdanjega mogočnega gradbinca je ostalo bolj malo - Na javni dražbi le nekaj nepremičnin in bolj malo opreme - Zaključen še niti eden od sodnih postopkov zoper vodilne
Mira Zakošek
Že skoraj dve leti trajajočemu stečajnemu postopku velenjskega gradbinca Vegrada še vedno ni videti konca, prav tako pa tudi sodnega epiloga še ni bilo za niti enega od številnih vloženih kazenskih pregonov zoper vodilne, zlasti nekdanjo direktorico Hildo Tovšak.
Napovedujejo tudi
odškodninske
tožbe
Je pa stečajna upraviteljica Alenka Gril za prihodnji mesec napovedala več javnih dražb, na katerih bodo prodajali premoženje Vegrada. Po napovedih bo na prodaj industrijski kompleks Montal v Šoštanju, vrednost ocenjujejo na okoli dva milijona 250 tisoč evrov. Prodali naj bi tudi industrijski kompleks v Metlečah za nekaj manj kot 600 tisoč evrov. Samski dom v Ljubljani pa nameravajo prodati po izklicni ceni 750 tisoč evrov. Na prodaj bo tudi stanovanjski kompleks v izgradnji v Cerknici. Izklicna cena naj bi bila milijon 800 tisoč evrov.
Na dražbi naj bi bila tudi tri zemljišča v Vojniku po skupni
S prodajo bodo stečajno maso obogatili za okoli 20 milijonov evrov
li 19 tisoč evrov, rezalnik za 56 in viličar za 16 tisoč evrov.	■
izklicni ceni okoli 300 tisoč evrov. Za 58 tisoč evrov naj bi na septembrski dražbi prodali tudi Staro pošto v Mislinji ter kompleks žaga Bačun za okoli 30 tisoč evrov.
Predvidena je še dražba nekaj opreme, med drugim opaž za gradnjo mostov za okoli 34 tisoč evrov, gradbeni šotor za zaščito narivne postaje pri izdelavi mostov za oko-
Vemont brez gradbenega dovoljenja
Še vedno niso naprodaj prostori Vemonta, za katerega so zdaj ugotovili, da je brez gradbenega dovoljenja. Prav tako stečajna upraviteljica tudi še ne more prodati samskega doma v Velenju, ker je ta brez uporabnega dovoljenja.
Gospodarske novice
Nov proizvodno-logistični center
Nazarje, 30. julija - Po 14 dneh kolektivna dopusta so se prejšnji ponedeljek vrnili na svoja delovna mesta zaposleni v enem najuspešnejših podjetij v Sloveniji - BSH Hišni aparati Nazarje. Čas med kolektivnim dopustom so izkoristili za večja vzdrževalna dela, predvsem pa za zagon novega pro-izvodno-logističnega centra, ki so ga zgradili ob obstoječi tovarni. Zanj je že bil opravljen tehnični pregled, prvi delovni dan po kolektivnem dopustu pa izdano tudi obratovalno dovoljenje.
V oddelkih za pripravo hrane, izdelovanje aparatov za pripravo toplih napitkov in kave je uspešno stekla proizvodnja približno 25 tisoč aparatov na dan, pred tednom dni pa so dnevne količine izdelkov povečali na 30 tisoč aparatov na dan in zaposlili tudi 28 novih delavcev.
_ntp
Podpisujejo prve izvajalske pogodbe
Velenje, 9. julija - Jutri bosta župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič in direktor podjetja Eltec Petrol Jože Torkar podpisala pogodbo za hidravlično analizo in daljinski nadzor celovite oskrbe s pitno vodo - projekta, ki ga sofinancira Evropska skupnost, vreden pa je okoli 42 milijonov evrov.
■ mz
Delavci Gorenja se vračajo za stroje
Velenje - V ponedeljek, 13. avgusta, se vrača okoli 4.000 delavcev Gorenja s tritedenskega kolektivnega dopusta. Čakajo jih zahtevni meseci. Gorenje si je namreč zastavilo, da bo lanske prihodke povečalo za 12 odstotkov - na milijardo in pol evrov.
TEŠ zagotavlja Sloveniji tretjino elektrike
Šoštanj - Zaradi izjemno sušnega obdobja, ki se vleče praktično že vse od lanske jeseni, so bloki Termoelektrarne Šoštanj polno obremenjeni. Tako je tudi v teh vročih poletnih mesecih, ko je poraba kljub kolektivnim dopustom v nekaterih večjih podjetjih zaradi uporab klim vseeno visoka. Polno obratujejo tretji, četrti in peti blok, občasno pa tudi plinske turbine. Ob polletju je dobil Holding slovenske elektrarne kar polovico elektrike iz Šoštanja, Sloveniji pa je Termoelektrarna Šoštanj zagotavljala kar tretjino potrebne energije. To je podatek, kako pomembna je samooskrba z električno energijo v času, ko je primanjkuje, saj cene na svetovnih trgih močno poskočijo.
Zahtevajo preverjanje podpisov
Ljubljana, 6 avgusta - Pobudniki za referenduma o državnem poroštvu za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj s prvopodpisanih Vilijem Kovačičem so predstavili svoje ugotovitve o izločenih podpisih. Po njihovem mnenju je vsaj 465 izločenih podpisov dovolj čitljivih, zato zahtevajo komisijsko preverjanje. Napovedujejo tudi vložitev ustavne presoje, poslali pa bodo tudi dodatno pismo na Evropsko investicijsko banko.
Delodajalci niso zadovoljni s predvidenimi reformami
Ljubljana - Na Gospodarski zbornici ocenjujejo, da izhodišča za reformo trga dela ne prinašajo večje fleksibilnosti trga dela in znižanja stroškov dela, temveč delodajalcem nalagajo dodatna bremena, zato ne morejo biti osnova za resnejšo reformo. Ne podpirajo enotne pogodbe za nedoločen čas, ker menijo, da to omejuje fleksibilnost zaposlovanja, je dražja in strokovno zahtevna. Delodajalci pričakujejo enostavno zaposlovanje, enotne odpovedne roke, ki ne bi smeli biti daljši od 30 dni. Poudarjajo, da je treba stroške dela znižati in bolj poseči v bolniška nadomestila (delodajalce stanejo preko 80 milijonov letno), letne dopuste in prevoze na delo.
Presenečeni so tudi nad zahtevo sindikatov po dvigu minimalne plače, kar v trenutnih gospodarskih razmerah nikakor ni sprejemljivo.
■	mz
Jadrnica Heron na plovbi izkorišča energijo sonca
Prebold, Koper - Iz Kopra se je junija lani svojim dogodivščinam naproti z jadrnico Heron podal zakonski par Pelko. Kot vsi dobri navtiki sta morala poskrbeti tudi za proizvodnjo električne energije. Po pregledu karakteristik fotonapetostnih modulov različnih znamk in referenc proizvajalcev sta se odločila za domačega proizvajalca skupino BISOL Group in kupila dva 245-vatna modula. Med odločilnimi dejavniki so bili visok izkoristek, majhna masa, izključno pozitivne tolerance in primerne dimenzije modulov. Po več kot enoletnem jadranju sta lastnika zelo zadovoljna s sončno elektrarno. V tem času sta samo nekajkrat uporabljala dizelski motor za proizvodnjo elektrike, predvsem pri prečkanju Atlantika zaradi slabega vremena in zaradi večje posadke. Na Karibih proizvodnja elektrike z otočno sončno elektrarno zadostuje njunim potrebam. Tako lastnik z zadovoljstvom ugotavlja, da sta se dobro odločila, saj s pomočjo sonca potrebe po elektriki pokrivata skoraj 100-odstotno. Moduli domačega proizvajalca BISDOL so med navtiki poznani in iskani. Dobre reference si je BISOL Group pridobil tudi s sodelovanjem s podjetjem Seaway, ki izdeluje plovila na hibridni pogon.
■	bš
■
■
■

DRUŽBA
5
Denar odpihnil prostore VDC ni ^ bilo posluha
Varovanci Varstveno-delovnega centra Mozirje v Velenje - Investitor si je pred koncem gradnje premislil - Iščejo nove najemne prostore in novega investitorja -Bivalna enota prihodnje leto?
Tatjana Podgoršek
Štirinajst zmerno, težje in težko prizadetih odraslih oseb iz Zgornje Savinjske doline - uporabnikov dnevnega varstva Varstveno--delovnega centra (VDC) Mozirje - že nekaj časa gostuje v prostorih VDC Ježek v Velenju. Gostujejo, ker so ostali brez strehe nad glavo v Mozirju. Vodstvo regijskega VDC--ja Saša, kamor VDC Mozirje sodi, je namreč odpovedalo najemno pogodbo z lastnikom prostorov, v katerih so bili, zapletlo pa se je, ker investitor novih prostorov - podjetje Interdesign iz Ljubljane oziroma njegov direktor Jurij Maleševic -kljub zagotovilom, da bodo ti nared najkasneje so letošnje pomladi, obljube ni izpolnil. Celo nasprotno. Prekinil je sodelovanje! Kriva naj bi bila država. Tako so »izviseli« prostori za potrebe VDC Mozirje in že od leta 2007 načrtovana bivalna enota za celodnevno institucionalno varstvo odraslih oseb z motnjami v razvoju iz regije Saša (torej tudi občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki). Sedaj regijski VDC Saša išče nove prostore. Starši varovancev VDC-ja Mozirje so ogorčeni, prav tako tudi svojci 16 starejših varovancev, ki so načrtovali njihovo »selitev« iz dnevnega v 24-urno institucionalno varstvo. Tudi sami so namreč starejši in varovancem niso več kos. V zvezi z zapletom smo zastavili nekaj vprašanj direktorici regijskega VDC Saša Darji Lesnjak.
So res varčevalni ukrepi povzročili,
da VDC Mozirje ni več?
»Na žalost v tem trenutku to drži. Vendar gre za začasni ukrep, za katerega upam, da ga bomo do konca leta rešili in da bo mozirska enota zaživela kot samostojna tretja enota VDC Saša.«
Kako se je vse to lahko zgodilo?
»Pogodba z lastnikom prostorov, v katerih je bil VDC Mozirje do letošnjega 20. januarja, bi se letos iztekla. V pogodbi je določen enoletni odpovedni rok. Ker nam je investitor objekta, ki ga je gradil za potrebe VDC Mozirje in v katerih naj bi bila tudi bivalna enota za potrebe regijskega VDC--ja, zagotavljal, da bodo ti nared čez tri tedne od omenjenega dne, se nam je zdelo prav, da gremo iz
ljeni več kot 25 kilometrov na eno stran, kot to določa standard, zato se toliko bolj trudimo, da bi uredili zanje vsaj take pogoje, kot so jih imeli ti prejšnja leta.« V prostore, kijih je zasebni investitor gradil za VDC Mozirje in bivalno enoto, je menda sedaj naselil že druge uporabnike? »Za zdaj jih še ni naselil, ker objekt še ni zgrajen. Prav to je temeljna težava. Če bi objekt zgradil pravočasno, bi se vanje
Dogovor ni več mogoč?
»Kot kaže ne. Prekinil je namreč stike z vodstvom VDC Saša in omenjenim ministrstvom. 11. julija smo ga vabili na sestanek na ministrstvo, da bi pojasnil, kje se je zataknilo, vendar se ni odzval. Pisno je sporočil, da prekinja odnose.«
Kaj pa dogovor z dosedanjim najemnikom?
»Enoletni odpovedni rok še vedno velja, mi pa vsemu navkljub pričakujemo, da bomo rešili prostorske
Obrnili smo se tudi na Jurija Maleševiča, direktorja podjetja Interdesign Group Ljubljana. Zanimalo nas je, zakaj ni končal izgradnje objekta do spomladi letos (kot je napovedal) in zakaj je prekinil pogodbo in se odločil, da bo v prostore, ki jih je gradil za VDC Mozirje in bivalno enoto za regijo Saša, namenil sedaj drugim.
V pisnem odgovoru je Maleševic zapisal, da ga je direktorica VDC Saša Darja Lesnjak januarja letos obvestila, da za bivalno enoto v Mozirju ni dovolj kandidatov. Dva meseca kasneje (marca) pa, da delovanje VDC-ja in bivalne enote iz finančnih razlogov ne bo mogoče. »To dejstvo so konec aprila potrdili tudi na sektorju za upravljanje izvajalske mreže ministrstva za delo, družino in socialne zadeve upajoč, da bom za objekt našel druge uporabnike. Kot investitor in skrbnik nekajmilijonske naložbe sem se nehote znašel v zelo neugodnem položaju. Tudi na zadnjem sestanku na omenjenem ministrstvu (julija), na katerem so bili prisotni še predstavniki Občine Mozirje, ni bilo posluha za želje krajanov po samostojnem, neodvisnem zavodu v Mozirju, kar bi bilo glede na dosedanje zaplete z VDC Saša povsem razumljivo in upravičeno.«
Maleševic je potrdil, da bo blizu 2.000 kvadratnih metrov v objektu, ki ga gradi v Mozirju, sedaj namenil Inštitutu za avtizem.
Darja Lesnjak: »Pogovarjamo se o najemu prostorov za dnevni center, hkrati pa iščemo dolgoročno rešitev za VDC Mozirje in bivalno enoto.«
najemnih prostorov predčasno. S tem je soglašal tudi investitor. Žal se je gradnja zavlekla, vmes so posegli varčevalni ukrepi države. Ker investitor ni soglašal s predlogom ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, smo tam, kjer smo. Na srečo smo lani razširili prostore Ježka v Velenju, kjer so varovanci sedaj. Težava pa je ta, da so 4 od 14 uporabnikov mozirske enote odda-
V objektu naj bi bil center avtizma namesto za odrasle osebe s težavami v razvoju, za katere je investitor objekt tudi gradil.
vselili že lani in do teh težav najverjetneje sploh ne bi prišlo. Ker pa iz različnih razlogov gradnje ni dokončal do roka in ker se je država znašla v gospodarski krizi, je zmanjkalo denarja. Omenjeno ministrstvo mu je predlagalo, naj počaka na denar do konca letošnjega leta, vendar se za to ni odločil. Po nekaterih informacijah naj bi v »naše« prostore sedaj namestil center avtizma, del pa naj bi jih namenil zdravstveni dejavnosti.«
težave za dnevno varstvo varovancev VDC Mozirje do konca leta.« Iščete z javnim pozivom prostore za najem ali za trajno rešitev? »Za zdaj se pogovarjamo o najemu, hkrati pa iščemo tudi dolgoročno rešitev. Iščemo nove primerne prostore za dnevni center. Naslednje leto pa načrtujemo, da bomo znova 'startali' na 24-urno institucionalno varstvo, ker v tem te potrebe obstajajo.« Kaj pravi sedaj ustanovitelj in kaj lokalna skupnost, v kateri naj bi
bila skrb za osebe z motnjami v razvoju tudi ena temeljnih usmeritev?
»Ustanovitelj pričakuje, da se bo naša razvojno naravnana dejavnost razvijala tudi v prihodnje. Prav tako podpira ustanovitev institucionalnega celodnevnega varstva odraslih oseb z motnjami v razvoju ter ohranitev dnevnega centra. VDC-ji pa niso le v domeni ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ampak tudi zdravstvene zavarovalnice. Zato se moramo prilagajati
še njej. Trenutno ta denarja za te potrebe nima. Se pa naj bi prihodnje leto zadeva odprla in takrat pričakujemo normalen zagon tudi celodnevne oblike varstva. Z občino Mozirje se pogovarjamo o tem, da bi nam nekdo zgradil objekt, v katerem bosta dnevni in celodnevni center. Pogovori z možnim investitorjem so v teku in upamo na ugodno rešitev.«
■
Subvencije po novem
Zakon o uravnoteženih javnih financah zaostril pogoje ali uvedel novosti pri uveljavljanju subvencij za prehrano učencev in dijakov, pri prevozih ... -Vloge je potrebno oddati pravočasno
Tatjana Podgoršek
Poleg zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je posegel v socialo tudi zakon o uravnoteženih javnih financah.
Subvencija malic in kosil
Med novostmi je Vanja Dina Dobovičnik, strokovna delavka na Centru za socialno delo Velenje, izpostavila subvencije za malice in kosila učencev ter dijakov. Omenjeni zakon s 1. septembra ukinja splošne subvencije za malico. Dodatna subvencija pa po novem pripada le učencem in dijakom, pri katerih je povprečni mesečni dohodek na osebo v družini nižji od 42 odstotkov neto povprečne
plače. »V praksi to pomeni, da so do pomoči za malico upravičeni tisti učenci, ki so v preteklem šolskem letu uveljavljali polno ceno malice, do katere so bili upravičeni na osnovi odločbe centra, vsi ostali pa do subvencije niso upravičeni.«
Subvencijo za kosilo lahko uveljavljajo le učenci, katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega18 odstotkov neto povprečne plače. Omenjene odstotke najdejo starši na odločbi za otroški dodatek. Vlogo za subvencijo malice za učence in dijake ter za subvencijo za kosila za učence je potrebo oddati na pristojnem centru za socialno delo do 31. avgusta. Doslej so na centru že prejeli 305 vlog za subvencijo malic za učence in dijake ter 111 vlog za subvencijo kosila za učence.
Vloga za subvencijo prevoza pri prevoznikih
Z novim šolskim in študijskem letom se uveljavlja nov način subvencioniranja prevoza dijakov in študentov. Ker ta subvencija ni več ena od pravic iz javnih sredstev, o teh ne odločajo več centri za socialno delo, ampak morajo dijaki in študenti vlogo vložiti pri izvajalcu subvencioniranega prevoza, in sicer po 20. avgustu. Do subvencije prevoza bodo po novem upravičeni vsi dijaki in študentje ne glede na njihov gmotni položaj, višina subvencije pa bo odvisna od razdalje, na kateri upravičenec potuje v eno smer. Tisti, ki so oddaljeni do vključno 60 kilometrov, bodo plačali za mesečno vozovnico 20 evrov,
od 60 do vključno 90 kilometrov 30, tisti, ki pa so oddaljeni od kraja šolanja več kot 90 kilometrov, pa 50 evrov. Kljub temu da centri o teh subvencijah ne odločajo, so na velenjskem centru doslej za to obliko pomoči prejeli 106 vlog.
Z uveljavitvijo novele zakona o prevozih v cestnem prometu se ukinja tudi dodatek za prevoz pri državni in Zoisovi štipendiji. Dijaki in študentje, ki so prejemniki državne ali Zoisove štipendije in bivajo zunaj kraja stalnega bivališča, so še naprej upravičeni do dodatka za bivanje.
Štipendije
Letos prvič ne bo javnega razpisa za državne štipendije, zato lahko upravičenci oddajo vlogo za prejemanje štipendije na centru za soci-
Vanja Dina Dobovičnik: »Svetujemo, da starši čim prej oddajo vloge za subvencije, da jih bomo lahko pravočasno obdelali in jim izdali odločbe.«
alno delo v mesecu, ko jim izteče prejšnja odločba, oziroma preko celega leta. Novi vlagatelji za štipendijo, ki imajo status študenta, oddajo vlogo septembra, pravica pa jim bo priznana od 1. oktobra dalje. Vlogo za pridobitev štipendije lahko oddajo tudi dijaki, ki so že stari 18 let. Vloge za štipendije bodo na centru sprejemali do 5. septembra. Poleg starostnega pogoja in potrdila
o vpisu o rednem šolanju je pogoj za pridobitev štipendije še povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, ki ne sme presegati 53 odstotkov povprečne plače.
Znižano plačilo v vrtcu
Po besedah Vanje Dine Dobo-vičnik so doslej prejeli 288 vlog za uveljavitev znižanega plačila vrtca staršev, ki so prvič vpisali otroka v vrtec v šolskem letu 2012/2013. »Predvidevamo, da smo večino vlog za subvencijo vrtca že prejeli, saj so jih starši prinašali na center v času vpisa otrok v vrtec. Po zakonodaji imajo tisti, ki vloge še niso oddali, možnost to storiti do konca avgusta.»
Za vse pravice velja, če jih želijo upravičenci prejemati neprekinjeno, da morajo vlogo oddati tisti mesec, ko jim poteče odločba zanje. Če se upravičenec odpove določeni pravici, te ne more uveljavljati v obdobju, za katerega mu je bila priznana, »kar pomeni, da starši, ki so izpisali otroka iz vrtca in bi ga v istem obdobju ponovno vpisali v vrtec (izpis pa je bil zabeležen tudi v evidenci), niso upravičeni do subvencije vrtca v tem letu,« je še dejala Vanja Dina Dobo-vičnik.	■
6
DOMA IN PO TUJEM
«"Has
9. avgusta 2012
W
Od srede do torka - svet in domovina
Sreda, 1. avgusta
Sreda ni bila naš olimpijski dan, ostali smo razočarani skupaj s kajakašem Petrom Kauzeijem, ki je napovedoval naslov prvaka, a ostal brez vsake lovorike.
Razočarani so bili tudi upokojenci. Eden od njihovih sindikatov je na vlado naslovil pismo, v katerem zahteva, naj se državno blagajno preneha polniti s slabšanjem položaja upokojencev.
Da bo pripomogla k boljšemu jutri, pa je napovedala 38-letna brezdomka Fani Eršte, ki je dejala tudi, da se bo podala v predsedniško tekmo. Menda s podpisi državljanov.
šala dne. Znova je namreč znižala oceno kreditnega tveganja Slovenije, in sicer za dve oceni, pričakovanja pa so negativna tudi za naprej.
Na kisle novice je dobro prinesel Rajmond Debevec, ki je na svojih osmih olimpijskih igrah znova osvojil medaljo. Z malokalibrsko puško leže je zadel 701 krog, kar mu je prineslo bron.
Severna Koreja je zaprosila za takojšnjo pomoč
Prodaja se Adria Airways.
Odločili smo se za prodajo naše ptice: Agencija za upravljanje kapitalskih naložb je objavila poziv zainteresiranim vlagateljem za oddajo nezavezujočih ponudb za nakup delnic Adrie Airways.
Na Kosovu so proti nekdanjemu vodji boja proti korupciji vložili obtožnico zaradi suma korupcije. Podkupnine naj bi jemal od ljudi, proti katerim so potekale preiskave.
Izračunali so, da je nemški proizvodni sektor julija doživel največji zdrs v več kot treh letih.
Bolgarska policija je objavila fotorobot osumljenca za teroristični napad ob črnomorski obali, v katerem je bilo ubitih pet izraelskih turistov in bolgarski voznik avtobusa.
Četrtek, 2. avgusta
Znova je bil dan športa. Tokrat se nam je smehljalo. Iztok Čop in Luka Špik sta osvojila bronasto medaljo.
Rajmond si je pristreljal bron.
v hrani, potem ko so državo prejšnji mesec prizadele hude poplave.
Japonska je po 20 mesecih premora marca letos znova začela izvajati smrtne kazni.
Sobota, 4. avgusta
Doma so se vrstili odzivi na znižanje bonitetne ocene. Premier je zapisal, da se vlada temu nič ne čudi, in dodal, da je to znižanje »odgovor tistim, ki so julija vladne varčevalne ukrepe razglasili za prehitre.«
wm z
Čop in Špik sta osvojila drugo medaljo za Slovenijo na letošnjih olimpijskih igrah.
V Zagorju je nekdanji hrvaški predsednik Stje-pan Mesič obiskal grob Janeza Drnovška in si ogledal njegov sporni spomenik.
Mediji so nas informirali, da je na razpis za predsednika uprave Darsa prispelo 12 prijav, od tega 10 popolnih.
Kljub avgustu na počitnicah očitno ni bil minister za notranje zadeve Vinko Gorenak, ki je napovedal, da se bo njegovo ministrstvo v zgradbo na Litostrojski preselilo sredi oktobra.
Vlada je potrdila nastanek vseh šestih novih izobraževalnih zavodov ter zavrnila osnutek izhodišč proračunov za 2013 in 2014.
Novica dneva pa je bila, da je posebni odposlanec ZN in Arabske lige za Sirijo Kofi Annan odstopil s položaja. Pri tem je razočaran obsodil »militarizacijo konflikta« v Siriji in pomanjkanje enotnosti v Varnostnem svetu ZN.
Mesec dni po tem, ko je Mohamed Mursi zasedel položaj predsednika države, se je v Egiptu snovala že nova vlada. V njej so tako tehnokrati kot islamisti, pa tudi imena, ki si jih je v kabinetu želela vojska.
Petek, 3. avgusta
Slišati je bilo, da naj bi na televiziji Vladimirja Voduška, Info TV-ju, vsem zaposlenim izročili namere o odpustitvi, službo naj bi obdržali le sestrična Voduškove žene in nekaj družinskih članov.
Policisti so izračunali, da je julija število smrtnih žrtev na cesti močno poskočilo, zato so vsem prometnim udeležencem svetovali veliko pozornosti na motoriste, tem pa strpnost in upoštevanje drugih udeležencev.
Bonitetna agencija Moody's zagotovo ni polep-
Putina. Kljub protestom so članice pristale v zaporu.
V Grčiji so izvedli obsežno policijsko akcijo proti nezakonitim priseljencem.
Sirska vojska je silovito napadla največje mesto v državi Alep, ki ga je obkolilo več kot 20 tisoč vladnih vojakov, pripravljenih za dokončno uničenje upornikov v sirskem gospodarskem središču. Kdor je mogel, je iz mesta zbežal.
Zambijski rudarji so v prepiru zaradi plač ubili kitajskega nadzornika in ranili njegovega kolega.
Ponedeljek, 6. avgusta
Še smo se ukvarjali s padanjem bonitetne ocene naši državi. Predsednica NSi Ljudmila Novak je dejala, da je tovrstna odločitev bonitetnih agencij posledica neenotnosti v slovenski politiki. Opozicijo je pozvala h konstruktivnosti, ne pa zavračanju vseh predlogov koalicije
Če so padle bonitetne ocene, pa je vztrajno rastla cena goriv.
J J
Vztrajno padanje bonitetne ocene Sloveniji je skrb vzbujajoče.
Upravičeno.
Dan po tem, ko so v Generalni skupščini ZN sprejeli resolucijo o Siriji, so iz Pekinga sporočili, da je za zaostrovanje krize v Siriji odgovoren Zahod. Poleg Kitajske je do resolucije kritična tudi Rusija.
Sprta Sudan in Južni Sudan sta dosegla sporazum o delitvi dohodkov iz naftne industrije. Glede proizvodnje in izvoza nafte se strani še pogajata.
Na Hrvaškem so se pripravljali na slovesnost ob 17. obletnici operacije Nevihta, Srbi pa so se spomnili več kot 200 tisoč rojakov, ki so bili takrat pregnani s svojih domov na Hrvaškem.
Nedelja, 5. avgusta
Bil je dan Primoža Kozmusa. Čeprav je imel letos številne težave in se je razšel tudi s trenerjem, je v Londonu osvojil srebrno olimpijsko odličje.
Iz Londona Primož prinaša srebro.
Doma nismo imeli tako bleščečih kovin. Predsednik SLS Radovan Žerjav je zavoljo zaustavitve padca bonitetnih ocen predsednike in predsednico koalicijskih strank pozval k poenotenju.
Enotili so se tudi socialni partnerji, ki so se strinjali, da je položaj gospodarstva skrb vzbujajoč, a so ostali razdeljeni pri videnju izhoda iz težav.
Nemško policijo je pretreslo odkritje, da sta bila dva policista pripadnika veje rasistične organizacije Ku Klux Klan.
V Rusiji so zaključili sojenje ruski feministični pank skupini Pussy Riot, ki so razžalile vernike in predsednika
Naftni derivati bodo dražji. Spet.
Še ni potihnilo dogajanje v slovenski Cerkvi. Mediji so poročali, da so slovenski škofje prejeli pismo upokojenega nadškofa Urana, v katerem ta podrobno opisuje potek svojega »izobčenja« in zatrjuje, da nima nikakršnega vedenja o očetovstvu ter želi v potrditev slednjega opraviti tudi DNK test.
V Hirošimi je okoli 50 tisoč ljudi obeležilo 67. obletnico prve uporabe jedrskega orožja v vojni.
Evropski indeks zaupanja vlagateljev Sentix je nazadoval že peti mesec zapored in zdrsnil na najnižjo raven v več kot treh letih.
Na območju Poreča, Pule in Labina, kjer je v veljavi prva stopnja redukcije oskrbe z vodo, so neposlušne uporabnike že začeli izključevati iz vodovodnega omrežja.
Torek, 7. avgusta
Doma se je politiziralo. Predsednik društva Slo-venija-Rusija Saša Geržina je potrdil, da je zahteva po umiku govora zgodovinarja Jožeta Pirjevca prišla iz kabineta premierja Janeza Janše.
Medtem je bonitetna agencija Moody's znižala bonitetno oceno SID banke ter bonitetno oceno obveznic SID banke, Abanke Vipa in Factor banke.
NPU je podal dva sklopa kazenskih ovadb v zvezi z gradnjo hiše Simone Dimic, in sicer v zvezi s posojili NLB-ja in z gradbenim materialom za hišo.
Okrožno državno tožilstvo v Celju je za Vladimirja Voduška in Velenjčana Stanislava Gaberca predlagalo podaljšanje pripora.
Iz Evrope so prišle slabe novice: Italija se je še bolj pogreznila v recesijo, v Nemčiji pa podjetja poslujejo z vedno manj naročili.
Če ni šlo v Evropi, pa je zato bila toliko bolj vesela Amerika. Nasa je namreč objavila prvo barvno fotografijo, ki jo je z Marsa poslal rover Curiosity. Gre za domnevno več kot 5000 metrov visoko goro, ki jo bo 'Radovednež' prevozil med iskanjem odgovorov o morebitnem obstoju življenja na Rdečem planetu.
žabje*
perspektiva
Zeleni gozd
Ko sem prvič prišel v ta kraj, sem bil tako majhen, da si nisem znal dobro obrisati nosu. Stiskali smo se trije v enem zelenem šotoru, vodnice pa so nam zlagale obleko, ker tudi tega nismo znali. Nekdo nam je pred šotor nabil potni znak, ki je sporočal, da se je treba ogniti našega šotora, mi pa smo bil premajhni, da bi razumeli, kako neslana je bila šala starejših. Drugič ni bilo veliko bolje, potem smo se začeli igrati z baterijami, pa postavljati ogenj, šotorke, nekaj let kasneje smo prerisovali teren, brali karte in se podili po minskih poljih. In se seveda tudi izgubljali na pohodih, stiskali pod smrekami, bežali pred dežjem, počasi rasli, počeli neumnosti, veliko neumnosti, a ne da bi jih bilo res preveč.
Potem seje čas obrnil, nekaj časa smo mi zlagali obleke drugim in pazili, da oni ne delajo neumnosti, dokler nas življenje ni razpihalo na vse strani. Vendar ne popolnoma, vsako leto se vsaj nekateri znova vračamo v isti kraj, v enake noči, pod enake jutranje zvezde, če že hočete. V zadnjih letih v povsem novi vlogi. S kopico majhnih otrok, pa tudi zaradi lastne želje po zelenem gozdu in drugačnem zraku, skočimo daleč stran od varnega kokona vsakodnevne rutine, v katerem se nabirajo leta in prah.
Pišem o Ribnem, o Kajuhovem taboru, v katerem je zraslo in odraslo na tisoče Šalečanov; nekatere je taborniška izkušnja oplazila, na kakšno generacijo pa pustila zelo močan vtis. Na nekatere tako močnega, da so celo življenje posvetili taborništvu, druge pa Ribno vedno znova opozarja, da so vrednote zelenega gozda tako drugačne od vrednot vsakdana, da je pač bolje, da ostajajo tam. Zato, ker so čiste, iskrene, neposredne. Svet zunaj bi jih pokvaril. Namreč, karkoli seje pač zgodilo v letih, ki so minila od časa neobrisanih nosov do časa neobrisanih otroških ritk, v tem zelenem gozdu dobi drugo perspektivo. Cisto vseeno je, če je kdo uspešen direktor, če kdo drug išče službo, če je spet tretji igralec ali urednik ali učiteljica ali odvetnik ali srečen ali nesrečen, kakršenkoli že, sredi gozda smo si vsi enaki. In ko udarijo še sile mraka, smo si enaki še malo bolj. Priznam, morda se repertoar že desetletja ne spreminja, akordi in napačno zapeta besedila tudi ne, a tudi večina od nas je tam isto kot nekoč. Cetudi smo odrasli, četudi so se komu zgodile dobre, komu slabe stvari, te dnevi v zelenem gozdu opomnijo, da obstaja življenje na drugi strani.
Nekje vmes, v času, ko sem bil še vodnik, a še premlad, da bi upal stopiti v druge svetove, sem s svinčnikom najstniško pilil jezik in predvsem kričal, včasih tudi zaradi »preobilice« hormonov. Bil je to nek rjav zvezek, ki ga, danes vsega strganega še vedno selim iz enega stanovanja v drugega. Brez pravega razloga je tam nekje globoko skrit v knjižni omarici, včasih, vsakih nekaj, let pride prav. Daljnega leta 1989 sem tako nekaj pisal o zelenem gozdu, o naših pobegih iz tabora, smrekah, jutranji megli, o neskončnem preigravanja strun, treh akordih, pa tudi o nerazumevanju in prihajajočem slovesu. Pisal sem enako, kot mislim danes, toliko let kasneje. Pisal sem o tem, zakaj se vračamo v Ribno in zakaj je treba iz njega kdaj tudi zbežati. Povsem enako, kot je treba kdaj pohiteti h kakšni iluziji maja, kdaj pa je spet bolje, da se iz nje zbeži.
Saj ravno zato gre, za nekajdnevno iluzijo življenja in narave.
■ Jure Trampuš
r r i\ _jlI
I\J\ JLULJU* i/3-TJinJ
MEGATEL
inovativna IP telefonija
»Radovednež« že pošilja gradivo z Marsa.
• BREZPLAČNI POSLOVNI	
TELEFONSKI SISTEM	
• KLICI GARANTIRANO	- t i
CENEJŠI KOT PRI	■ m
TELEKOMU	
• 03 777 0077

ZANIMIVO
Razvoja se lotevajo z dolgoročnimi projekti
5. avgust je praznik Občine Solčava -Prednost predvsem projektom, s katerimi naj bi ustavili negativna demografska gibanja -Za panoramsko cesto tudi pomoč Avstrijcev
Tatjana Podgoršek
Solčava, 5. avgusta - 5. avgust je praznik Občine Solčava. Slavnostna seja tamkajšnjega občinskega sveta je bila na sam praznični dan, minulo nedeljo popoldan.
Razvoja se lotevajo celovito
Župan Alojz Lipnik nam je ob tej priložnosti dejal, da se je od lanskega do letošnjega občinskega praznika dogajalo in se še dogaja kar nekaj stvari. »Težko bi pravzaprav izločil enoletne projekte, ker se lotevamo razvoja postopoma, z dolgoročnimi projekti, pri tem pa upoštevamo vse vidike življenja v okolju. Eden takih dolgoročnih projektov je večkrat omenjen objekt Stara nova Rinka, v katerem deluje Zavod za trajnostni razvoj Solčavskega.. Zelo smo zadovoljni, ker je zaživela. Lani smo zabeležili blizu 11 tisoč obiskovalcev, 200 skupin, kar ni zanemarljivo.« Kot je še dejal, večkrat poudarja, da asfaltirajo zelo malo cest, ker imajo pač druge prednostne naloge. »Asfaltirane ceste nam ne bodo nič pomenile,
če ne bomo imeli ljudi. Zato je ena naših prednostnih nalog zaustavitev negativnega demografskega gibanja. Prizadevamo si za zagotovitev
Alojz Lipnik:»Asfaltirane ceste nam ne bodo nič pomenile, če ne bomo imeli ljudi.«
pogojev za življenje tako mladih kot tudi ostalih družin.«
Za to so nekatere stvari že postorili, marsikaj pa še morajo. Še letos naj bi uresničili pet projektov v skupni vrednosti blizu 200 tisoč evrov. Med njimi načrtujejo rekon-
strukcijo mostu v Klobaši, ureditev okolice cerkve Marije Snežne kot osrednjega kulturnega spomenika v Solčavi, posodobitev dela vodovoda skupaj z vodnim zajetjem v Solčavi. Med pomembnejše projekte je Lipnik uvrstil še ureditev uvoza z regionalne ceste v Medico, kjer so uredili zemljišča za gradnjo individualnih hiš predvsem za mlade družine, ter ureditev ekološkega otoka.
Projekt Panoramska cesta
Do naslednjega občinskega praznika nameravajo veliko aktivnosti nameniti posodobitvi Panoramske
ceste. Začenja se v Solčavi, se dvigne na 1200 metrov nadmorske višine in se spusti v Logarsko dolino. Ob njej živijo klene kmetije, ki se ukvarjajo tudi s turistično dejavnostjo. »Ta cesta se navezuje na Železno Kaplo in Črno na Koroškem. Želimo jo obnoviti in povezati bogate vsebine tega okolja in vse skupaj ponuditi kot edinstven turistični produkt.« V njihovih prizadevanjih jih je na nedavnem obisku v Solčavi podprl tudi deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dörfler. Obljubil je, da bodo Solčavo letošnjo jesen obiskali avstrijski strokovnjaki, ki bodo proučili možnosti sodelovanja pri tem projektu,« hkrati pa sva se ob obisku Centra Rinka pogovarjala še o medsebojni izme-
njavi
turističnih obiskov gostov, kar bi bila dobrodošla popestritev. Mi cestno povezavo z Avstrijo imamo. Pavličevo sedlo je lahko osnova za sodelovanje, vendar je potrebno, da
tudi ljudje spoznajo, da meje med Slovenijo in Avstrijo praktično ni več, ker danes še bolj kot kdaj prej potrebujemo drug drugega,« je še dejal Alojz Lipnik.
REKLI SD
Alojz Lipnik, župan Občine Solčava, o praznovanju občinskega praznika malo drugače: »Res ga praznujemo na poseben način. Občinska priznanja in nagrade podeljujejmo vsaka 4 leta, torej enkrat na mandat. S številnimi prireditvami čez leto se posvečamo obiskovalcem, turistom, občinski praznik pa vzamemo
zase in za dragocene prijatelje Solčavskega. Radi imamo domač kraj, njegovo zgodovino, zato vsako leto ob tej priložnosti izpostavimo nekaj, kar je dragoceno za nas. Tako smo že namenili posebno pozornost šoli, športu, lovstvu, našemu narečju, letos pa bomo postavili v ospredje praznovanje ob farnem prazniku, ki ima dolgo in zanimivo tradicijo.«
Adrenalinski park za otroke in odrasle
Kamp Menina v Varpolju širi ponudbo tudi v ostale letne čase - Lani drugi najboljši med velikimi kampi v Sloveniji - Primeren tudi za dnevne goste, poslovne in družinske piknike
Tatjana Podgoršek
Kamp Menina v Varpolju v občini Rečica ob Savinji se razprostira na 8 hektarjev veliki površini ob reki Savinji. Ponaša se s 4 zvezdicami, za urejenost pa je že prejel nekaj prestižnih mednarodnih priznanj. Lani mu je Turistična zveza Slovenije namenila drugo najboljšo oceno med velikimi kampi.
»Priznanja sicer nekaj štejejo, več pa štejejo zadovoljni turisti. Med njimi je kar 98 odstotkov tujcev - Nemcev, Belgijcev, Dancev in Nizozemcev. Mnogi med njimi se v času glavne turistične sezone
vračajo,« je povedal lastnik kampa Jure Kolenc.
Ključ uspeha je - po njegovem mnenju - odločitev iz leta 2002, da kamp ne bo le urejeno spalno naselje, ampak da bo nudil njegovim in tudi dnevnim gostom čim več drugih užitkov - od kulinaričnih do animacijskih, različne športne aktivnosti v povezavi z naravo in reko Savinjo. Vsaj 10 jih ponuja danes. Vse z namenom, da bi bil kamp zanimiv tudi zunaj glavne turistične sezone. »Doživetij ne manjka, uživalci narave pri nas zagotovo pridejo na svoj račun. 65 dni so lahko v kampu, pa jim niti en
Jure Kolenc: »Poletni so na jezeru v kampu na voljo napihljiva igrala.«
Pustolovski park je namenjen otrokom in odraslim, gostom v kampu in dnevnim gostom.
dan ne bo dolg čas,« pravi Kolenc, ki ocenjuje, da bodo letos zabeležili približno 10 odstotkov gostov več, kot so jih lani.
Zadnja novost v ponudbi je »stara« dober mesec dni. Adrenalinski park, ki so ga uredili v kampu za otroke in odrasle, je prava paša za oči in izziv za tiste, ki radi počnejo nekaj drugačnega. Gostje so ga dobro sprejeli, vse bolj zanimiv je tudi za dnevne turiste.
Jure Kolenc pravi, da so možnosti za prijeten dopust, za pester dan v kampu Menina že danes precejšnje, a ga to še ni ustavilo. Želi namreč, da bi služil svojemu namenu celo leto in ne le v glavni, poletni sezoni.
Zato namerava tudi v prihodnje širiti ponudbo. Poleg kolonij, taborov za otroke privabljajo domače goste z organizacijo piknikov in zabav za podjetja ter zaključene skupine. »Vzdrževanje objektov in naprav je velik zalogaj, a še premalo za to, da bi bili korak pred močno konkurenco. Možnosti za širitev kampa ni, zato načrtujemo obstoječo kakovostno ponudbo obogatiti z novimi produkti. Z lokalnim zavodom za gozdove se že dogovarjamo o ureditvi gozdne učne poti. Prav tako nameravamo urediti relaksacijski park, saj naj bi v kampu odkrili energetske točke. V Evropi nas cenijo, kar kažejo velike turistične
agencije, ki nas vključujejo v svojo ponudbo, in struktura gostov. Prav bi bilo, da bi naša prizadevanja opazili v večji meri tudi domači turisti,« je še dejal Jure Kolenc.
**
tW
RADIO VELENJE


MED VAMI
8 -
Končno pločnik proti Podkraju?
Še v avgustu naj bi začeli že lani načrtovano obnovo ceste pod župniščem do odcepa za Podkraj, ta bo dobila tudi pločnik - Priprave na praznovanje v polnem teku
«"Has	9. avgusta 2012
Fotografije in talente še zbirajo
Foto natečaj »Utrinek starega Velenja«, s katerim iščejo najbolj zanimive fotografije z motivi tega dela mesta, se počasi izteka. Še vedno vabijo ljubiteljske fotografe, da se odzovejo na natečaj. Izteče se 17. avgusta. Najboljše tri fotografije bodo nagradili.
Prav tako še vedno zbirajo prijave za nastop na večernem delu prireditve, ko bodo oder zavzeli velenjski talenti.
Čeprav se je do konca prejšnjega tedna prijavilo že okoli 100 nastopajočih talentov, ki bodo nastopili na večerni prireditvi, prijave še zbirajo. Največji odziv je bil pri glasbenih skupinah, želijo pa si tudi humoriste, igralce in podobno, zato prijave še zbirajo.
Velenje, 6. avgusta - Krajevna skupnost Staro Velenje se že pripravlja na praznovanje letošnjega krajevnega praznika. Vedno ga praznujejo v drugi polovici avgusta, letos pa so se odločili, da prireditev Noč v Starem Velenju pripravijo zadnjo soboto v tem poletnem mesecu. Nas pa je zanimalo, kaj se je v kraju dogajalo v zadnjem letu dni, zato smo na klepet povabili predsednika sveta krajevne skupnosti Andreja Kozlevčarja.
Na začetku nam je Kozlevčar povedal, da zadnje leto po investicijah ni bilo prav uspešno. In hitro doda, da so priprave na obnovo res dotrajane ceste pod župniščem in do odseka za Podkraj v polnem teku. »Upamo, da se bo obnova sedaj res začela, saj se bo z njo uresničil dolgoletni sen tako prebivalcev zaselka za gradom kot Podkrajčanov. Obnova te ceste, ki bo končno dobila tudi pločnik, je bila napovedana že lani jeseni, pa se žal ni začela. Letos naj bi bil pločnik končan vsaj do odcepa za Podkraj, potem pa še naprej proti Kavčam. Res upamo, da kljub krizi in pomanjkanju sredstev še letos končamo vsaj prvi del tega projekta,« nam je povedal sogovornik, saj naj bi dela stekla v drugi polovici avgusta.
Dela bo v okviru koncesije za
ceste izvajalo velenjsko podjetje PUP, letos pa naj bi razširili cesto, dodali pločnik, postavili robnike in asfalt položili vsaj po cestišču. Na pločniku naj bi ga verjetno položili v letu 2013. »Vse je odvisno od sred-
Andrej Kozlevčar:»Duh udarništva je pri nas še živ.«
stev. Bo pa to letos edina investicija v kraju. V svetu krajevne skupnosti se sicer trudimo, da vse leto izvajamo tudi manjša dela. Tako smo uredili ekološki otok ob Partizanski cesti, kjer so krajani z udarniškim delom poskrbeli zanj, občina pa je priskrbela material. Uredili smo tudi razsvetljavo na objektu Stari
trg 15. K sreči je duh udarništva v našem kraju še živ. Upam, da bo tako tudi v prihodnje. Kljub krizi in pomanjkanju denarja ugotavljamo, da se z dobro voljo in idejami da še marsikaj postoriti.«
Želja imajo v Starem Velenju še veliko. Pravijo, da se vse prevečkrat počutijo, kot da so »od vseh pozabljeni«, k sreči pa v lepšo podobo središča kraja, Starega trga, nekaj vlagajo tudi zasebniki. »Želimo si pa, da bi staremu mestnemu jedru vdihnili več življenja, da bi se tu začelo več dogajati. Žal to ni odvisno samo od krajevne skupnosti, ki nima dovolj sredstev, da bi to lahko spodbudila sama.«
Rušitev rdeče hiške?
Na Ljubljanski 2, takoj za staro pekarno, že dolga leta propada sicer lepa rdeča hiška. Kot kaže, pa tako ne bo več dolgo. »Občina naj bi že pridobivala gradbeno dokumentacijo za rušitev objekta. Za njim je že vse zaraščeno, to res ni v ponos središču kraja. Zato bomo veseli, ko bo to območje počiščeno.«
Ideja, da so tudi staro pekarno očistili in ji z mladinsko ustvarjalnostjo vdahnili novo energijo, pa se zdi krajanom Starega Velenja odlična. »Res nas veseli, da so v Mladinskem centru Velenje odkrili ta prostor in
ga ponovno oživili. Tudi naša prireditev ob krajevnem prazniku bo v času festivala Kunigunda. Veseli smo, ker bo tudi otvoritev letošnjega festivala prav v stari pekarni,« je še povedal Andrej Kozlevčar. In dodal, da se bo zadnjo soboto v avgustu pri njih kaj dogajalo ves dan. Pripravili bodo tudi rokodel-
sko tržnico, na kateri bodo poskrbeli za prikaz različnih starih obrti. V večernem delu prireditve bodo oder prepustili tistim, ki so se (in se
še bodo) prijavili na natečaj »Tudi Velenje ima talent«, sledila pa bo zabava s Podkrajskimi fanti.
■ Bojana Špegel
Rdeča hiška ob pekarni na Ljubljanski 2 je bila nekoč lepa, to se ji vidi še sedaj, ko jo je zob
časa res uničil. Kmalu naj bi jo porušili.
Tina Felicijan
»Predstavljajte si, da je ne bi več slišali ali glasba ne bi več obstajala.« To vam predlaga Mitja Švener, tonski tehnik eMCe placa. Potem se boste zavedali, koliko spominov in občutkov vzbudi v vas, ko jo slišite. Gotovo bi jo pogrešali. Kdo pa ne mara glasbe?! Je tako pestra, da vsaj najde kaj zase. Prav tako kot na Festivalu mladih kultur Kunigunda, kjer se že 15 let trudijo, da bi na odre postavili alternativo komercialni glasbi. Zato so tudi letos povabili domače in tuje bende, ki kaj veljajo na alternativni sceni in izvajajo glasbo različnih žanrov, da 'razturajo' na Kunigundi.
Izbrali so jih mladi domačini Matej Voglar, Mitja Švener in Dejan Požegar, ki se je k nam preselil iz Maribora, pomagali pa so
jim Davorin Štorgelj Dado, Siniša Hranjec Sinč in Drjan Jeličič Mri-go. Vsi so glasbeniki in poznavalci svojega priljubljenega žanra, tako da idej pri snovanju programa ni manjkalo. »Celo leto smo se dobivali in izbirali bende. Večjih težav nismo imeli. Naš osnovni koncept je podoben kot pri klubu
eMCe plac. Skušamo imeti čim več žanrov, vendar alternativne glasbe. Omejili smo se s tem, da nismo izbirali bendov, ki so nastopali pred kratkim. Vabili smo predvsem bende na turneji, ker jih je lažje dobiti. Sicer pa je glavno vodilo bilo pestrost in raznolikost programa,« pravi vodja koncertnega cikla Matej Voglar, Mitja pa dodaja:
»Gledamo na kvaliteto same glasbe. Ljudem želimo razširiti spekter glasbe, ki jo poslušajo, in jim pokazati nekaj novega in zanimivega.«
Oba z Mladinskim centrom sodelujeta že dolgo. Mitja je začel pri prostovoljcih, kasneje je pomagal pri organizaciji koncertov in tehniki, na Kunigundi pa dela že od leta 2006. Danes je zaposlen kot tonski tehnik za potrebe EPK. »To je zdaj
del življenja,« pravi. Matej pa je v srednji šoli prevzel dijaško sekcijo v MC-ju in pomagal Siniši pri organizaciji njegovih koncertov. »Potem je v MC prišlo obdobje srednjega veka. Stvari so postale čudne in MC je zapiral vrata. Z Elvisem Halilovičem sva na vodstvo naslovila peticijo, naj začne ponovno delovati. Takrat naju je vodstvo zadolžilo, da sceno ponov-
no obudiva,« opisuje svoje začetke Matej, ki je danes programski vodja eMCe placa in tretje leto vodja koncertnega cikla festivala. Najnovejši član Kunigundinega klana pa je Dejan Požegar, ki je kot zaposlen v MC-ju letos prvič aktivno prisoten pri organizaciji, čeprav je Kunigundo in velenjsko alternivno sceno spremljal že prej. »Človek se zaljubi in oženi. Meni
se je pač to zgodilo v Velenju. V Mariboru sem se veliko ukvarjal z organizacijo koncertov, tu pa sprva nisem bil aktiven. Zaposlitev v MCju pa je prinesla svoje. Tako sem lahko začel širiti svojo vizijo alternative,« pripoveduje.
Dejan in Matej sta oba glasbenika in imata svoja benda, Mitja pa je deloval pri reggae zasedbi in vrti glasbo. Matejev bend Entheogen bo letos tudi nastopil. »Na željo drugih članov, ne zaradi mene. Težko je biti na obeh straneh,« zatrjuje Matej, ki nastopa tudi z zasedbo The Stroj in dela pri več glasbenih projektih. »Odkar se spomnim, se ukvarjam z glasbo in me je vedno spremljala. Ne znam si predstavljati življenja brez nje, saj se ves čas opiram na njo in tudi poskušam služiti kruh z glasbo, čeprav je treba iskati tudi druge vire zaslužka.« Dejanov bend Nakajima pa bo morda nastopil prihodnje leto. »Glasba mi največ pomeni v življenju. Je edina stvar, ki me nikoli ni pustila na cedilu. Z njo se aktivno ukvarjam od 17. leta. Sem poslušalec in zbiratelj plošč,« pripoveduje.
Vsi trije praktično dihajo s Kunigundo, ki v celoti zaposljuje njihove misli celo leto. Zato je prva asociacija v povezavi s festivalom delo. A če te besede ne smejo uporabiti, po dolgem premisleku o tem, kaj jim Kunigunda pomeni, Mitja začne: »Kunigunda je pestrost kulture.« Dejan nadaljuje: »Rekel bi, da zabava. Prisotna je prepovedana beseda, seveda. Ampak človek se fajn počuti, ko nekaj dobro izvede.« Matej pa sklene: »Vrhunec celoletnega delovanja naših struktur, eMCe placa, ŠŠK-ja in MC-ja.« In že prvi pogled na letošnji program ne obljublja nič manj kot to.
Med drugimi bodo 15. festival mladih kultur Kunigunda obiskali britanski Senser, srbski Disciplin A Kitschme, mednarodni Kultur Shock, hrvaški General Woo, francoska Perrine En Morceaux, slovenski Melodrom ter Jani Kovačič in Kar Češ Brass Band (www.kunigunda.si).
Za vsak dan drug žanr
Pester glasbeni program letošnjega Festivala mladih kultur Kunigunda so s pomočjo velenjskih glasbenikov oblikovali Matej Voglar, Dejan Požegar in Mitja Švener - Kako jih je zaneslo v Kunigundine vrste, kaj počnejo in kako ter kaj jim glasba pomeni?
»Največji izziv je, da imaš program pripravljen, pa ti kak bend odpove. Potem je treba v zadnjem trenutku iskati ekvivalentne zamenjave. Zraven pa imaš pritisk piara, ker bi moralo biti že vse objavljeno. Največji izziv je reševanje takih kriznih situacij,« pravi Matej, Mitja pa odgovarja: »To je najboljše! Vedno smo polni adrenalina, ker se zavedamo, da lahko gre kaj narobe, ampak smo tako dobro pripravljeni, da komaj čakamo, da se kaj zgodi in lahko to rešimo.« Dejan pa pravi, da je največji izziv reševanje situacij, pri katerih odpove človeški faktor. »Se zgodi, da se hočeš zanesti na nekoga, pa se izkaže, da se ne bi smel.«
»Smo med redkimi festivali v Sloveniji, ki si upamo tako glasbo delati na takšni ravni, in to brez vstopnin. Velika prednost je srčnost, ki jo lahko obiskovalci občutijo z obiskom,» pravi Matej Voglar
Mitja Švener, Dejan Požegar in Matej Voglar
KULTURA
»Postali smo prava mala kulturna prestolnica
9
«
Velenje zadovoljno z «izkupičkom« sodelovanja v projektu Evropska prestolnica kulture 2012 - Najlepša nagrada producentom je dober obisk prireditev - Končanih 12 projektov, dva od skupaj 24 projektov sta v teku
Velenje, 6. avgusta - Mesto Velenje je letos eno od šestih mest, vključenih v projekt Evropska prestolnica kulture 2012, katerega nosilec je Maribor. Od 24 projektov velenjskih producentov jih je 12 že preteklost, dva se pravkar dogajata, še nekaj največjih pa je tik pred začetkom. V avgustu se bo namreč zgodil Festival mladih kultur Kunigunda, septembra pa Pikin festival. Projekt je že stopil v drugo polovico, zato je bil čas, da naredimo malo inventuro dogodkov. Na klepet smo povabili Petra Groznika, koordinatorja EPK projektov v Mestni občini Velenje, in direktorico Festivala Velenje Barbaro Pokorny, saj je Festival producent kar devetih EPK projektov, med njimi dveh največjih. Eden - 28. Poletne kulturne prireditev - uspešno poteka, drugi - 23. Pikin festival - pa se hitro bliža.
Svež veter, ki je prinesel veliko dobrega
Peter Groznik nam je uvodoma ocenil dosedanji potek projektov, ki tvorijo velenjsko zgodbo EPK. »Na osnovi vseh realiziranih projektov, ki smo jih vestno in budno spremljali v prvi polovici leta, z največjim veseljem ocenjujem, da so prav vsi projekti prinesli Velenju tisto dodano vrednost, ki smo si jo ob njihovem načrtovanju in pripravi želeli. Veseli me, ko vidim, da so tako producenti kot obiskovalci najrazličnejših kulturnih prireditev izkoristili priložnost, ki jim jo je omogočila prav organizacija programov pod blagovno znamko EPK. Lahko zatrdim, da so res naredili nekaj nadstandar-dnih vsebin, ki so močno zaznamovale mestni utrip. Predvsem pa so glas o ustvarjalnosti Velenjčanov in Velenjčank ponesle skozi močno medijsko podporo projektu EPK ne le po Sloveniji, ampak tudi po
IS^I A
Mesto je bolj živo
Ali v Velenju čutimo utrip Evropske prestolnice kulture? To je bilo vprašanje, na katerega smo iskali odgovor pri mimoidočih na mestnih ulicah. Povedali so nam ...
Milena Blažič: »Osebno menim, da se ta utrip čuti. V mestu je vrvež; ko gre človek po opravkih,
svetu.«
Dejstvo je, da smo tudi tisti, ki kulturne dogodke redno spremljamo, navdušeni nad vsebinami, pa tudi odkritjem novih lokacij, ki jih bodo v letošnjih projektih uporabili pro-ducenti EPK zgodb. Groznik doda: »Najbolj me veseli spremljati tiste dogodke, ki so nastali kot nekakšna
Letos se je zasnovalo in uresničilo kar nekaj odličnih projektov, ki jih sploh nismo načrtovali. Prepričan sem, da bodo nekateri od njih živeli še naprej. Naj izpostavim BazArt, revitalizacijo letnega kina ob jezeru in še celo vrsto novih vsebin, ki se rojevajo kot nekakšni odvodi letošnjega pestrega dogajanja, postaja-
Peter Groznik s sodelavko Ano Godec v EPK pisarni v Vili Bianka. Posebej vesel je, ker se je ob glavnih 24 projektih rodilo še veliko malih, izvirnih, ki obetajo tudi nadaljevanje kulturniške zgodbe.
»posledica« intenzivnejšega dogajanja na področju kulturno-umetni-ške produkcije v mestu. Veseli videti nove obraze med ustvarjalci in obiskovalci prireditev, veseli videti, kako se je pozitivna energija, ki so jo EPK programi vnesli v mesto, od mestnega središča razširila tudi do velenjskih jezer, nenazadnje do dolgo opuščene stare pekarne, kjer nastajajo novi umetniški ateljeji.
jo pa samostojni projekti, ki imajo potencial, da bodo živeli tudi, ko se bo leto 2012 izteklo.«
In kako velenjske projekte ocenjujejo v krovnem Javnem zavodu EPK Maribor 2012? Naš sogovornik zatrdi: »Mislim, da lahko neskromno ugotovimo, da se je Velenje lotilo priprave programa za letos sistematično, odprto in tran-sparentno. Skozi široko delovanje
smo uspeli k pripravi programov pritegniti tako najmlajše ustvarjalce kot uveljavljena velenjska imena, ki ne delujejo več na našem območju. Pridružili so se nam tudi vsi javni zavodi, številna društva, podjetja. Širok nabor človeških virov je prinesel kakovost v smislu povezovanja med generacijami, pa tudi kakovost pri dogodkih, njihovi odmevnosti in prepoznavnosti Velenja. Po dogodkih prejemamo čestitke tako s strani strokovnih producentov Javnega zavoda EPK Maribor, kot tudi od kolegov iz partnerskih mest. V prvi vrsti pa veseli to, da so domačini v vsem tem kulturnem dogajanju prepoznali svež veter, ki je Velenju prinesel veliko dobrega.«
Naš sogovornik doda, da je bilo vseh 12 že končanih EPK projektov dobrih. »Smo na območju polčasa, pred nami pa je še nekaj presežkov. EPK »vrtenje« zgodb so zelo pognale Poletne kulturne prireditve, nadaljevali bom s svežimi vsebinami festivala Kunigunda, nadgrajenim Pikinim festivalom. Sledi tekmovanje Evropa pleše, festival vezenja, pa dva odmevna projekta v Muzeju Premogovništva Slovenije, kjer bodo gostili Laibach Kunst in koncert te skupine. Nastaja izviren projekt Bela tehnika - črna magija in čudovita knjiga o sedanjosti in prihodnosti Velenjskih jezer ...«. Naš sogovornik je prepričan, da se bodo mnoge kulturne zgodbe nadaljevale tudi v prihodnje ravno zato, ker so uspeli vključiti tako širok nabor sodelujočih, tudi novo odkritih talentov.
Kulturne počitnice zagotovljene
Festival Velenje je največji pro-ducent in koproducent velenjskih EPK dogodkov. Direktorica Barbara Pokorny tiste, ki so že za njimi, ocenjuje zelo pozitivno. »V zgodbi Evropske prestolnice kulture smo prevzeli kar 9 različnih projektov, približno polovica jih je za nami
da so bili na kateri od prireditev, da je bilo lepo . Sama pa moram priznati, da sodelujem bolj malo, saj mi za zdaj zdravje tega ne dopušča. In mi je žal, saj imam kulturo rada. Najraje obiščem gledališče, si ogledam kakšno dobro komedijo, da se malo razvedrim. Tudi koncerti mi niso tuji. Včasih sem se z veseljem odpravila v opero, ki jo v Velenju pogrešam .«
Marta Zimšek: »Predvsem veče-
tizirati, a po nepotrebnem. Tisti se po mojem mnenju premalo zanimajo za to, kaj se dogaja. Poleti obožujem prireditve na prostem. Z veseljem se usedem, poslušam, gledam in preprosto uživam. Veliko je bilo prireditev, ki sem jih obiskala. Če ne utegnem, si pa kaj preberem v lokalnih medijih. Informacij je dovolj.«
Miha Pohar: »Na prvi pogled nimam občutka, da bi se v mestu letošnje leto bolj dogajalo kot prej-
ne obiskujem oziroma se nanje redkokdaj odpravim. Ukvarjam se z drugimi stvarmi, ki me bolj zanimajo. To je predvsem šport.«
Katarina Prajo: »Velenje je del Evropske prestolnice kulture in ta utrip se v mestu definitivno čuti. Dobro so poskrbeli tudi za mlade. Kamorkoli se obrneš, lahko najdeš vabilo na katerega od dogodkov. V
vidi, da mesto ne spi, ampak je živo. Tudi med ljudmi večkrat zasledim kratke pogovore o tem,
ri se mi zdijo v Velenju zelo živahni. Vedno se nekaj dogaja, kar mi je zelo všeč, in mislim, da ostalim tudi. Se pa najde kdo, ki zna pokri-
šnja. Opazil pa sem, da je mesto polno plakatov, veliko je obvestil o dogodkih. Tako da verjetno ima človek kam iti in si kaj ogledati. Sam pa kulturnih prireditev
mestu je bolj pestro. Sama sicer dogodke obiščem redko. Razen fotografskih razstav. Na njih me lahko najdete skoraj vedno. Fotografija me zanima in tudi sama se z njo veliko ukvarjam.«
■ vg
in ocenjujem, da so bili le-ti zelo uspešni. Verjamem, da tako menijo tudi naši obiskovalci, ki z množičnim obiskom dodajo prireditvam še poseben čar. Res sem vesela, da so poletne prireditve praviloma razprodane. Seveda pa je tudi na brezplačnih dogodkih obisk odličen. Prepričana sem, da je tako tudi zaradi večje promocije, predvsem pa zaradi kvalitetnega programa, ki
Barbara Pokorny: »Dober obisk je najlepša nagrada producentom.« (foto: sherpa)
smo ga lahko ustvarili zaradi dodatnih sredstev projekta Evropska prestolnica kulture in močne podpore Mestne občine Velenje.«
Vsake oči imajo svojega malar-ja, tudi, kar se všečnosti kulturnih dogodkov tiče. Sogovornico vprašamo, kje vidi presežke v prvem polletju. »Najprej se spomnim na Carmino Burano, velik projekt, ki je napolnil Titov trg, presenetil organizatorje in verjamem, da zadovoljil tudi najbolj zahtevne poslušalce. Želimo si, da bi ga lahko izvedli
še kje. Lep je bil dogodek, ki ga je pripravil Šaleški študentski oktet na gradu, uživala sem na dogodkih Max klub jazz festivala, ki je potekal že v marcu. Ne smem izpustiti izjemne razstave Gorenje z vizijo v galeriji. V posebnem spominu pa mi bo ostal koncert Josipe Lisac, tudi zato, ker smo ga pripravili v premalokrat izkoriščenem, čudovitem vrtu vile Herberstein. Presežek tega leta se mi zdijo tudi predstave, ki prav zaradi projekta EPK nastajajo v domačem okolju - naj še posebej izpostavim muzikal Aladin, ki bo septembra spet navduševal obiskovalce.« K temu doda, da so letošnje poletne kulturne prireditve, prav tako samostojen EPK projekt, ne le bogate, saj prinašajo več kot 60 po zvrsteh različnih dogodkov, ampak tudi izjemno kvalitetne in dobro obiskane. Po dogodkih sporočila obiskovalcev organizatorjem povedo, da se dobro izbrali. In pohval je veliko, izvemo. Tudi od obiskovalcev, ki na prireditve prihajajo od drugod. »Veseli smo, ko na parkiriščih opažamo registracije z vseh koncev Slovenije. Kar nekaj obiskovalcev prihaja iz Maribora, bližnjega partnerskega mesta Slovenj Gradec, pa tudi iz celotne savinjske regije, tudi iz Ljubljane. Teh bo zagotovo še več jeseni, v času Pikinega festivala. V teh poletnih dneh k nam prihajajo tudi tujci, ki dopustujejo v okolici. Lahko rečem, da je Velenje postalo mala kulturna prestolnica.« Zato je letos preživljati poletje doma, v Velenju, užitek. Uživamo namreč lahko kulturno obarvan dopust, saj Velenje letos nudi veliko več kot nekatera večja slovenska mesta.
■ Bojana Špegel
šaleški
študentski
klub
www.ssk-klub.si Poletno čiščenje
Pa smo se le odpravili na dolgo pričakovano taborjenje v Ribno. Tehnična ekipa je prišla že v ponedeljek in v taboru postorila vse potrebno, da se je v sredo s prihodom prvih študentov lahko začel nepozaben teden zabave in rekreacije v naravi. Preden smo se odpravili v Ribno, pa smo izpolnili svoj dolg do skladišča v eMCe placu. Z dijaki smo organizirali čistilno akcijo in pregledali stare dokumente ter uredili arhiv, iz skladišča smo izbrskali reči, ki nam bodo prišle
prav v Ribnem, na novo pospravili in se znebili odpada. Kdo pravi, da delovno poletje ni zabavno? Nekateri ste se sredi študijskega dopusta že lahko vpisali v višji letnik. Prav kmalu pa si boste lahko uredili tudi subvencionirano prehrano za novo študijsko leto. Informativna točka subvencionirane študentske prehrane, na kateri boste prejeli vse informacije o ponudnikih po celi Sloveniji ter uredili vse potrebno, da med študijem ne boste lačni, se bo v pisarni ŠŠK-ja v eMCe placu odprla 20. avgusta.
V imenu Mladinskega centra pa vas vabimo še na 15. festival mladih kultur Kunigunda, ki se bo začel 24. avgusta, prvi dogodki pa bodo že dva dni prej. Pridite se znoret in se okrepite pred zadnjim izpitnim obdobjem in novo sezono študija. Srečno iz Ribnega!
■ tf
ŠŠK-jevo polteno čiščenje skladišča se je poznalo tudi v Galeriji eMCe plac, kjer je trenutno postavljena razstava Vitezi okrogle mize Tine Mohorovič in Megi
Milosevic.
10
KULTURA
"aHAS
9. avgusta 2012
Človek - figura kot podoba pomenov
V dvorani Marof v Šmartnem ob Paki 12 likovnikov »raziskuje« človeško figuro - Delavnica posebnost v slovenskem prostoru
Tatjana Podgoršek
Dvorana Marof Mladinskega centra v Šmartnem ob Paki je od minulega petka likovni atelje za 12 ustvarjalcev iz vse Slovenije. Tu je namreč Javni sklad RS za kulturne dejavnosti pripravil slikarsko delavnico z naslovom Človek (figura) kot podoba pomenov. To je 26. tovrstna delavnica, od tega jo je sklad tretjič organiziral v Šmartnem ob Paki. Udeleženci ustvarjajo pod mentorskim vodstvom akademskega slikarja specialista Dušana Fišeija. Končali jo bodo v soboto, 11. avgusta, in sicer z otvoritvijo razstave del 10 udeležencev. Otvoritev bo ob 20. uri v Hiši mladih v Šmartnem ob Paki.
Dušan Fišer je med drugim povedal, da je delavnica zaradi specifičnega programa in načina dela posebnost v slovenskem prostoru,« ker traja 10 dni brez prekinitve. Tako udeleženci ne izgubijo stika z delom, ampak se lahko vanj bolj poglobijo. Rezultat tega je napredek vsakega posameznika in kakovostnejša dela. Hkrati je biti toliko časa na istem mestu z istimi ljudmi preizkušnja, kako znamo komunicirati. Tudi tako se učimo, saj ima vsak svoj pogled na temo, način dela.«
Tema letošnje delavnice je raziskovanje človeške figure - njene forme v kontekstu vsebine, ki je vezana na prostor in čas, v katerem živimo. Na njej so v prvih dneh udeleženci vadili risanje in slikanje človeške figure v naravni velikosti, v drugem delu delavnice pa sedaj raziskujejo svoj osebni likovni izraz, svoj
pogled in sporočilnost vsebine, v katero je figura vpeta.
Ker je delavnica bolj zahtevna, na njej sodelujejo odrasli, študenti in pedagogi, ki že imajo osnovna likovna znanja, predvsem pa jih zanima razpisana tema. Organizator vsako leto pripravi drugo temo, saj je namen delavnice - pravi vod-
V ateljeju Marof
ja projekta Andreja Koblar Perko
- raziskovanje in preizkušanje različnih sodobnih likovnih pristopov in praks. »Takšno izkušnjo, kot jo bodo dobili udeleženci letošnje delavnice, lahko dobijo le študenti Akademije za likovno umetnost,« je še menila Koblar Perkova.
■ I	V® ■•	•	■ V	• I «V*
Novo življenje v Fasunovi hisi
Na Ljubnem odprli center za razvoj podeželja - Pridobitev za lokalno skupnost in celotno Zgornjo Savinjsko dolino
Tatjana Podgoršek
Ljubno, 23. julija - Občina Ljubno je leta 2004 postala lastnica Fašuno-ve hiše - svojevrstnega kulturnega spomenika v tamkajšnjem trškem jedru. V njej je v teh letih že uredila muzejske in poslovne prostore, učno kuhinjo, minuli ponedeljek pa je vsebino dopolnila še z večnamensko dvorano. Uredila jo je v zgornjem delu objekta. Hiša je postala center za razvoj podeželja, »... ki je pomemben za lokalno skupnost in tudi širše,« je prepričana Ivica Ore-
šnik - strokovna delavka na Zavodu za razvoj podeželja in turizma Savinja. Zavod domuje v hiši, poleg upravljanja dejavnosti Lokalnih akcijskih skupin Zgornje Savinjske in Šaleške doline pa uspešno izvaja še druge promocijske ter izobraževalne dejavnosti. Zagotavlja tudi potrebno podporo posameznim projektom in posameznim nosilcem dejavnosti pri zagotavljanju kakovosti izdelkov, storitev ter njihovem trženju.
Orešnikova je izrazila zadovoljstvo, ker hiša vse bolj pridobiva
pomen. Že doslej so v njej pripravili do 6 dogodkov na mesec, vrsto uspešnih učnih kuharskih delavnic, z novo dvorano pa pričakujejo, da bo vsega še precej več. Dvorana bo namreč služila za različna srečanja, delavnice, medgeneracijska druženja, prireditve. S pridom jo bodo lahko izkoristila tudi različna društva. »Na zavodu si želimo nove zaposlitve, osebe, ki bi se v večji meri ukvarjala s promocijsko dejavnostjo centra. Sedaj sva zaposleni le dve in za te zadeve nimava veliko časa. Administrativnih postopkov
je namreč pri upravljanju z dvema Leader območjema zelo veliko.«
Obnova spodnjega dela Fašuno-ve hiše (muzejskega dela, ureditev učne kuhinje ...) je leta 2004 stala 125 tisoč evrov, zadnja pridobitev (dvorana) pa 76 tisoč evrov z DDV-jem. Po besedah Orešnikove pričakujejo, da bo za neto vrednost naložbe evropski kmetijski sklad primaknil 62 odstotkov nepovratnega denarja.
Hiša Foršt 51, po domače »Pri Fašunu«, je kulturni spomenik. Skupaj z gospodarskim poslopjem predstavlja enovit tip stegnjenega doma. Domačija s skromno zasnovo in dvoriščem predstavlja dom malega kmeta, »vlcerja« oziroma gozdnega delavca in flosarja. Glede na stanje in podobo jo uvrščajo v prvo polovico 19. stoletja. Hiša je pritlična, zidana iz kamna z vkopano kletjo. Predstavlja tip hiš s klasičnim - osrednjeslovenskim tlorisom razvrščanja prostorov okrog veže, ki jo na tem področju imenujejo »lopa«.
Glasbeni»Veter z juga«
Vsakoletni poletni dopust sem tudi letos posvetil malce krajšemu potovanju. Letošnje kulturno poletje v mestu je bilo tako bogato in kulturnoprestolniško pestro, da mi narava dela ni namenila intenzivnejšega odklopa od mestnih kulturnih dogodkov, hkrati pa bi bilo kar težko zamuditi nekaj izjemnih izvajalcev, ki so nastopili na domačih prizoriščih. Letošnje kulturno poletje v Velenju je bilo (in je še) bogato v vseh pogledih, po pestrosti ponudbe, gostovanjih različnih izvajalcev iz vseh koncev »starega (in tudi novega) sveta«, hkrati pa se je v programu znašlo mnogo dogodkov, ki so prepričali tako široke množice obiskovalcev kot tudi poznavalce in sladokusce s posebnimi kulturnimi potrebami. Ker je največ dogodkov poletnih prireditev v mestu že po tradiciji glasbenih, je bila tovrstna ponudba najbogatejša. Po navadijo opravičujemo s potrebo po lahkotnejšem glasbenem doživljanju počitnic. Glasba poslušalce lahko namreč usmerja na eni strani tako v pasivno (sproščujoče) poslušanje zvoka kot tudi strukturirano poslušanje, ki so ga sposobni glasbeni poznavalci. Ti se po navadi tudi v dnevih na »off« odločajo za zahtevnejše in umetniško prepoznavne glasbene žanre. Letos smo lahko v Velenju poslušali in prepoznali kar nekaj izjemnih in nadpovprečnih glasbenih dogodkov, med katerimi so morda izstopale Same babe, Pegasus, veliki poletni koncert v »scenariju in režiji« Massima Savica, pa Jararaja in še kaj. Glede na to, da smo za na te izjemne dogodke vpeti v poletnih mesecih, ko na nas najbolj vpliva južna toplotna klimatološka situacija, so dogodki, navdihnjeni s sproščujo-čim glasbenim sporočilom in južnim glasbenim temperamentom, v obiskovalcih pustil globok glasbeni in poletni pečat. A če na glasbo gledam zelo osebno, saj o mestni kulturi neradpole-miziram javno, je za razliko od mojih prejšnjih poletnih dopustniških potepanj letošnje južnoapeninsko dopustovanje v Italijanski Apuliji imelo izjemen glasbeni pečat. Bilo je kar nekako v sozvočju s poletnimi dogajanji v našem mestu. Ogledal sem si celo Evropsko prestolnico kulture 2019, Matero v pokrajini Basilicata. In tako lahko letošnji dopustniški zapisek namenim predvsem glasbenim impresijam in doživljanju najpopularnejše umetniške zvrsti - glasbe, tam doli na »peti škornja«, kjer sem se odločil preživeti konec julija. Na letošnjem aktivnem počitnikovanju sem namreč naletel kar na tri izjemne glasbene dogodke, ki sem jim prisluhnil hote ali nehote. Na polotoku Gargano sem ob praznovanju mestnega zavetnika v kraju Peschici naletel na izjemen big bend pod vodstvom italijanskega pevca Paola Bellija. Ta je v s svojim projektom »Social-swing tour« pričaral pravo vzdušje in zabaval več kot tisočglavo množico lokalpatriotov in dopustnikov z mešanico popa, swinga, jazza in italijanskih evergre-enov. Vse je bilo seveda v preobleki dvanajstčlanske bigbandovske zasedbe. Ob polni orkestraciji znanih skladb bogate zakladnice italijanske glasbe, pri kateri skoraj za vsako lahko rečeš, kje sem že tole slišal? ali kateri je že ta komad?, smo se lahko pozibavali in glasbeno veselili skoraj poltretjo uro na ozkem mestnem trgu. Vmes seveda ni manjkalo povezovalnega italijanskega talk-showa, ki pa kljub omejenem razumevanju ni pustil »globljih doživljajskih brazgotin«. Drugo glasbeno spoznanje je bilo še bolj avtentično. Pravi glasbeni veter z juga sem doživel kar v avtokampu na obrobju mesta Gallipoli. Tu sem spoznal pravi Apulijski etno-pop s poslušanjem lokalne skupine »Vento del sud« (veter z juga). Ob ritmični glasbi, ki sloni na živahnih tamburinskih ritmih, ob violini in mehovskih tresljajih harmonike sem se spet zavedel, da fenomen Beltinške bande, Katalene, Terrafol-ka... domuje v sleherni glasbeno razviti evropski državi. In slednjič... Kot jagoda na torti se je zgodil obisk jazzovskega koncerta, ki sem ga edinega planiral obiskati »ad hoc«, brž ko sem zasledil nekaj plakatov dogodka v počitniških krajih. V Bariju ob južni jadranski obali sem si ogledal koncert enega največjih jazz pianistov današnje dobe Keitha Jarretta. Nastopil je v prekrasnem gledališču Teatro Petruzzelli s svojih standardnim triom, bobnarjem Jackom DeJohnettom in basistom Garyjem Peacockom. Dve uri čiste jazzovske lirike, božanja ušes, »poslušalskega hiberniranja« ob umirjenem jazzovskem ritmu mi je pričaralo glasbeni dogodek, ki se ga bom spomnil do konca dni. Keith Jarrett je eden tistih izvajalcev, ki sem si jih tako ali tako želel enkrat v življenju slišati za vsako ceno. O cenah vstopnic ne bom izgubljal besed, bile so visoke, tako da se je pred dvorano zganila celo civilna družba. A takšen koncert se ti zgodi in postavi pred nos samo nekajkrat v življenju ... Kakorkoli že, dopust je bil tudi tokrat prekratek, glasbe in kulture dovolj, ravno prav tudi poletnih toplih večerov. Čeprav je bil obisk Matere, kjer je Mel Gibson snemal Kristusov pasion, Venose - mesta pesnika Horaca in skladatelja Gesualda da Venose, Alberobella s Truli arhitekturo, baročnega Lecceja . tudi svojevrstno kulturno spoznanje, pa lahko rečem, da je letošnjemu dopustu, na svoj način pa tudi domačim kulturnim prireditvam, dala pečat predvsem glasba s koreninami, ki sežejo na jug. Pa naj bo to Jarrettov jazz, Massimov pop ali »Veter z juga«.
■ Matjaž Šalej


nikoli sami J^Q ^ g
i^I
107,8 MHz
11
tAonjenn ina cAS©PDSDOI mozaik
Glasbene novičke
Frekvenca mladih že »na delu«
Ob petkih ob 18. uri je na valovih Radia Velenje na sporedu oddaja za mlade Frekvenca mladih. Ustvarjajo jo prostovoljci Mladinskega centra Velenje pod skrbnim mentorstvom naše trenutne počitniške »pomoči« Tine Felicijan, ki jim pomaga predvsem pri izbiri teme in sogovornikih. Ko na srednjih šolah odzvoni šolski zvonec in nastopijo počitnice, do začetka novega šolskega leta ta frekvenca »ugasne«. Letos pa bodo počitnice ustvarjalcev omenjene radijske rubrike krajše.
Tina je odločitev o predčasnem »odprtju« frekvence takole komentirala: »Začenja se festival mladih kultur Kunigunda in zakaj ne bi glasbo, ki jo bo moč slišati na festivalu, predstavili čim širšemu krogu ljudi. Ta glasba je vendarle malo drugačna.« Tini bo pri tem pomagal Matej Voglar, ki se med šolskim letom večkrat oglasi v Frekvenco mladih, sam
pa vodi tako imenovano pododdajo Alternator. V njej predstavlja glasbenike, ki nastopajo v MC placu Mladinskega centra Velenje. Tista »ta prava« frekvenca, v kateri lahko srednješolci slišijo še kakšno zanimivo informacijo, prisluhnejo svoji glasbi, bo na Radiu Velenje v novem šolskem letu na sporedu že v petek, 7. septembra. Tina obljublja nove vsebine, zanimive teme in nove člane ekipe. »Ta je potrebna temeljite prenove tudi zato, ker nekateri dosedanji člani odhaja-
V Frekvenci mladih bomo poslušali	jo na študij dru-
tudi novo ploščo velenjskega	gam,« je še dejala
reparja Nemirja, ki bo nastopil na	Tina Felicijan.
festivalu Kunigunda.	■ tp
... na kratko...
OMAR NABER
V teh prevročih poletnih dneh vam Omar Naber poklanja novo skladbo z naslovom Za srečo, za sanje. Omar tudi tokrat ni odstopil od njemu značilne zvočne krajine, ki jo prežema zvok električnih kitar, nekatere poteze spominjajo na pretekle ska uspešnice in čase, ko je kraljeval še dobri stari rock.
AVTOMOBILI
V	okviru letošnjih Poletnih kulturnih prireditev bo 23. avgusta pred velenjskim kulturnim domom nastopila legendarna slovenska glasbena skupina Avtomobili. Novogoriška zasedba je znana po številnih uspešnicah, kot so Gospodar, Skozi leta, Sama, Poletje ljubezni, Punce izginjajo v noč ...
DEKAMERONI
Na željo njihovega bolnega prijatelja, pevca Rada Bezjaka - Čižka, so se člani legendarne skupine spet zbrali in studijsko posneli svojo prvo avtorsko skladbo Ljubezen izpred 45 let. Dekameroni so delovali v obdobju od leta 1967 do 1973, njihova najbolj znana uspešnica pa je Sava šumi.
USPEŠEN SCHENGENFEST
V	Vinici ob Kolpi se je končal letošnji festival Schengenfest. Bil je zelo uspešen, saj ga je po uradnih podatkih organizatorjev v treh dneh obiskalo kar 22.000 ljubiteljev dobre glasbe in zabave.
IL DIVO
16. septebra bo Slovenijo v sklopu evropskega dela svetovne turneje obiskal znan operni kvartet Il Divo. Njihova glasba predstavlja most med klasiko in pop glasbo, njihovi izjemni vokali v kombinaciji z opernimi arijami pa so osvojili na milijone poslušalcev po vsem svetu. Nastopili bodo v dvorani Stožice.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	IN & OUT - Te čakam
2.	DEMETRA MALALAN - Poišči me srečno
3.	OMAR NABER - Za srečo in sanje
Fantovska zasedba IN & OUT, ki je navdušila z nastopi v oddaji X-Fac-tor, se je končno predstavila tudi s prvim singlom - balado Te čakam. Pri nastanku skladbe sta sodelovala producent Dejan Radičevič in Rok Vilčnik, ves čas pa jim je ob strani stal njihov mentor Aleš Uranjek, ki je posnel tudi bobne za skladbo Te čakam.
LESTVICA D@MAČ0 ®EASBB
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ans. Žargon - Stara polka
2.	Ans. Tik tak - Njene solze
3.	Ans. Snežnik - Naj pesem odmeva
4.	Ribniški pušeljc - Sramežljivi Ribnčan
5.	Trubadurji - Trubadurji
6.	Vasovalci - Starec in tambura
7.	Ans. Krjavelj - Lovčeva žena
8.	Šaljivci - V srcu zvest
9.	Igor in Zlati zvoki - Zeleni gaj
10.	Ans. Roka Žlindre - Zanalašč
... več na www.radiovelenje.com
Snoop Dogg v reggae
Ameriški raper Snoop Doog se je očitno navdušil nad reggaejem. Po obisku Jamajke v začetku leta ga je ta glasbena zvrst tako prevzela, da se je odločil posneti regejaški album. V najnovejši inkarnaciji se predstavlja kot Snoop Lion, predstavil pa je tudi že prvo regejaško obarvano pesem z naslovom La La La. Album v tem
ga leta 1989 v ljubljanski Hali Tivoli. V postavi sta bila takrat še (danes že pokojni) kitarist Michael Burston in originalni bobnar skupine Phil »Philthy Animal« Taylor. Že takrat pa je z Motörheadi zaigral kitarist Philip Campbell, ki se je skupini pridružil leta 1986, in bo tako kot Lemmy nastopil v Ljubljani drugič.
Eros napoveduje nov album
Italijanski pevec Eros Ramazzotti po treh letih napoveduje nov album, ki bo izšel novembra. Na njem bo med drugim tudi pesem, ki jo je posnel z ameriško
stilu bo nosil naslov Reincarnated in bo izšel jeseni, ko bo nekdanji gangsta raper predstavil tudi istoimenski dokumentarec, v katerem bo moč spoznati nekaj posebnih plati njegovega življenja in seveda veliko njegove glasbe. Film bodo septembra predstavili na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu.
Pitbull ponovno s Shakiro
Ameriški raper Pitbull in kolumbijska pevka in lepotica Shakira sta ponovno združila moči in skupaj posnela pesem z naslovom Get It Started, ki je hkrati tudi prvi single z raperjevega sedmega studijskega albuma
zvezdnico Jennifer Lopez. Eros bo novi album izdal tri leta in pol po zadnji plošči Ali e Radici, pri njegovem nastajanju pa so sodelovala mednarodno znana imena. 48-letni pevec je napovedal, da bosta na albumu dva dueta, eden z uspešno skupino najstniških tenorjev Il Volo, drugi pa z J.Lo. Italijanski zvezdnik je sicer v svoji dolgoletni karieri že posnel duete z nekaterimi ameriškimi zvezdniki, kot so Tina Turner, Cher, Joe Cocker, Ricky Martin ... Eros Ramazzotti je v svoji 30-letni karieri prodal 55 milijonov plošč.
6. festival Poletje pod kozolcem
V Šmartnem ob Paki bodo letos pripravili že 6. poletni festival Poletje pod kozolcem 2012. Glasbeni dogodki se bodo tudi letos odvijali na prireditvenem prostoru ob Hiši mladih, festival pa se bo začel v petek, 17. avgusta, ob 21. uri, z otvoritvijo in nastopom skupine
Global Warming. To je drugo sodelovanje 31-letnega raperja in 35-letne pevke, saj sta skupaj posnela že Shakirino uspešnico Rabiosa. Pitbull, katerega novi album bo izšel konec septembra, je sicer znan po sodelovanjih s številnimi uspešnimi pevci in pevkami, kot so Usher, Jennifer Lopez in Chris Brown. Videospot za aktualno skladbo, ki ga je režiral David Russo in je videti je kot kratek film, so posneli v Madridu.
Prihajajo najglasnejši
Motörhead, kultni najglasnejši bend z Otoka, bo 10. decembra ponovno nastopil v veliki dvorani ljubljanske Hale Tivoli. Legendarni angleški trio z nesmrtnim Lemmyjem Kilmistrom na čelu se jeseni vrača na turnejo po Evropi, v sklopu katere bodo že četrtič obiskali tudi Slovenijo. Motörhead so nazadnje obiskali našo državo leta 2007, pred tem pa so nastopili na motozboru v Moškanjcih pri Ptuju leta 1999 in davne-
Prifarski muzikanti. Teden dni kasneje (24. avgusta) bo potekal predizbor Šmartno išče talent, na katerem bo kot gostja nastopila Manca Dremel. V nedeljo, 26. avgusta, bo sledilo tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev na prireditvi Eno pesem peti, naslednjo nedeljo (2. septembra) pa bodo v okviru poletnega festivala v Šmartnem ob Paki nastopili skupina Katri-nas in Big Band VOX.
Festival se bo zaključil v petek, 7. septembra, s finalnim večerom natečaja Šmartno išče talent, na njem pa bo kot gostja nastopila Eva Boto.
12
"aHAS
9. avgusta 2012
»Čuj, povej, zakaj ne nosiš pajkic,« je zanimalo obiskovalca sobotne kmečke tržnice, kjer so na niz zanimivih prireditev v avgustu vabili člani turističnih društev Velenja, Šaleka in Vinske Gore. Vedno dobrovoljen Marjan Prislan, ki se je za promocijske namene prelevil v srednjeveškega viteza, je odgovoril: »Kav-bojke so veliko bolj udobne, verjemi.«
Poškodbe so gotovo največja nadloga v športu, tako v poklicnem kot ljubiteljskem. Trenerji se jih zelo bojijo, igralci seveda tudi. Prav zato trenerji pred vsakim treningom zahtevajo od igralk oziroma igralcev, da se pošteno ogrejejo.
Trener velenjsko--škalskih nogometašic Dušan Uršnik je prepričan, da v prejšnjem prvenstvu njegova dekleta ne bi bila 'samo' tretja, če jih ne bi pestile poškodbe. Zato upa in si želi, da bi bila v novi sezoni, v kateri bodo znova napadala prvo mesto, boginja sreče in usode Fortuna na njihovi strani. A je bila ta njegova želja že med sedanjimi pripravami le delno uslišana. Menda je sam pozabil na ogrevanje in počila mu je mišica. Pa ga to ni preveč potrlo: »Bolje je, da se je to zgodilo meni in da šepam jaz kot pa katera od igralk,« je dejal.
Grozila je sama sebi
Barbari Bordelon iz Teksasa je pri 52-ih letih očitno postalo dolgčas. V roke je tako vzela telefon in začela s pošiljanjem grozilnih
Prepovedano reči »nimaš jajc«
Italija je naša zahodna soseda, zatorej je dobro vedeti, kakšna pravila veljajo v tamkajšnji državi. In očitno imajo v veljavi nekaj novega: če boste kakšnemu moškemu tam rekli, da »nima jajc«, se vam prav lahko zgodi, da boste kaznovani z
ustanovil Jakob Amman, v 18. stoletju pa so se številni amiši preselili čez lužo v Pensilvanijo. In v ZDA bodo na njihov račun zdaj nekateri tudi zaslužili. Na tamkajšnje televizijske sporede namreč prihaja nov resničnostni šov o petih mladih iz skupnosti amišev, ki bodo male domače kraje zamenjali za veliko mesto. Jeremiah, Kate, Abe,
sms sporočil, ki jih je naslovila kar nase. Še več: grožnje, ki naj bi jih prejemala od neznane ženske, je prijavila celo policiji. Pa so policisti začeli raziskovati, grožnje pa so se še nadaljevale. V enem od sporočil je pisalo celo, da bo sledil napad, če policija ne bo prenehala preiskovati. A možje v modrem se niso dali. Ko so brskali še naprej, so ugotovili, da groženj ne pošilja nihče drug kot sama Barbara Bordelon - torej je gospa grozila sama sebi. Ko so pritisnili nanjo, je Barbara vse priznala, ni pa znala pojasniti, zakaj je počela kaj takšnega. Trenutno sedi v zaporu.
denarno kaznijo. Vrhovno sodišče v Rimu je namreč v primeru dveh bratrancev iz krajev Potenza in Taranto odločilo, da je ta besedna zveza žaljiva in da gre za prekršek. »Žalitev ne postavlja pod vprašaj le moškosti nasprotnika, temveč tudi izpostavlja šibkost njegovega značaja ter pomanjkanje odločnosti in pristojnosti, kar so vrednote, ki jih - zmotno ali po pravici - pripisujemo moškemu spolu,« je dejal sodnik Maurizio Fumo.
Amiši v velikem mestu
Za Amiše ste najbrž že slišali -znani so po preprostem življenju, skromnih in zadržanih oblačilih ter upiranju napredku in udobju sodobnih tehnologij. Njihova vera izvira iz Švice, ko jo je v 17. stoletju
bila. »Posvojen sem bil in nekako vržen v to sranje amišev. Ni preveč kul,« je povedal Jeremiah v enem od napovednikov za oddajo, ki jo snema hiša TLC.
Princ v Split in iz njega
Savdski princ Abdul Aziz Favaz al Saud, član kraljeve družine Savdske Arabije, se je v začetku julija odločil, da bo svoje počitnice preživel na Hrvaškem - in tako je s spremstvom prispel v Split. Tam naj bi ostal sedem dni, a je mesto zapustil že po dveh dneh, saj mu v splitskem hotelu Radisson Blu Resort s štirimi
Rebecca in Sabrina se bodo odpravili v New York, kjer bodo poskušali iskati pravo pot za svojo prihodnost. Če se bodo sodelujoči mladostniki odločili zavrniti življenje amišev, jih čakajo stroge posledice: morebitna popolna osamitev in odtujitev od družin. Nekaterim pa se to očitno ne zdi hudo. 32-letni Jeremija je povedal, da ga je posvojila družina amišev in da si je že od nekdaj želel postati voznik. Doslej je upravljal le kočijo s konjsko vprego, bolj kot vsega pa si želi sedeti za volanom avtomo-
zvezdnicami niso omogočili zasebne plaže. Savdski princ naj bi sicer med svojim le dvodnevnim bivanjem v Splitu zapravil pol milijona hrvaških kun (66.500 evrov), nato pa se je odpravil v Pariz. Mediji so
seveda že preračunali: Split naj bi ostal brez 800 tisoč kun zaslužka, ki bi jih princ sicer porabil med svojim enotedenskim bivanjem. A zdaj je že prepozno ...
240 ton srebra na dnu morja
Leta 1941 se je v britanskih vodah potopila 126 metrov dolga ladja, ki jo je potopil torpedo,
izstreljen iz nemške podmornice. Danes se ta ladja nahaja na globini 4,7 kilometrov pod gladino morja. Ameriški raziskovalci jo začeli preučevati in ugotovili, da je ladja - kljub času, ki je minil od njenega potopa - še vedo zelo dobro ohranjena in poškodovana le na mestu, kjer jo je zadel torpedo. Pa ne le to: na njenem krovu je izjemno veliko srebra. Na površje so ga dvignili že 48 od skupno 240 ton srebra. V prihodnjih mesecih načrtujejo rešitev celotnega tovora.
Vztrajnost nad vse
Nekateri so pri nas res vztrajni. Skupina, ki je vedno proti bloku 6, hoče zdaj, ko jim je propadel poskus, da bi z referendumom na svojo stran pridobili večino Slovencev, na svojo stran pridobiti Evropo. Oziroma Evropsko investicijsko banko. Za svoj prav bi pahnili v temo Slovenijo.
Urška za Urško
Vsaj za nekaj časa Urška Bačovnik Janša ni prva dama Slovenije. To je postala Urška Žolnir!
Grenko zlato
Savinjčani se vse bolj zavedajo, da ima tudi zlato okus. Zanje je okus zlata, njihovega zelenega zlata, vse bolj grenak.
Nad škodljivce
Pri nas so se tudi letos odločno spravili nad škodljive rastline. Če bi se le v vsej državi enako odločno lotili zatiranja tudi raznih drugih škodljivcev.
Eni za druge
Starši bodo za svoje otroke, ki obiskujejo vrtce, plačevali manj. Z nižjimi plačami jim jih bodo delno plačali zaposleni.
Nemogoče
Le kako naj bi gospodarstvo in razvoj v Sloveniji bolj vzplamtela, če pa delovna mesta vztrajno ugašajo.
Sanacija
Po tem, ko je bilo v bolnišnici Topolšica pred časom precej vroče, so zdaj vendarle začeli energetsko sanacijo bolnišnice.
Prireditve za vse
Ob občinskem prazniku Luč bodo res pripravili prireditve za vse. Rokometno tekmo med starimi in mladimi ter nogometno med suhimi in debelimi. Slednja bo kar na njivi - Hoče-varjevi njivi. Menda je nekatere strah, da ene od ekip pravo igrišče ne bi preneslo.
Tudi po »prestolnici«
Mnogi upajo, da bo Velenje ostalo evropsko tudi po tem, ko se bo iztekel EPK. Da se bo tudi po tem še kaj dogajalo.

NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Otrokom je uresničila sanje
Projekt Otroška mavrica je bil namenjen otrokom iz socialno šibkih družin - Ti so ga lahko obiskovali brezplačno
Velenje, 6. avgusta - Petra Toplak
je Ljubljančanka, ki jo je ljubezen pripeljala v Velenje. Pravi, da je zanjo to najlepše mesto, kjer res rada živi. Še bolj ga je spoznala lani, ko je pripravila in izvedla projekt Otroška mavrica, namenjen otrokom iz socialno ogroženih družin. »Otroci so kot mavrica, očarljivi in različni. Vesela sem, da sem vsaj nekaterim v minulem šolskem letu odela dneve v »otroško mavrico«,« nam je zaupala, ko nam je predstavljala projekt, ki se je žal iztekel. Ali se bo nadaljeval, pa ni odvisno le od Petre.
»Projekt Otroška mavrica je bil namenjen socialno ogroženim otrokom iz vse Šaleške regije. Ponujal
je njihovo brezplačno vključitev v popoldanske aktivnosti. Otroci vse preveč časa preživijo za računalniki, pred televizijo, pred bloki. Zato sem poskušala najti otroke iz družin, ki jim starši ne morejo omogočiti plačil popoldanskih aktivnosti in jih vključiti vanje. Otroke sem »našla« že med izvajanjem prakse na velenjskem Centru za socialno delo, ko sem opazila, da ti otroci potrebujejo neko dodatno spodbudo, da jim nekdo pomaga odpreti vrata do interesnih dejavnosti, kamor sami niso imeli možnost priti, saj starši niso imeli dovolj finančnih sredstev, da bi jih vanje vključili. V nekaterih primerih so bile vzrok tudi druge okoliščine, a dejstvo je, da revščina
v dolini narašča. Ti otroci so res hrepeneli po sodelovanju v klubih,« nam je povedala.
Klubi in društva odprli vrata
Petri projekt ne bi uspel, če se ne bi izkazalo, da je v Šaleški dolini pripravljenost pomagati socialno šibkim res velika. »V projekt sem povabila 53 različnih društev iz Šaleške doline, odzvalo se jih je kar 33. Ponudili so brezplačno vključitev otrok v zelo različne aktivnosti, od športnih, glasbenih, do učenja tujih jezikov. Tako so igrali nogomet, rokomet, trenirali karate, aikido,
plavanje, športno strelstvo, judo, sodobni jazz balet, show dance, se učili angleščino, jahati konja in igrati harmoniko ...Vsi otroci, vključeni v projekt Otroška mavrica, so lahko celo leto obiskovali aktivnosti, ki so si jih sami izbrali, in to povsem brezplačno. Donacijski vložek društev, ki so jih vključila, bi v denarju znašal kar 9.200 evrov,« pove Petra, ki je bila tista, ki jim je na osnovi njihovih interesov in želja pomagala izbrati klub ali društvo. Tja jih je tudi pospremila, jih spoznala z vaditelji. Naloga otrok pa je bila, da redno obiskujejo dejavnosti. In so jih, pridno. Skupaj je v projekt vključila 35 mladostnikov, ki so obiskovali 33 različnih klubov in
Petra Toplak: »Otroci so v mojih očeh edinstveni.«
društev.
Petra je celo leto spremljala, kaj se dogaja z otroki, vključenimi v projekt. Ob koncu šolskega leta jih je tudi vprašala, kaj jim je to pomenilo. »Večina je odgovorila, da je bila to uresničitev njihovih želja, celo sanj. Iskrenost v njihovih očeh mi je povedala vse.« Projekt je obdelala
tudi v diplomskem delu ob koncu študija organizatorja socialne mreže. Diplomirala je letos julija. »Moji zaključki so po eni strani šokantni, po drugi pa vzpodbudni. Kar 60 % otrok, ki so bili vključeni v projekt, ni bilo prej vključenih v nobeno prostočasno dejavnost. Izvzamem lahko le tabornike in gasilska društva. Zagotovo so pridobili ne le nova znanja, ampak tudi nove prijatelje, njihov prosti čas pa je bil aktiven in ne več pasiven. Zagotovo so postali tudi bolj samozavestni.«
Petra si želi, da bi projekt živel naprej. »Imam izredno motivacijo, želim, da se projekt nadaljuje. Iščem nekoga, ki mi bo pri tem pomagal. Tudi lokalni skupnosti se zdi projekt zanimiv, vendar odgovora, ali bi lahko pomagali, da živi naprej, še nimajo,« nam pove ob koncu pogovora. Vseeno upa, da nekaj tako dobrega (in očitno tudi potrebnega), kot je projekt Otroška mavrica, ne bo le muha enoletnica.
■ bš
Urejeno okolje prispeva k lepoti Velenja
Prijave lepo urejenih okolij v akciji 'Velenje - mesto cvetja' so podaljšali do konca avgusta -Komisija jih sama ne išče zato, ker bi lahko prav najlepše tudi spregledali
Predlagajte in glasujte!
Z vključitvijo glasovanja občanov preko internetnega portala www. cvetje.velenje.si je omogočeno prav vsem, ki imajo stalno bivališče v MO Velenje, da se vključijo v akcijo in predlagajo svojega favorita. Na portalu so objavljene tudi fotografije predlaganih urejenih zunanjih bivalnih okolij, ki bodo ocenjevana v štirih kategorijah. V kategoriji okolice individualnih stanovanjskih objektov, v kategoriji balkonov, kmetij ter kategoriji ostalo, kamor sodijo. Prijave potekajo tudi preko posebne dopisnice. Dobite jih v vseh PUP-ovih cvetličarnah, vrtnarijah in v TIC-u Velenje. Tudi glasovanje poteka preko spleta in posebnih dopisnic.
Velenje, 3. avgusta - Julija je mesto Velenje obiskala komisija vsakoletne akcije Slovenija -urejena in gostoljubna, ki je bila
spet zelo zadovoljna z urejenostjo Velenja. To je dober obet za (spet) lepo uvrstitev v tem vseslovenskem tekmovanju urejenosti
krajev, mest, turističnih točk . V Velenju pravzaprav pričakujejo, da bo v kategoriji večjih mest Velenje spet zmagalo, kar se je že zgodilo
leta 2009 in 2010. K temu da je mesto tako lepo, pa pravzaprav prispevajo vsi, ki si lepo uredijo okolico svojih hiš, poslovnih objektov, javnih stavb in, nenazadnje, balkonov ter teras. Zato je vsakoletna akcija Velenje - mesto cvetja, v kateri skupaj z občani ocenjujejo urejenost zunanjih bivalnih okolij, še kako pomembna.
Letošnja akcija 'Velenje - mesto cvetja' se je uradno začela takoj po prvomajskih praznikih. Organizatorji akcije so Turistično društvo Velenje, velenjski TIC in podjetje PUP. »Z akcijo bi radi občane spodbudili k še večji urejenosti okolja, predvsem okolice hiš in balkonov. Ker smo imeli v začetku nekaj težav na spletni strani, na kateri zbiramo predloge, občani pa lahko tudi glasujejo, smo se ob izteku meseca julija odločili, da bomo predloge zbirali do konca avgusta. Akcija pa bo v celoti končana do 30. septembra letos,« nam je povedala agronominja Nataša Dolejši iz podjetja PUP. Sprva so namreč objavili, da bodo predloge zbirali le do konca julija.
Zanimalo nas je, zakaj komisija
Nataša Dolejši: »Želimo si, da se v akcijo vključi čim več Velenjčanov in Velenjčank.«
sama ne gre na teren in poišče lepo urejena zunanja bivalna okolja. Naša sogovornica nam je povedala: »V preteklosti so počeli tudi to. Sama sem v komisiji 4 leta in
ves ta čas čakamo na prijave naših občanov in občank. Dejstvo je, da komisija zagotovo ne bi opazila vseh lepo urejenih, posebnih kotičkov v mestu in primestju. Te pa občani in občanke vidijo in opazijo, saj sami največkrat opazimo ureditve znancev, prijateljev. Zato želimo, da v akciji sodeluje čim več ljudi, zato ob začetku akcije nanjo spomnimo tudi vse krajevne skupnosti, šole, vrtce ...,« je argumentirala Nataša Dolejši.
Komisija bo predlagane prijavljene lokacije obiskala v septembru, šteli bodo tudi vsi glasovi občanov in občank. Na osnovi seštevka točk bodo na jesenskem sejmu na Titovem trgu podelili priznanja za prva tri mesta, prav vsem udeležencem pa bodo podelili pohvale in priznanja za sodelovanje v akciji.
■
Balkoni, ki so komisijo in občane z urejenostjo navdušili v prejšnjih akcijah
Velenje - mesto cvetja.
Havajski večer v domu za varstvo odraslih
Velenje, 6. avgusta - V Domu za varstvo odraslih Velenje poskušajo varovancem na različne načine obogatiti njihovo bivanje v domu in poskrbeti, da bi se ti počutili kot doma. Ta prizadevanja izvajajo tudi v poletnem času, ko je na delovnih mestih zaradi dopustov manj zaposlenih in je razne aktivnosti težje pripraviti.
Kljub temu da so zmogljivosti doma povsem zasedene, kar jim - pravi direktorica doma Violeta Potočnik Krajnc - vzame obilo dela, so k pisani paleti aktivnosti dodali še tematske večere. V ponedeljek so
pripravili havajski večer. Vročina, ki tudi v večernih urah ni pojenjala, tropsko sadje, koktajli in seveda prava eksotična havajska glasba so stanovalce zvabili na havajsko okrašeno zelenico pred domom, kjer so rajali vse do takrat, ko se je večer prevesil v noč.
Naslednji tematski večer bo obarvan »balkansko«. Pripravili ga bodo zadnji teden v mesecu avgustu. Temu bo najbrž sledil še kakšen, saj zaposlenim ne manjka idej.
■ Tp
14
MED VAMI
"aHAS
9. avgusta 2012
Nazarje »nevladnikom«
• •	■ v«
prijazna obema
Podpis sporazuma med Občino Nazarje in Društvom upokojencev Nazarje o tesnejšem sodelovanju - V občini deluje 25 različnih društev
Nazarje, 2. avgusta - Županja občine Nazarje Majda Podkiižnik in predsednica Društva upokojencev Nazarje Vera Pečnik sta pred nedavnim v prostorih Občine Nazarje podpisali sporazum, ki predstavlja splošni okvir za krepitev sodelovanja med lokalno skupnostjo in nevladnimi organizacijami na njenem območju.
Po besedah Majde Podkrižnik,
županje Občine Nazarje, v občini načrtno podpirajo društva, ki jih je več kot 25. Lansko leto so sklicali sestanek, na katerem so se s predstavniki društev pogovorili o njihovih interesih in predlogih. Na omenjeni sestanek so bili povabljeni tudi predstavniki Stičišča Nevladnih organizacij savinjske regije
Tudi v naprej upamo na konstruktivno sodelovanje tako z njimi kot z ostalimi društvi in Stičiščem NVO,« je zaključila županja.
Vera Pečnik, predsednica Društva upokojencev Nazarje, pa je povedala: »Naše sodelovanje z občino je zelo dobro, sem pa prepričana, da je še ogromno stvari, ki bi jih še lahko naredili. Izpostavila je
Županja Majda Podkrižnik in predsednica Društva upokojencev Nazarje sta prepričani, da bo
sodelovanje po podpisu sporazuma še bolj tesno.
V Savinjski statistični regiji je 33 občin. Sporazum o tesnejšem sodelovanju lokalne skupnosti z nevladnimi organizacijami so doslej podpisali na Vranskem, v Mestni občini Velenje, v Občini Šmartno ob Paki in Občini Nazarje.
(NVOSR), ki so nakazali, kakšne so prednosti in pobude sporazuma med občino in NVO. »Zdi se mi, da je potrebna krovna organizacija, ki društva povezuje in jim nudi svojo podporo,« je dejala županja. Izpostavila je tudi pomen prostovoljnih društev. »K podpisu smo povabili društvo upokojencev, ki je zelo aktivno v prostovoljstvu in medgeneracijskem sodelovanju.
dejstvo, da »tretje obdobje našega življenja upokojenci lahko prežijo aktivno, posebej še, če imajo takšno mlado županjo, ki pri tem pomaga«. Občina jim je namreč dala prostor, računalniško izobrazbo in nesebično pomoč. Po njenih besedah je glavni moto Društva upokojencev, da naj ne bi bil v Nazarjah nihče osamljen.
■ bš
Hepatitis -
pogostokrat tihi ubijalec
Pred okužbo z virusi hepatitisa varujejo zdrav življenjski slog in pri nekaterih vrstah tudi cepljenje - Poznanih vsaj 7 virusov, povzročiteljev vnetja jeter - Cepljenje smiselno tudi za dežele v naši bližini
Tatjana Podgoršek
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so tudi ob nedavnem letošnjem svetovnem dnevu hepatitisa opozorili širšo javnost na omenjeno bolezen: vzroke, posledice, predvsem pa na ukrepe, s katerimi se lahko temu tihemu ubijalcu - kot bolezen imenujejo strokovnjaki -izognemo. Po ocenah živi na svetu več kot 500 milijonov ljudi, ki imajo dve najpogostejši obliki hepatitisa - A in B.
v •	vt •
Različni naeini prenašanja
Obstaja vsaj sedem virusov, povzročiteljev hepatitisa, najpogostejši pa so tipa A, B in C.
Hepatitis A - predstojnica oddelka za epidemiologijo nalezljivih bolezni na omenjenem celjskem zavodu primarij dr. Alenka Trop Skaza je povedala, da se hepatitis A prenaša z onesnaženo hrano in vodo ter s telesnim stikom bolnika z zdravo osebo. Pred okužbo ščitita ustrezna osebna higiena ter pravilna izbira hrane in pijače, najučinkovitejše pa je cepljenje. »Več kot 80 odstotkov Slovencev, mlajših od 35 let, je dovzetnih za okužbo z virusom hepatitisa A, saj zaradi urejenih bivalnih in higienskih razmer niso izpostavljeni okužbi. V tem času, ko so potovanja na višku, je izpostavljenost zanjo na območjih, kjer je bolezen pogosta, toliko večja.« Veliko tveganje za okužbo je v Afriki, Aziji, Južni
Pred vami je oglasna rubrika, ki vam bo gotovo olajšala življenje in vaše sanje spremenila v dejanje. Dajemo vam namreč ključ do pravih mojstrov. Z njim si boste gotovo znali odpreti prava vrata. Koristne in pravočasne informacije so namreč tiste, ki vam bogatijo življenje, olajšajo delo in preženejo skrbi. Naj bo zato tale VEDEŽ vaš prijatelj in vaš vodnik. Naj vas pripelje do pravih rešitev in ljudi.
Barve posredujejo informacije in vplivajo na počutje
V. 03 5471 718 GSM: 051 612 240 www.ara-barve.si

TRGOVINA - BARVE - LAKI kgrv .vv..	Ildl 1
Obiscrtetsanjskih
Z vami že 20 let.
AVTO MURSIC d.o.o.
Zarova cesta 7 3320 Velenje
-SERVIS IN PRODAJA
- REZERVNI DELI -AVTOKLEPARSTVO
-	AVTOLIČARSTVO
-	VULKANIZERSTVO -RABLJENA VOZI LA
Tel. 03 898 54 80
GP PIRC
Gradbeništvo in druge storitve d.o.o
041 606 376
franc.brlec@siol.net
KAMNOSEŠTVO P0DPEÖAN SEBASTJAN,
Salek 20, Velenje, teL 03 897 0 300
GSM: 070 849 569, deLtas: 8.-16, sob. 8.-13. ure
Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov.
Okenske police iz treh vrat granita že od 11,99 eur/m! Večje količine polic vam tudi pripeljemo.
AKCIJA! Na ugodne cene nagrobnikov še dodatni 15% popust!
wwwJamnmestviHioitoaftsi
in Srednji Ameriki, na Bližnjem vzhodu ter v nekaterih državah v naši bližini: v Srbiji, Črni gori, Turčiji, Grčiji, južni Italiji in v Španiji.
Hepatitis B - s cepljenjem se lahko zavarujemo tudi proti hepatitisu B. Virus se prenaša s stikom z okuženo krvjo, iz matere
Proti hepatitisu A in hepatiti-su B obstaja tudi kombinirano cepivo, s katerim se zaščitimo proti obema virusoma hkrati. Zaščita traja (po sedaj znanih podatkih) več kot 20 let, potrebni pa so trije odmerki v šestih mesecih.
Alenka Trop Skaza:»Cepljenje je smiselno tako pred potovanjem v eksotične dežele kot tudi v države v naši bližini: Srbijo, Črno goro, Turčijo, Grčijo, južno Italijo, Španijo.«
na otroka med nosečnostjo in pri porodu. Okužba je možna tudi pri tetoviranju, prebadanju ušes in akupunkturi. Visoko tveganje je med intravenskimi uživalci drog, ki uporabljajo skupen pribor. »Virus hepatitisa B se intenzivno prenaša predvsem pri spolnih odnosih. Kar 30 do 40 odstotkov možnosti obstaja, da se okužimo samo z enim nezaščitenim spolnim odnosom z okuženo osebo.« Kot je še dejala Trop Skazova, je v Sloveniji cepljenje proti hepatitisu B obvezno od leta 1998 za vse otroke pred vstopom v prvi razred osnovne šole.
Hepatitis C - velikokrat poteka prikrito, zato mu pravijo tihi ubijalec. Prenaša se s telesnimi tekočinami (tako kot hepatitis B). Brez zdravljenja lahko vodi v cirozo jeter in raka jeter. Cepiva proti okužbi z virusom hepatitisa C še ni, a zdravljenje kroničnega hepatitisa C, zagotavlja Trop Skazova, predstavlja eno najuspešnejših protivirusnih zdravljenj v zgodovini
medicine. Po ocenah je v Sloveniji s hepatitisom B ali hepatitisom C okuženih 40 tisoč ljudi.
Kakšni so simptomi?
Okužba z virusnim hepatitisom lahko poteka povsem brez simptomov oziroma so ti tako blagi, da je bolezen neopazna, včasih pa je njen potek tako hud, da ogroža življenje. »Čas od okužbe do razvoja bolezni se razlikuje glede na povzročitelja,« pravi Pavel Grošelj, dr. med., spec. Zdravstvenega doma Velenje in nadaljuje: »Tako se po okužbi z virusom hepatitisa A bolezen razvije v šestih tednih, medtem ko po okužbi z virusom hepatitisa B lahko traja do celo šest mesecev, preden se pojavijo prvi znaki bolezni.«
Možni začetni simptomi akutnega hepatitisa so podobni znakom za virozo:
•	utrujenost in splošno slabo počutje,
•	slab apetit,
•	slabost in bruhanje,
•	povišana telesna temperatura,
•	neprijeten občutek v desnem zgornjem delu trebuha.
•	rumene beločnice, nato tudi koža.
Pri hepatitisu gre za vnetje jeter. Bolezen najpogosteje sprožijo virusi (vsaj sedem jih je), tudi presnovne bolezni ter pretirana poraba zdravil in alkohola.
Zaščita s cepljenjem je mogoča le pri tipih A in B, pri vseh ostalih se lahko zavarujemo z zdravim načinom življenja in higienskimi ukrepi.
TRGOVINA KOŠARICA
PREDSEZONSKE AKCIJSKE CENE KURIV!
- drva - lesni briketi -peleti -premog
■
Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
Več na spletni strani www.zatopeidom.com S 03/ 57 28 080

POLETNI UTRINEK
15
Med obiskovalci mesta vse vec tujcev V<*j pogoje iskano
j	turi; ™wii
tudi na spletu
Velenje postaja prepoznavno ne samo na turističnem zemljevidu Slovenije, ampak tudi po Evropi in širše - To dokazujejo tudi statistike
Velenje, 1. avgusta - Velenjski Turistično informacijski center (TIC) je v prvem polletju letos zabeležil že 15.500 obiskovalcev njihove informacijske točke v Vili Bianka, kar je več kot prejšnja leta. Od tega je bilo tujcev več kot 1000. Ocenjujejo, da je obisk večji tudi zaradi bogatejše kulturne ponudbe, saj je Velenje del evropske prestolnice kulture. Da ta promocijsko dobro vpliva na prepoznavnost mesta,
njem, nam je povedal: »V zadnjih letih beležimo vedno večji obisk mesta Velenje, Šaleške doline, pa tudi bližnje okolice. Letos pa je porast še posebej očiten. Tuji gostje prihajajo iz različnih držav Evrope, pa tudi iz drugih celin, od Japonske, Kanade do ZDA. Očitno
Vile Bianke, ki radi pripovedujejo, kakšne spomine imajo na življenje v tej danes lepi hiši. In prav vsi poudarijo, da je prenova vile čudovita, kar jim veliko pomeni.
Da so vilo Bianko po prenovi dobro sprejeli tudi domačini, pove podatek, da so v prvem polletju
Alojz Hudarin: »Vlaganje v promocijo mesta se obrestuje«.
pove tudi podatek, da so lani in letos v Velenju gostili več kot 500 domačih in tujih novinarjev, ki so mesto obiskali ravno zato, da so ga lahko predstavili kot delček slovenske EPK zgodbe.
Vodja TIC-a Alojz Hudarin, ki se je v času našega pogovora z njim ravno poslavljal od rednega dela v
Vedno več prireditev je tudi v in pred vilo Bianca.
se delo prejšnjih let in vlaganje v večjo prepoznavnost mesta obrestuje. V TIC ponavadi pridejo zato, ker jih zanima, kaj ponuja Velenje in kaj si lahko zanimivega ogledajo v bližnji okolici. Nekateri pa iščejo tudi kontakte s tukaj živečimi sorodniki.« Pove še, da so posebej prisrčni obiski bivših stanovalcev
v njej izvedli kar 151 kulturnih, izobraževalnih in drugih dogodkov. V galeriji v Vili Bianki, ki jo vodijo skupaj z Galerijo Velenje, pa so imeli letos že osem različnih likovnih in kiparskih razstav, ki si jih ogleda vse več obiskovalcev. »To je le potrditev več, da vila postaja pomembno mestno prizorišče,«
Na spletni strani velenjskega TIC-a so v prvih petih mesecih letos zabeležili skoraj 45.000 klikov obiskovalcev. Poleg tega so del nacionalnega turističnega portala Slovenske turistične organizacije (STO), ki ga letno klikne od 4 do 5 milijonov ljudi iz vsega sveta.
doda Hudarin.
V TIC-u pa ne dajejo le informacij o dogodkih in zanimivih destinaci-jah v Šaleški dolini. »Skupaj razvijamo turistično destinacijo regije SAŠA, zato našim gostom predstavimo tudi Zgornjo Savinjsko dolino. Predstavljamo jim tudi Golte,
prav Velenje in okolico. In bili, pravi naš sogovornik, zelo zadovoljni. »V knjigi vtisov obiskovalci mesta pogosto zapišejo, da so pričakovali veliko manj, kot so dobili, pa tudi, da niso pričakovali tako lepega okolja, muzejev, zanimivosti in prijaznega sprejema. Pogosto se nam zahvalijo tudi po elektronski pošti, odzivi so praviloma zelo pozitivni,« še doda Hudarin.
Velenje »le« izletniški kraj
Naš sogovornik poudari, da imamo v Sloveniji še vedno le eno merilo za merjenje turističnega obiska,
V TIC-u v Vili Bianki so letos našteli že več kot 15.500 gostov, od tega preko 1000 tujcev
zdravilišče Topolšica in zanimivejše turistične točke vse do Logarske doline. Si pa želimo, da čim dlje ostanejo v Velenju in da si tudi ogledajo naše znamenitosti.« Na osnovi lastne izletniške ponudbe so letos že gostili več kot 20 zaključenih skupin izletnikov, skupaj več kot 600 ljudi, ki so si za svoj izlet izbrali
večje mednarodne dogodke. Takrat moramo namestitve iskati tudi v bližnji okolici - se je že zgodilo, da tudi v Rogaški Slatini. Upam, da se bodo našli investitorji za gradnjo novih nastanitvenih kapacitet, morda prav v TRC Jezero, kjer so se pred leti že pojavili zainteresirani vlagatelji iz Avstrije, pa je potem ta projekt žal zastal. Dejstvo je, da
V Vili Bianki so v prvem polletju gostili kar 151 različnih dogodkov
to je prenočitev, saj jo štejejo po plačani turistični taksi. »Toliko, kot imamo v dolini nastanitvenih kapacitet, tako država tudi beleži obisk gostov. Zato je Velenje še vedno »le« izletniški kraj,« pove naš sogovornik. In doda, da je nastanitvenih kapacitet v Velenju še vedno premalo. In prav to naj bi bil vzrok, da turisti praviloma v Velenju ostanejo le dan ali dva. »To je še posebej občutno, ko organiziramo
se povečuje tudi ponudba zasebnega sektorja. A ugotavljamo, da bi morali to področje še bolje urediti, pri čemer mislim na registrirano dejavnost ponudnikov apartmajev in turističnih sob, kar en del Slovenije že zna dobro ponuditi, pri nas pa v tem še šepamo.«
Dobro pa v TIC-u sodelujejo s Turistično zvezo Velenje in vsemi društvi, ki so vključeni vanjo. »Toliko zagona in prostovoljnega dela, kot je še prisotnega na tem področju, je malo kje. Upamo, da bomo v Velenju še naprej podpirali to dejavnost,« doda ob koncu pogovora Alojz Hudarin, ki bo, kot pravi, zagotovo še aktiven v turistizmu, pa čeprav ne več kot profesionalec.
■ Bojana Špegel
»Morsko prijateljstvo« greje tudi med letom
Zdravstvene kolonije ob morju za letos končane, otroci in mladostniki navdušeni - Kolonija ni več le poležavanje na plaži, dnevi so polni zanimivih aktivnosti - Vsi enaki, ne glede na to, iz kakšnih družin so
Velenje, 6. avgusta - Letos na pragu poletja so v Vili Mojca, kjer domuje Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, prvič čutili negotovost, ko so začeli vpisovati otroke v zdravstveno kolonijo ob morju. To že nekaj let organizirajo v treh izmenah, prva gre na morje že sredi junija. Vse kolonije so zdravstvene, kar pomeni, da v letovanje vključijo otroke, za katere njihovi pediatri priporočijo letovanje ob morju. Letos so imeli težave predvsem zato, ker predolgo niso vedeli, koliko bo za letovanje primaknil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Razpis je bil objavljen pozno, starši pa so se zato težko odločali. A na koncu se je vse dobro izteklo. To poletje so več kot polepšali kar 231 otrokom in mladim iz vse Šaleške doline.
Tinca Kovač, sekretarka MZPM Velenje, pravi, da se je tudi letos
Letos je ob morju brezplačno letovalo 71 otrok, kar je največ doslej
obdobje letovanj ob morju dobro izteklo. »V predšolski skupini smo zaradi poznega razpisa za sofinanciranje letos na morje peljali le 14 otrok. To je bilo prvič, da nismo uspeli zapolniti vseh rezerviranih prostih mest. Vseeno lahko rečem, da smo bili uspešni, saj smo potem napolnili obe šolski izmeni. Kar 71 otrok je letos letovalo brezplačno, kar je več kot kdajkoli doslej, večina od teh otrok pa je morje videla prvič. Zato se res iskreno zahvaljujem vsem donatorjem in vsem trem občinam iz Šaleške doline, ki so jim to omogočili. 91 otrok je letovalo ob delnem plačilu, polno ceno pa smo zaračunali staršem 70 otrok. A tudi ti niso plačali ekonomske cene. Finančno smo bili letos res uspešni.«
Vlada red, a neizmerno uživajo
Tudi v Vili Mojca se pogosto oglašajo mladi, ki so bili v njihovih kolonijah, saj so bili nad njimi zelo navdušeni. Neredko se potem med letom vračajo in sodelujejo pri številnih aktivnostih, ki jih pripravlja zveza. »Zelo žalostni so, ko zaklju-
čijo devetletko, saj bi radi še šli z nami. Pa ne gre. Zdravstvena kolonija je organizirana le za mlade do 15. leta starosti,« k temu doda naša sogovornica. In kaj je tisto, kar jim dneve v koloniji naredi tako lepe? »Naše kolonije so resnično zanimi-
ve, polne aktivnosti. Vsak dan se dogaja kaj drugega, dnevi, posebej še večeri, so tematsko zasnovani. Včasih se zdi, da je komaj še čas, da gremo na plažo, kjer pa ne poležuje-jo prav dolgo. V vseh treh otroških letoviščih je tudi hrana zelo dobra,
V kolonijah letos 231 mladih iz doline
Največ otrok, kar 134, je tudi letos letovalo v Savudriji. 83 si jih bo zapomnilo desetdnevno letovanje v Poreču, 14 predšolskih otrok in prvošolčkov pa je letos uživalo v Umagu.
imajo kar pet okusnih obrokov,« pojasni Kovačeva in ob tem doda, da za vse neplavalce pripravijo plavalni tečaj. »Večina jih splava, kar je zelo pomembno. Poleg tega so v koloniji vsi enaki, ne glede na to, od kod kdo prihaja. »Ne delamo
razlik med šolami, ne med otroki, ne glede na to, iz kakšnih družin prihajajo, imajo posebne potrebe ali ne. Tu razlike izginejo, stkejo pa se pristna prijateljstva, ki trajajo tudi med letom. Zagotovo pa morje koristi vsem, še posebej tistim, ki so ob njem uživali prvič,« pojasni Tinca Kovač. Povedala nam je še, da v kolonijah res vztrajajo pri redu, otroci pa se ga držijo. »Spoznali so, da elastiko lahko povlečeš le do neke točke, naprej pa ne gre. Zato so jim pravila igre hitro jasna, ne upirajo se.«
Zanimivo je, da je za otroke v treh izmenah kolonije letos skrbelo 29 vzgojiteljev iz Šaleške doline, ki so ne le dobro usposobljeni, večina od njih je včasih sama preživljala poletja v koloniji. Zato nove vsebine gradijo tudi na osnovi lastnih izkušenj, kar se zagotovo pozna tudi pri delu z mladimi. Zato so kolonije med mladimi vsako leto bolje sprejete. »Največje merilo so nam otroci iz družin, kjer ne čutijo pomanjkanja. Imajo vse, zato so toliko bolj kritični. A so tudi pri nas zelo zadovoljni, večina se jih vrača.«	■
16
SPORT
"aHAS
9. avgusta 2012
Končno!
Po nepričakovanem porazu Rudarja z novincem Aluminijem je trener Milan Djuričic odstopil - V soboto v vlogi prvega trenerja njegov dosedanji pomočnik Andrej Goršek
Velenje, 4. avgusta - Četrti krog v prvi nogometni ligi je prinesel tudi prvo spremembo na trenerski klopi. Milan Djuričic ni več trener velenjskega Rudarja, saj je po tekmi z novincem v ligi - Aluminijem, ki so jo rudarji izgubili z 1 : 2, odstopil.
Ta poteza ljubiteljev nogometa v Velenju oziroma Šaleški dolini ni presenetila, saj so jo pričakovali že po bolečem porazu v 2. krogu, ko jih je Olimpija na njihovem igrišču premagala kar s 5 : 0. Nekateri pa so celo verjeli, da se bo vodstvo kluba z njim razšlo že po koncu prejšnje tekmovalne sezone, ki so jo velenjski nogometaši sklenili na skromnem šestem mestu. Toda vodstvo kluba je vendarle upalo in verjelo, da bodo njihovi nogometaši s 'starim' trenerjem v novem prven-
stvu vendarle igrali vidnejšo vlogo, zato se z njim niso razšli. Resda je bila moštvo precej spremenjeno, vendar je večina tistih igralcev, ki so bili okostje ekipe v prejšnji sezoni, ostala. Prav zato ni nihče pričakoval, da si bodo v prvih štirih krogih priigrali le dve skromni točki, ki so si jih priigrali v gosteh, kar pa tudi pomeni, da zunaj Velenja tekme še niso izgubili. Toda doma, ob jezeru, so doživeli dva boleče poraza.
Ljubitelji nogometa so sedaj že prejšnjemu Rudarjevemu trenerju predvsem zamerili, da moštvo v tem prvenstvu pa tudi v spomladanskem delu prejšnjega ni imelo igre, ki bi privabljala gledalce. Zato je bila Rudarjeva tribuna vse bolj prazna, vemo pa, da se tudi nogomet igra za gledalce. Dogajalo se je celo,
da je precej tistih, ki vendarle brez nogometa ne morejo, že po prvem polčasu odhajalo s tribune, kot je bil to primer v soboto na tekmi s Kidričani. Vsekakor ljubitelji nogometa pričakujejo, da bo ta poteza (v nogometnem jeziku ji pravimo šokterapija) rodila sadove in bodo gledalci v prihodnje spet uživali v igri velenjskih nogometnih rudarjev, predvsem pa spet v velikem številu prihajali ob igrišče.
Rudarjev predsednik Dejan Radovanovič je o odstopu povedal: »Milan Djuričic je bil velik delavec, na igrišču je bil tudi po dvanajst ur.
Toda dejstvo je, da so rezultati tisti, ki so zrcalo pripravljalnega obdobja. Če je že Rudar tudi v obdobju pod njim krasila igra, te več ni. Zato je bila to njegova zelo poštena poteza. Z njim pa smo imeli tudi takšno pogodbo oziroma dogovor, da če ne zadovolji z rezultati, se lahko razidemo v vsakem trenutku in to je tudi storil.« Po predsednikovih besedah se pri iskanju novega trenerja ne bodo zaleteli, saj to ne obrodi sadov. Skrbno bodo pretehtali,
kako in kaj oziroma ali bodo sploh pripeljali novega trenerja. Vsekakor, kot je zatrdil, bodo skušali najti najprimernejšo rešitev. Morda se bodo zgledovali po velenjskem rokometu, v katerem so po vrsti tujih trenerjev končno spoznali, da tudi domači niso nič slabši, da so jim enakovredni ali celo boljši, kot je to na najlepše potrdil trener Gorenja BrankoTamše z osvojitvijo državnega naslova. Da so domači trenerji veliko cenejši, pa tako ali
tako vsakdo ve.
Začasno bo na razgreto Rudarjevo trenersko klop sedel dosedanji pomočnik trenerja Andrej Goršek, ki bo tako v soboto (20.30) v Kopru prvič samostojno vodil moštvo. Za zdaj še nihče najbrž ne pričakuje, da bo moštvo že tokrat imelo pravi koncept oziroma igro, seveda pa si vsi želijo, »da bi bilo te more čim prej konec,« pravi Rudarjev predsednik.
■ Vos
Spodbuden začetek
Nogometaši Šmartna z igro napovedali boljšo sezono v primerjavi s prejšnjima - V Konjice sproščeno, a odločno, da ponovijo dobro igro iz prvega kroga
Tako so igrali
Šmartno ob Paki, 5. avgusta -
Konec prejšnjega tedna so oživele travnate zelenice tudi v 2. ligi. Svoje navijače je najbolj navdušilo moštvo Krke, novinec v ligi, ki je kar s 6 : 0 premagalo Dravinjo. Nadvse zadovoljni pa so bili tudi
sezoni veliko bolj uživali, kot so v prejšnjih dveh. Domači nogometaši so z igro zlasti navdušili v prvem polčasu, ki je obojim zaradi neznosne pripeke gotovo pobral veliko moči. Priigrali so si nekaj pravih priložnosti. V preveliki želji, da bi
sami v tem delu igre priložnosti za povišanje izida. Na koncu je bilo za domače seveda najbolj pomembno, da so zmagali in s tremi točkami ter igro gotovo napovedali, da jim v novi tekmovalni sezoni ne bo treba trepetati za obstanek vse do konca
vanje. Fantom moram čestitati, da so kljub močni vročini dobesedno garali na igrišču, pokazali veliko borbenost. Zmaga je bila sicer tesna, kljub priložnostim smo zadeli le enkrat. Toda ob tej zmagi je pomembno predvsem tudi to,
Zelo razpoloženi Denis Čiric je imel še nekaj priložnosti za višjo zmago.
ljubitelji nogometa v Šmartnem ob Paki, saj so njihovi nogometaši v zelo zanimivi in kljub hudi vročini zelo živahni igri z 1 : 0 premagali Kalcer Radomlje. Pred prvim sodnikovim piskom so se gledalci z minuto molka poklonili spominu na nedavno umrlega Alojza Podgorška, župana Občine Šmartno ob Paki, ki je bil velik ljubitelje nogometa, v mladosti pa tudi sam odličen nogometaš. Če velja stara resnica: dan se po jutru pozna, potem bodo ljubitelji nogometa v Šmartnem ob Paki gotovo v novi
čim prej zadeli mrežo, pa so bili pri udarcih nenatančni, saj tudi z nekaj metrov niso mogli spraviti žoge v mrežo. Med drugim je kape-tan Matej Kolenc zadel vratnico, odbito žogo pa je Renato Matič z dveh, treh metrov poslal mimo vratnice z igrišča. Z nekaj dobrimi obrambami pa se je izkazal tudi vratar Radomljanov. Tudi gostje so imeli nekaj 'polpriložnosti', zlasti v drugem polčasu, ko so igrali na vse ali nič. Toda domači nogometaši so z zanesljivo igro preprečevali njihove napade, obenem pa imeli tudi
prvenstva, kot je bilo to v prejšnjih dveh.
Edini gol so gledalci videli že v deseti minuti. Gostujočega vratarja je po hitri akciji premagal Denis Čirič, ki je pred tem v slalomu pre-igral kar tri igralce.
Oskar Drobne, šmarški trener: »Za vsakega trenerja je uvodna tekma najtežja. Zame sploh, saj sem bil v tem klubu prvič v tej vlogi na prvenstveni tekmi. Dobro smo začeli, vsekakor se te točke štejejo dvojno, ker nam bodo velika spodbuda, motivacija za nadalje-
da nismo prejeli zadetka, da smo bili čvrsti v igri, nasprotnik razen ene niti ni imel izrazitih priložnostih. Zato smo nadvse zadovoljni. V goste k Dravinji, ki je doživela hud poraz, bomo odšli sproščeno, z vedenjem, da nimamo kaj izgubiti. Želimo se spet predstaviti v dobri luči, zato verjamem, da bodo fantje znova pokazali pravo mero bojevitosti, potrpežljivosti in odločnosti. Pričakujem zanimiv derbi, v katerem bomo vsekakor poskušali ponoviti igro iz prvega kroga.«
■ vos
Prva nogometna liga, 4. krog
Rudar Velenje - Aluminij 1:2 (0:1)
Rudar: Rozman, Jahic, Berko (od
66.	Bakaric), Bubalovic, Rošer (od
67.	Stakic), Šindik, Rotman, Klinar, Podlogar (od 46. Črnčič), Firer, Bratanovic.
Trener: Milan Djuričic. Aluminij: Murko, Kožar, Topolovec, Žagar (od 87. Rešek), Sulejmanovič, Drevenšek, Spahic, Bingo, Medved, Kurež (od 90. Dolinar), Kmetec . Trener: Bojan Flis.
Rumeni kartoni: Rajko Rotman (11), Christan Bubalovic (50), Senad Jahic (75)., Tomaž Murko (90), Dragoslav Stakic (90+).
Drugi izidi 4. kroga: Hit Gorica - Celja 1:1, Domžale - Koper 0:1, Mura -Olimpija 1:2, Maribor - Triglav 1:0 (11 m).
Vrstni red: 1. Maribor 10 (7:2), 2. Luka Koper 8 (4:0), 3. Celje 8 (4:2), 4. Gorica 3 (7 (8:6), 5. Olimpija 6, (9:6 ) 6. Domžale 6 (3:3), 7. Triglav 4 (1:2), 8. Aluminij 2:6 ), 9. Rudar 2 (3:9), 10. Mura 05 1 (4:9).
2. SNL, 1. krog:
Šmartno 1928 - Kalcer Radomlje 1:0 (1:0)
Strelec: Denis Čiric (10) Šmartno 1928. Pusovnik, Ristovski, Vdimajer, Hankic, Koder, Jelen, Kolenc, Lenošek (od 71. Podbrežnik), Čiric, (od 81. Bizjak), Tisaj, Matič (od55. Trop). Pomočnik trenerja: Oskar Drobne.
Drugi izidi: Roltek Dob - Bela krajina 4:0 (2:0), Šampion Celje - Krško 2:2 (0:1), Krka - Dravinja Kostroj 6:0 (3:0), Garmin Šenčur - Zavrč 2:0 (0:0), Šmartno 1928 - Kalcer Radomlje 1:0 (1:0).
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar osem številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo! In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokličite 03/ 89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
SPORT IN REKREACIJA
»Doživeti olimpijado je res nepozabno«
17
Najmlajša slovenska olimpijka Nastja Govejšek po vrnitvi iz Londona pravi, da je bilo doživetje Olimpijskih iger njena največja spodbuda za nadaljnjo kariero - Pričakovala je boljši rezultat, saj jih je letos že dosegala, a ni preveč razočarana
Velenje, 7. avgusta - Komaj 15-letna plavalka velenjskega plavalnega kluba Nastja Govejšek se je že vrnila iz Olimpijskih iger v Londonu. Tja je odpotovala konec julija skupaj z ekipo plavalcev, njen olimpijski nastop na 100 metrov prosto pa je spremljala tudi družina, ki se ji je pridružila kasneje. Čeprav z rezultatom ni najbolj zadovoljna -zasedla je 28. mesto - bodo spomini na London in olimpijski vrvež še dolgo živi. Več pa nam je povedala v torek tik pred odhodom na res zaslužene, težko pričakovane počitnice.
»Ko sem izvedela, da grem na Olimpijske igre, časa za priprave ni bilo več veliko. Le dva tedna. S trenerjem Juretom Primožičem sva
trenirala vse do odhoda v London. Žal sem šla na pot sama, šla sem s skupino olimpijcev. Prve dni sem imela tako veliko dela s treningi, kasneje, pred mojim tekmovanjem, pa so se mi v Londonu pridružili starši, sestra ter stric in teta. To, da so bili ob meni na tako velikem tekmovanju, mi je veliko pomenilo,« nam je v uvodu povedala simpatična plavalka, ki je tudi tokrat dala vse od sebe. Za njo pa je zagotovo najuspešnejša plavalna sezona doslej.
Prvo doživetje Olimpijskih iger je bilo za Nastjo res posebno. »Ko sem prišla v Olimpijsko vas, sem vse poslikala, to je res vredno videti. Zame je bilo vse novo, zelo lepo. Do 1. avgusta, ko sem imela tekmo,
Na svetovnem prvenstvu tudi Šmarčana
Radeče, Sevnica - Konec prejšnjega meseca je bilo v Sevnici ter Radečah svetovno prvenstvo mladih (v kategorijah U-14, U-18 in U-23) v lovu rib s plovcem. Tekmovanje je bilo prvič v Sloveniji, na njem pa sta nastopila tudi mlada ribiča iz Šmartnega ob Paki - brata Mitja in Žiga Irman, sicer člana Ribiške družine Mozirje.
Tekmovalci so se pomerili na dveh tekmah.
V kategoriji U-14 je nastopilo 47 tekmovalcev iz 10 držav (ekipo so sestavljali 4 tekmovalci in rezerva). Ekipa Slovenija je osvojila 3. mesto, Mitja Irman pa je med posamezniki zasedel 10. mesto. V kategoriji U-23 se je slovenska ekipa med 18 uvrstila na 8. mesto. Zanjo je lovil tudi Žiga Irman.
■ Tp
Uspešna mlada ekipa. Mitja Irman (prvi z leve) je bil med posamezniki 10.
sem trenirala po navodilih trenerja, ki mi je dal program treningov. »Štopal« pa me je trener s Koroške. Časa ni bilo veliko, pogoji pa so bili odlični.« In potem je prišel dan D. Tekmovanje v zelo močni konkurenci ni bilo mačji kašelj. »Že ko sem stopila iz čakalnice, v kateri smo tekmovalci čakali na nastop, je bilo ozračje neverjetno, to se ne da opisati. Na tribunah je bilo 15
za nova štiri leta treninga, do naslednjih iger, na katerih verjamem, da bom boljša.« Na koncu je zasedla 28. mesto, a bolj kot uvrstitev jo je jezilo, da njen čas ni bil najboljši. »Imam boljši osebni rekord, tudi dvakrat sem že plavala hitreje kot v Londonu, a vseeno mislim, da sem dobro zastopala barve Slovenije in mojega plavalnega kluba.«
London bo Nastji ostal v spomi-
Po tekmovanju je bilo dovolj časa, da si je ogledala London in njegove največje znamenitosti. Slike v družinskem albumu jo bodo vedno spominjale na njeno prvo olimpiado. Čez štiri leta si želi spet biti del slovenske olimpijske ekipe.
Nastja Govejšek v olimpijski vasi, ki jo je povsem očarala.
tisoč gledalcev, ki so glasno navijali. Občutkov sploh ne znam opisati, tako neverjetni so bili. Ko pa je štarter dal znak, da moramo na start, sem videla le še svojo progo in plavala, plavala.«
Nov zagon za treninge
»Najbolj vesela sem bila povabila svetovne plavalske zveze na nastop na olimpijadi, vseeno pa sem želela dobro plavati. Nastja iskreno pove, da z rezultatom ni bila najbolj zadovoljna. Sem pa dobila zagon
nu kot lepo, zanimivo mesto, ki si ga je po tekmi dobro ogledala, tudi »shopping« ni manjkal. Septembra se zanjo začne še eno letos posebno obdobje; postala bo dijakinja velenjske športne gimnazije. Želi si, da se bo na šolo hitro privadila, da ji ne bo delala težav. Vsekakor bo lažje trenirala, saj so jo doslej v Velenje na treninge vozili njeni starši, sedaj pa bo šolo in treninge poskušala združevati. Motivacije ima veliko, vseeno pa si želi, da bi novo plavalno sezono spet zaznamovali uspehi, za katere že vrsto let trdo dela.
■ Bojana Špegel
Kamnite divjine Male Paklenice
Po čudovitem večeru pri Franju v Ivančevem domu se je spodobilo, da smo odšli tudi na zajtrk k njemu. S tem smo opravili že del poti od planinskega doma, kjer smo prenočili, pa še bliže jutranjemu soncu smo bili. Uživali smo v domačnosti okolja s prijaznim oskrbnikom in se podali na pot kar naravnost od tod proti vzhodu. Pot je bila več kot lepa, prav romantična. Vodila je mimo samotne domačije, katere življenje je izdajal samo vrt sredi bujnega robi-dovja. Prihajali smo v vedno večji pragozd z mogočnimi drevesi, se pridružili potoku, ki je nenadoma tekel globoko pod nami, pa se spet približal, dokler ga nismo prečili in se podali v čudovit borov gozd.
Z vzpenjanjem se nam je odstrl pogled na s soncem že obsijan Babin kuk, na katerega vrh smo se povzpeli prejšnji dan. Romantično okolje in trenutek za počitek je navdihnil Manico, da nam je sredi lepot gozda zavzeto zrecitirala »Strepnjo« Desanke Maksimovič.
Kaj bi si človek lahko še lepšega želel! Nadaljevali smo pot navzgor do sedla in prešli v kraljestvo divjih prašičev, katerih razrita zemlja je dokazovala njihovo nevidno prisotnost. Ob branju »Povabila« v Prilogi Planinskega vestnika 2011/6 avtor opisuje srhljivo tesnobnost z občutkom, da ga nekdo opazuje, ko se je nahajal sredi temačnega gozda Crnega vrha. Mogoče so to bili ti štirinožni prebivalci, ki so ga opazovali iz skrivališča. Crni vrh se nahaja med kanjonoma Velike in Male Paklenice, torej desno od naše poti.
Prešli smo na območje Velike Močile z naravnim kamnitim vodnjakom in sledmi voda v času moče, uživali v prelepih stezah, prepletenih sem in tja še z drugimi dobro označenimi potmi. Iz pomembnega križišča poti smo krenili skrajno levo nad kanjon Male Paklenice, katerih zanimive geološke strukture so se bočile nad njo. Sonce je že močno pripekalo in dišeč žajbelj nas je spotoma
omamljal. Dotaknili smo se povsem suhe struge Male Paklenice, se ob njej in po njej vzpenjali gor in dol preko zanimivih kamnin, ki so na gosto označene z markacijami, saj bi sicer premagovanje le-teh bila blodnja po kamnitem labirintu. Tu si pomagaš z vsem, kar ti pride prav, pogosto prav zadnjica. »Izumili« smo besedo »riting«, saj smo se ga po spuščanju preko ogromnih gladkih skal pridno posluževali ...
Nad nami je zazijala mogočna votlina, iz katere je vel prijeten hlad v sicer razgretem dnevu, se oddahnili in spet vijugali v kamnito neskončnost, katere konec je na mestih v daljavi obljubljalo morje. Ampak do tja je bilo treba premagati še marsikaj, se povzpeti visoko nad kanjon in se spet spustiti vanj ...! Na koncu pa je pot naenkrat postala spet vsa »nedolžna« in prišli smo do lepo urejenega vhoda z recepcijo z obvestili, kot je ta o prepovedi plezanja. Prav je, da kdaj naravo pustimo naravi, saj
Morje v daljavi obljublja konec kamnitih labirintov.
je njena soseda Velika Paklenica dovolj oblegana.
Po celih osmih urah hoje po čudovitem narodnem parku je skrben vodnik Tomaž spet poskrbel
za prevoz, mi pa smo v vmesnem času posedeli v kamniti senci z občutkom, da smo na krušni peči. Nadvse uspešen zaključek dneva z nepozabnimi vtisi s poti smo pri-
merno proslavili pri sosedu Dinku, katerega morske dobrote so nam več kot teknile.
■ Marija Lesjak
18
MODROBELA KRONIKA

9. avgusta 2012
Ubil ženo Radojko
Velenje - Boljanic, 5. avgusta - Kot je v ponedeljek dopoldne poročal TIP.ba (Tuzlanski info portal) je 60-letni Velenjčan Peter Anic v Boljaniču pri Doboju v Bosni in Hercegovini, v svojem vikendu, v nedeljo okoli 18. ure z enim samim, smrtnim strelom iz pištole, ubil svojo 55-letno ženo Radojko. Ustrelil naj bi jo v tilnik, medtem, ko je kuhala večerjo za prijatelje, ki naj bi jih med dopustom v rojstni vasi povabila na večerjo. Radojka naj bi bila takoj mrtva. Policisti so po prihodu na kraj dogodka ugotovili, da Anic kaže vidne znake neprištevnosti, zato so ga z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v nevropsihiatrično bolnišnico v Doboju. Policisti so na kraju dogodka našli pištolo in 26 nabojev.
Zakonca Anic sta živela na Tomšičevi cesti v Velenju, domnevajo pa, da je imel Peter še vedno psihične težave zaradi izgube sina Daliborja, ki je poleti leta 1998 umrl v prometni nesreči. Zgodila se je v križišču Šaleške in Kidričeve ceste, ko je prišlo do trčenja med policijskim kombijem in motorjem, na katerem je bila tudi Petra, dekle Aničevega sina. V prometni nesreči sta žal oba izgubila življenje.
Ovadena Tovšakova in Veselinovic
Nacionalni preiskovalni urad je zvezi z gradnjo hiše in najema kredita Simone Dimic, nekdanje šefice Pahoijevega kabineta po neuradnih podatkih ovadil takratnega direktorja NLB Draška Veselinoviča in nekdanjo direktorico Vegrada Hildo Tovšak.
Dimičeva je za obnovo hiše pridobila 350.000 evrov posojila s šestmesečnim euriborjem z le 1,6 odstotka pribitka. Delavci, ki so sodelovali pri obnovi pa so povedali, da so material dovažali z Vegradovega gradbišča na Celovških dvorih. Primer Dimič pa preiskuje tudi Davčna uprava.
Policija opozarja na varnost pri elektronskem bančništvu
Ljubljana, 1. avgusta (STA) - Policija je v zadnjih mesecih zaznala porast vdorov v informacijske sisteme različnih slovenskih podjetij, zato opozarja na varnost. Gre za vdore v sisteme elektronskega bančništva "napadenih" podjetij s pomočjo zlonamernih programskih orodij, kot so računalniški virusi, črvi in trojanski konji.
Storilci kaznivih dejanj s prikrito ali lažno identiteto in z uporabo spleta in elektronske pošte z zavajajočo vsebino tovrstna orodja namestijo na računalnike oškodovanih podjetij. S tem omogočijo prikrita prenakazila finančnih sredstev iz transakcijskega računa podjetja na druge račune in si tako finančna sredstva tudi protipravno prilastijo, so danes sporočili z Generalne policijske uprave.
Zato policija opozarja na samozaščitno ravnanje pri uporabi elektronskega bančništva. Previdnost je potrebna v vseh primerih, ko osebe, katerih dejanska identiteta ni preverjena, s telefonskim klicem
ali z elektronsko pošto od posameznikov, ki uporabljajo računalnike z nameščenim sistemom za elektronsko bančništvo, pričakujejo kakršenkoli poseg v njihov informacijski sistem ali posredovanje podatkov.
Prav tako policija svetuje takojšnjo odjavo oz. deaktivacijo sistema za elektronsko bančništvo po končani uporabi.
"Poleg pravilne uporabe programske in strojne računalniške opreme je treba na vsakem računalniku namestiti tudi ustrezne programe za protivirusno zaščito, filtriranje sumljive pošte in za odstranjevanje vohunskih programov," so poudarili.
Policija ob zaznavi sumljivih okoliščin uporabnikom tudi svetuje, da na napadenem računalniku z dostopom do elektronskega bančništva takoj prekinejo povezavo s svetovnim spletom in o tem nemudoma obvestijo policijo, prav tako pa banko oz. institucijo, ki za njih opravlja storitev elektronskega bančništva, takoj obvestijo.
Tudi s kolesom je lahko prehitro
Velenje, 31. julija - V nočnih urah iz torka na sredo so velenjski policisti obravnavali prometno nesrečo na Paškem Kozjaku, kjer je kolesar zaradi neprilagojene hitrosti padel po vozišču. V prometni nesreči se je lažje telesno poškodoval.
Le dan kasneje so velenjski policisti spet obravnavali prometno nesrečo, v kateri je bil udeležen kolesar, tokrat v Velenju. Tudi ta je padel po vozišču, ker ni prilagodil hitrosti. Pri padcu se je lažje telesno poškodoval.
Trčila avto in motor
Velenje, 1. avgusta - Na
parkirišču enega od velenjskih nakupovalnih centrov sta trčila voznica osebnega avtomobila in voznik motornega kolesa. Prometna nesreča se je na srečo končala brez hujših poškodb. Zakrivila jo je voznica, ki je motoristu izsiljevala prednost, zato so ji napisali kazen za prometni prekršek. V večernih urah je policiste poklical motorist, ki je povedal, da je naknadno poiskal zdravniško pomoč. V prometni nesreči se je lažje telesno poškodoval.
V petek je počilo dvakrat
Velenje, 3. avgusta - V
petek sta se na območju pristojnosti PP Velenje zgodili dve prometni nesreči. V prvi je nastala materialna škoda, povzročiteljici pa je bil izdan plačilni nalog. V drugi prometni nesreči, ki se je zgodila na Partizanski cesti, je bil vzrok za prometno nesrečo prekratka varnostna razdalja. Kršitelju so policisti prav tako napisali plačilni nalog. V tej prometni nesreči se je več oseb telesno poškodovalo in so bili z reševalnim vozilom prepeljani v Splošno bolnišnico Celje.
Hudo globoko pogledal v kozarec
Velenje, 3. avgusta - Vročina je bila ob koncu prejšnjega tedna res neusmiljena, očitno pri nekaterih tudi žeja. Policisti so v petek ob redni kontroli prometa ustavili voznika osebnega vozila, ki je že na prvi pogled kazal očitne znake alkoholizirano-sti. Da je pregloboko pogledal v kozarec, je potrdil tudi alkotest, ki je pri preizkusu pokazal 0,74 mg/l. Policisti so voznika »treznili« v prostorih za pridržanje.
Še enega takega junaka so okoli 20. ure ustavili v nedeljo. Tudi tokrat so se odločili, da bo za vse bolj varno, če alkoholni hlapi izpuhtijo iz telesa voznika v prostorih za pridržanje.
V Paki zbil kolesarja
Velenje, 4. avgusta - V
soboto je v Paki pri Velenju voznik osebnega vozila zbil kolesarja. Ta se je pri padcu lažje telesno poškodoval, reševalno vozilo ga je odpeljalo v celjsko bolnišnico. Policisti so avtomobilistu, ki je povzročil nesrečo, izdali plačilni nalog.
Motor izginil izpred hiše
Mozirje, 5. avgusta - V
nedeljo so bili policisti obveščeni o tatvini kolesa s pomožnim motorjem, ki ga je neznani storilec odpeljal z dvorišča stanovanjske hiše Nove Loke 39 v Mozirju. Gre za kolo s pomožnim motorjem Tomos Flexer, (št. okvirja 236240), vredno okoli 700 evrov.
Na cesto padel kos železa
Velenje, 6. avgusta - V
ponedeljek so bili velenjski
policisti preko Operativno komunikacijskega centra Celje obveščeni, da proti Pesju vozi voznik tovornega vozila, ki na zabojniku nima zavarovanega tovora. Zaradi tega je na vozišče padel kos železa. Policisti za voznikom in vozilom še poizvedujejo.
Obležal na cesti
Šoštanj, 1. avgusta - Prejšnjo sredo popoldne so policisti morda celo rešili življenje moškemu, ki je pod težo alkohola obležal na cesti Florjan-Skorno. Ko so prišli do njega, je bil nezavesten, zato so poklicali reševalce. Moškega so odpeljali v bolnišnico Celje, imel pa je veliko srečo, saj bi ga lahko kdo tudi spregledal in povozil. Policisti so mu že izdali plačilni nalog.
Kradejo, vlamljajo
Velenje, 4. avgusta - Ob
koncu tedna si dopusta očitno niso privoščili vlomilci in tatovi. V soboto so velenjski policisti obravnavali primer, ko tat ni imel težkega dela. Neznanec je namreč iz odklenjenega vozila oško-dovanki odtujil torbico, v kateri je bila denarnica. Oškodovanka je bila ob 100 evrov, zagotovo pa bo poslej
vestno zaklepala svoj avto.
Veliko večjo škodo je lastniku povzročil nepridiprav, ki je v soboto vlomil v vikend na območju Belih Vod. S seboj je namreč neznano kam odnesel več artiklov v skupni vrednosti 3.000 evrov. Le dan kasneje so policisti spet obravnavali vlom v vikend na območju Belih Vod. Tokrat je neznanec odnesel za okoli 2.200 evrov različnih artiklov. Policisti bodo po zbranih obvestilih podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo, drznega vlomilca pa še iščejo.
Dejanja, vredna pohvale
Ta teden so policisti zabeležili tri dejanja, vredna pohvale, Občan je na velenjsko policijsko postajo prinesel kontaktni ključ za osebno vozilo Nissan z napisom Wikra. Našel ga je na pokopališču v Šmartnem. Občanka je pri osnovni šoli MPT v Velenju našla denarnico z vsebino in jo prinesla na policijsko postajo. V torek pa je občan v Velenju našel gorsko kolo znamke Scoot, ki ga sedaj hranijo na postaji. Če karkoli od najdenega pogrešate, veste, kje to lahko dobite.
Iz policijske
Dvakrat gasili v naravi
Velenje, 31. julija - Ob 23.31 je na Erjavčevi cesti v Velenju zagorel kup odpadnih kablov. Posredovali so gasilci PGD Velenje, ki so požar pogasili. Minulo nedeljo okoli 15. ure pa je zagorelo na travniku v bližini Celjske ceste. Posredovali so gasilci, ki so požar pogasili. Policisti pa so ugotovili, da je občan zakuril kup odpadkov, ogenj pa se je zaradi vetra razširil. Sledila bo kazen.
Prestavljal je pohištvo
Velenje, 31. julija - V nočnih urah so velenjske policiste poklicali na Jenkovo cesto, kjer je eden od stanovalcev povzročal hrup. Policisti so ugotovili, da je sredi noči prestavljal pohištvo. S kršitvijo je po njihovem prihodu prenehal. Tokrat so mu izrekli le opozorilo, saj
je kršil javni red in mir.
Žur do jutranjih ur
Velenje, 1. avgusta - V zgodnjih jutranjih urah so policiste poklicali stanovalci Goriške ceste, ki niso mogli spati, ker je eden od sosedov zelo glasno poslušal glasbo. Kršitev so zaznali tudi policisti, zato so kršitelju nočnega miru izdali plačilni nalog.
Plen ni bil velik
Velenje, 1. avgusta - V sredo zvečer so velenjski policisti obravnavali vlom v avto na Jenkovi cesti. Neznani storilec je po vlomu odnesel le snemljivo ploščo avtoradia, saj je lastnik očitno poskrbel za zaščito svojega imetja in radia ni pustil v avtu. Policisti se bodo vseeno potrudili, da vlomilcu stopijo na prste.
Povzročil škodo
Velenje, 1. avgusta - V popoldanskem času je oškodovanec naznanil poškodovanje kolesa z motorjem na parkirišču podjetja. Policisti bodo zoper storilca podali kazensko ovadbo na tožilstvu.
Vpitje in razbijanje na Kersnikovi
Velenje, 1. avgusta - Policisti so obravnavali kršitev javnega reda in miru na Kersnikovi cesti, kjer je stanovalka glasno vpila in razbijala po stanovanju. Med postopkom se je zagnala tudi na policista. Zato sta poklicala dežurno zdravnico, ki je za stanovalko odredila prisilno zdravljenje, kamor jo je spremljala tudi policija, saj jim bolnice niso uspeli pomiriti.
Oklofutani
Velenje, 4. avgusta - V soboto so bili policisti obveščeni, da na območju Kardeljevega trga neznan moški pretepa žensko. Neznanec policistom ni bil dolgo neznan, saj so ga izsledili. Za svoje obnašanje bo tudi plačal. Isti dan so policisti izvedeli, da je bil na območju Paškega Kozjaka zadnji dan v juliju pretepen mladoletnik. Storilec bo prav tako plačal kazen.
Kolovratil po parkirišču
Topolšica, 4. avgusta - Sprva neznan voznik je med vzvratno vožnjo po parkirišču s svojim vozilom poškodoval tri parkirana vozila, po nesreči pa je pobegnil. Policisti so ga izsledili, plačal pa bo vsaj za dva prometna prekrška; za nepravilen premik vozila in zato, ker je zapustil kraj nesreče.
V Londonu gori (olimpijski) ogenj
London gori! Nočna mora na londonskih ulicah. S takšnimi in podobnimi naslovi so mediji v lanskem avgustu poročali o izbruhu nasilja v britanski prestolnici po smrti 29-letnega Marka Duggana, ki so ga policisti ustrelili ob poskusu aretacije. Spontani upor prijateljev in znancev ustreljenega 29-letnika je prerasel v hude izgrede, v katerih so protestniki razbijali izložbena okna in vstopali v trgovine, od koder so odnesli, kar se je odnesti dalo, zažigali smetnjake in avtomobile in z molotovkami napadali policiste, da so ulice Londona spominjale na bližnjevzhodna vojna žarišča. Mladi in depri-vilegirani Britanci so z nasiljem izrazili tudi protest in željo po spremembah britanske družbe, zato so strokovnjaki izgrede označili tudi kot prvo revolucijo na svetu zoper potrošništvo in sodobno (kapitalistično) materialistično pojmovanje življenja in sveta. Tokrat v Londonu gori olimpijski ogenj in olimpijske igre so te dni v središču pozornosti svetovne javnosti. Ne bom se spuščal v globino pomena olimpijskih iger, ali so še vedno športno tekmovanje ali en sam velik cirkus ali morda le »big business«. Takšen dogodek je zagotovo velik posel tako za državo kot številna podjetja in v igri je veliko denarja. To potrjuje tudi primerjava stroškov treh londonskih olimpijskih iger. Leta 1908 so porabili 75.000funtov (po današnjih cenah) kar je bilo desetkrat manj kot leta 1948, ko so porabili 750.000funtov, proračun za letošnje pa je težek kar 9,3 milijarde funtov. Očitna razlika je tudi v številu nastopajočih držav in športnikov. Ce je leta 1908 nastopilo 2.008 športnikov iz 22 držav, je leta 1948 bilo 4.104 športnikov iz 59 držav, letos pa je v Londonu kar 10.500 nastopajočih iz 204 držav. Po olimpijskih igrah v Pekingu je bila pred Britanci težka naloga in organizatorjem se je zataknilo ravno na področju, ki je najbolj občutljivo, v varnosti. Zaradi pomanjkljivih priprav zasebnega varnostnega podjetja G4S je britanska vlada morala aktivirati dodatno število policistov in vojakov. Če primerjamo stanje v svetu ali varnostno ogroženost ob londonskih olimpijskih igrah, je varnost na letošnjih zagotovo najbolj ogrožena. Toda ne zaradi mladcev in britanskih huliganov, ki bi morda obeležili obletnico »potrošniške revolucije«, ampak zaradi drugih razlogov. Prvi je ta, da tehnološko-informacijski razvoj omogoča vpogled oziroma spremljanje dogodka milijonom ljubiteljev športa, kar daje odmevnost najmanjšemu incidentu. In ravno publiciteta dogodkov je cilj teroristov. Drugi je v bistvu dejstvo, da je Velika Britanija stalna zaveznica Združenih držav Amerike v borbi proti terorizmu in je zaradi tega postala potencialna tarča mednarodnih terorističnih organizacij. Vsesplošna kulturna in družbena pisanost, predvsem pa razslojenost in razlike med tistimi na dnu in na vrhu britanske družbe ustvarjajo tudi nevarno kombinacijo okoliščin, ki omogočajo delovanje skupin in posameznikov, ki se ne strinjajo z aktualno politiko in odnosom do Bližnjega vzhoda in azijskih držav. Konkretno nevarnost predstavljajo odkrite grožnje terorističnih organizacij, še večja težava pa so za britanske oblasti problematični posamezniki, ki bi lahko v stilu Andersa Behringa Breivika presenetili s »solo« nastopom. Če se sprehodite po londonskih ulicah, lahko vidite posledice imperialnega osvajanja sveta, saj lahko srečate predstavnike ras in narodov z vseh kontinentov. In mnogi med njimi nimajo možnosti, da se uveljavijo, še manj, nimajo niti možnosti dostojnega življenja. Tako kot marsikje v svetu. Zato so britanske oblasti vpoklicale 17.000 vojakov. Na vseh pomembnejših mestih so poleg varnostnikov, (ne)uniformiranih policistov tudi do zob oboroženi vojaki, ki stojijo ali se sprehajajo s prstom na petelinu avtomatskih pušk, kot to počnejo njihovi kolegi v Kabulu. Strah pred terorističnimi dejanji je (bil) kar velik. Na londonsko Temzo je vplula največja bojna ladja britanske kraljeve mornarice, po londonskih naseljih so za zagotavljanje zračne varnosti (ob zaprtju zračnega prometa nad prizorišči) namestili mobilne radarje, protiletalske baterije in raketne sisteme, zračni prostor nadzirajo s sodobnimi letali in helikopterji, olimpijska vas pa spominja na vojaško utrdbo.
Kljub vsem ukrepom Britanci ne morejo reči, da so zagotovili 100-odstotno varnost, čeprav se igre počasi zaključujejo. Popolne varnosti v tem sodobnem času ni več, ne glede, ali gre za varnost države, ustanove ali dogodka. Starogrškega pravila, da v času olimpijskih iger sprte strani odložijo orožje, tudi ob letošnjih olimpijskih igrah niso upoštevali. V mnogih pokrajinah in mestih gorijo drugačne vrste ognji. Žal. Kdaj bo v Londonu spet zagorelo, je težko napovedati, zagotovo pa v tem velikem »talilnem loncu« zagotovo tli. In če ne za časa olimpijskih iger, takrat, ko najznamenitejši ogenj ugasne, se bo na londonske ulice spet spustila siva in mrzla megla apatije, frustracij in ogorčenja, ki zakriva pogled v prihodnost in onemogoča, da bi številni zagledali svetlejšo plat življenja ali prišli do njega.
■ Adil Huselja

UTRIP
19
Nagradna križanka Naš čas
OSTRI DEL CEPINA
ZDRAVNICA, PADARICA (STAR.)
V
FORDOV MALČEK
NRAVO-SLOVJE, NAUK O MORALI
VROč LETNI ČAS
FRANCOSKI SLIKAR-MAX
SNEG, STISNJEN V KROGLO
DŽIP ROMUNSKE TOVARNE DACIA
FRANCOSKI ZGODOVINAR-NICOLAS
LJUDSTVO V NOVI L GVINEJI
N
PRISELJENEC, (KNJIŽ., REDKO)
GLINA, ILOVICA
DELEC Z
ELEKTRIČ. NABOJEM
SLOVENSKI ROKOMETAŠ-
IJenčLI
A M E
O T
MILANSKI NOGOMETNI KLUB
STOPNICA
(NAR., GORENJ.)
MULJ NA DNU JEZERA
KRATKOTRAJ. MOČAN VETER EGIPČANSKI BOG SONCA ,
VELIK, PODOLGOVAT SOD
-v-V-
JOHN OGDON
STADION V
BUDIMPEŠTI
DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE, VEK
Telefon 03 898 17 50 www.nascas.com press@nascas.si
Z vami vsak četrtek
V teh letih je zagotovo postal vaš in naš čas. Beleži dogajanje v Šaleški, Zgornji Savinjski in Mislinjski dolini.
Preko 30.000 bralcev
Bralce seznanja z zanimivimi dogodki iz lokalnega okolja in sveta. Po Našem času posegajo vse generacije od mladih do starejših. Med ljudmi je dobro sprejet zaradi aktualnih vsebin in tradicije, ki jo ima. Časopis Naš čas po raziskavi Mediane bere preko 30.000 bralcev.
Oglaševanje se splača
Naš čas je zagotovo pomemben lokalni časopis tudi z vidika oglaševanja, kajti objava oglasa v Našem času maksimalno pokrije območje, o katerem poroča. Naš čas ima ime.
Postanite naročnik
Pokličite 03 898 17 50 ali pošljite mail: press@nascas.si in Naš čas bo v četrtek že v vašem nabiralniku!
Rešeno križanko pošljite najkasneje do ponedeljka 20. avgusta na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Naš čas«. Izžrebali bomo tri praktične nagrade.
Zgodilo se je ...
od 10. do 16. avgusta
■	10. avgusta 1962 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, ki je zahtevala življenja štirih rudarjev; od 2. do 11. avgusta 1996 je v Velenju potekalo svetovno prvenstvo Naviga, to je svetovno prvenstvo v daljinsko vodenih modelih čolnov;
■	14. avgusta 1974 je Velenje obiskal takratni predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit - Jokl;
14. avgusta leta 1990 so s krajšo slovesnostjo označili dokončanje izgradnje stopnic na Velenjski grad. 235 stopnic so s pomočjo dijakov velenjske Rudarske tehniške in poklicne šole naredili delavci Rudarskega praktič-
nega pouka pod vodstvom zdaj žal že pokojnega Draga Bizjaka, Valteija Hudournika in Jožeta Žalaija;
-	prve povojne volitve v Krajevne narodnoosvobodilne svete okraja Šoštanj so bile 12. in 15. avgusta 1945. V Velenju se je od 996 volilnih upravičencev volitev 15. avgusta udeležilo 987 ali 98,1% vseh volivcev;
-	15. avgusta 1974 so v Velenju začeli graditi novo osnovno šolo s prilagojenim programom, ki se je nekaj časa imenovala osnovna šola 14. divizije, danes pa se imenuje osnovna šola Šmartno;
■ 15. avgusta 1998 so v Cirkovcah pri Velenju z odprtjem novega vodovoda obeležili krajevni
Velenjski grad (Arhiv Muzeja Velenje)
praznik;
-	15. velikega srpana je zapovedan cerkveni praznik Veliki šmaren, velika maša, velika gospojnica ali Marijino vnebovzetje, eden največjih krščanskih praznikov, ki so ga slavili že v apostolskih časih. Ta dan se cerkev spominja Marijine smrti in njenega vnebovzetja;
-	16. avgusta 1988 je umrl pesnik, prevajalec in publicist Karel Klančnik s psevdonimom Jer-
nej Roj, ki je bil rojen leta 1928 v Šoštanju;
-	od 17. do 24. avgusta 1985 je v Velenju potekal prvi turistični teden, ki se je začel z veliko, prvo tovrstno prireditvijo v Velenju, Nočjo ob jezeru;
-	krajani Starega Velenja so 17. avgusta 1991 praznovanje svojega krajevnega praznika združili z otvoritvijo obnovljenega starega trškega jedra Velenja. Pripravlja: Damijan Kljajič
M

■OSTANITE NAROČNIK
in prejmite do 8 številk zastonj!
Izkoristite naročniške ugodnosti: dostava na dom, nižja cena, do osem Številk zastonj, ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval!
In kje se naročile? Po telefonu 03 89817 58 ali e-mailu pness@nascas.si
oroskoo
Oven 21. 3. - 20. 4.
Že na začetku avgusta ste ugotovili, da bodo vaši nemajhni načrti v kratkem času težko uresničljivi. Sedaj vam je to še bolj jasno, a se še ne boste vdali. Čim prej morate prenehati razmišljati o preteklosti, saj boste zaradi tega le še bolj zmedeni in negotovi pri odločitvah o prihodnosti. Prav nič ne bo narobe, če boste pred podpisom neke pogodbe zelo pazljivi. V prihajajočem tednu se boste odločno soočili s problemi, ki jih doslej niste hoteli videti. Kmalu boste dočakali tudi pravo rešitev. Pomembno poglavje vaše preteklosti bo končno utonilo v pozabo in lahko boste neobremenjeno načrtovali prihodnost. Zdravje: občutljivi boste, nekaj težav boste imeli s kostmi, zato dovolj počivajte. Razmislite tudi o dieti, predvsem zaradi boljšega počutja.
Bik 21. 4. - 20. 5.
Tako, kot je trenutno, bi lahko tudi ostalo, pa bi vam bilo čisto lepo. Žal pa ne bo tako. Obeta se vam kar nekaj novega in zanimivega na področju ljubezni, saj boste preživeli vikend v družbi prijetne osebe, ki je zlepa ne boste mogli pozabiti. Spoznali boste, da ste pravzaprav živeli v neki navidezni kletki, iz katere bi lahko že zdavnaj poleteli. Žal se imate premalo radi, da bi vi naredili odločilen korak in stopili iz nje. Srečno naključje bo poskrbelo, da vam ne bo treba narediti nič, le nasmejali se boste, ko vam bo partner povedal, kako čuti. S tem bo opravil tisto, česar ste se najbolj bali. Kljub vsemu boste ob koncu tedna zelo zadovoljni, saj boste ugotovili, da ste si sami ustvarili navidezne ovire, ki so vam preprečevale boljše rezultate. Bodite bolj samozavestni.
Dvojčka 21. 5. - 21. 6.
Odločno se boste soočili s problemi, ki ste jih doslej pometali pod preprogo. Končno boste dočakali pravo rešitev. Tudi zato, ker ste se vendarle premaknili iz mrtve točke in sami naredili veliko za vašo prihodnost. Veselite se in uživajte v družbi družine in prijateljev. Priložnosti boste imeli več kot dovolj, le izrabiti jih morate. V naslednjih dneh boste zamudniki načrtovali priprave na dopust ali se že predali poletnim sončnim žarkom. Tudi finančno stanje se vam bo končno izboljšalo. Tisti, ki boste delali, boste v mislih čisto drugje, kar se bo poznalo tudi na učinkovitosti. Nekako se ne boste mogli ujeti s sodelavci. Šefom vse skupaj ne bo
všeč, vam pa bo vseeno.
Rak 22. 6. - 22. 7.
Preveč si prizadevate, da bi imeli vse pod nadzorom, pa ne le svoja dejanja, ampak tudi druge. Šele ob koncu prihodnjega tedna boste našli svoj mir, morda celo v meditaciji ali tišini. Vaša pustolovska žilica vas bo ob koncu tega tedna vodila po samotnih poteh, nekatere z dejanji, druge pa le v mislih. Res ne boste najboljša družba. Veliko bolj celovito boste po nekaj dneh premišljevanja videli v prihodnost. Pred vami je čas odločitev, kar nekaj bo takih, ki so morale zoreti nekaj časa, preden ste o njih sploh upali razmišljati tudi na glas. Čas, da jih uresničite, pa še ni zrel. Z neko zelo osebno odločitvijo ne boste več odlašali, saj vas tako svari tudi notranji glas. In spet bo prav, da ste si zaupali. Ob koncu tedna se boste razveselili prijatelja, ki ga nekaj časa niste videli. Žal ne bo imel dobrih novic.
Lev 23. 7.- 23. 8.
V	teh dneh se vam bo že na daleč videlo, da ste spočiti, kot že dolgo ne. V tretjem tednu avgusta boste vse bolj pozitivni in prepričani v svoje nadaljnje korake, zato se bodo spremembe dogajale tako bliskovito, da skoraj ne boste mogli verjeti. Prav zaradi vaše intuicije boste vedeli, kako naprej, saj se boste znali tako pravočasno ustaviti kot reagirati na to, kar se vam bo dogajalo. Sodelavci nad vsemi vašimi idejami ne
bodo navdušeni, šefi prav tako ne. Vi pa boste prepričani, da ste na pravi poti, zato se ne boste pustili motiti. Tistim, ki so brez dela, se odpira kar nekaj možnosti, da ga dobijo. Ne zamudite jih, ker se ne bodo tako kmalu ponovile! In nikar ne recite takoj sne«, prej dobro premislite!
Devica 24. 8. - 23. 9.
Z lahkimi koraki boste uresničevali svoje poslovne cilje in opravljali delovne obveznosti, ki jih za ta poletni čas sploh ne bo malo. Zadnje tedne pač niste bili na vrhuncu moči in učinkovitosti. Sedaj pa boste pripravljeni na nove življenjske tokove in izzive, zato se boste vsemu zlahka prilagodili. Ob koncu prihodnjega tedna se boste pri neki odločitvi spet obračali vase, kerne boste nikomur zaupali, kaj vas muči. Brez skrbi, tudi tokrat boste našli prave odgovore. Odločili se boste tudi za korak, s katerim ste že dolgo odlašali. Šokirali boste predvsem tiste, ki so samo mislili, da vas dobro poznajo. Poletni prehladi v teh dneh niso redkost, lahko se zgodi tudi vam. Zato previdno s klima napravami!
Tehtnica 24. 9. - 23. 10.
V	naslednjih dneh se boste psihično poslovili od nekega doživetja ali pustili neki osebi, da odide iz vašega življenja. Veselili pa se boste že skoraj pozabljenega občutka svobode. Zdelo se vam bo, da ste lahkotni kot ptica, ki od daleč vidi nešteto možnosti pod seboj. Šele zdaj boste neobremenjeno videli svoj prihodnost, vendar pa bodite pri odločitvah vseeno previdni. Dobro premislite, preden boste iz idej prešli v dejanja, saj ni vredno, da se vam
sedaj, ko je spet vse, kakor ste nekaj mesecev želeli, ponovno zaplete. Zvezde vam priporočajo, da naslednje dni izkoristite za aktiven počitek, vsaj v času, ko vam ne bo treba delati. Narava je v teh dneh prekrasna, dihajte z njo!
Škorpijon 24. 10. - 22. 11.
Čas negotovosti še ne bo končan. V začetku meseca avgusta ste bili zelo skeptični zaradi neke osebne okoliščine, toda mirno se boste sprijaznili s to situacijo in spontano pričakovali najboljše rešitve. Možnosti bodo majhne, vi pa ne boste obupali, saj ste pravi borec. Začutili boste čudovito notranjo ubranost med vašimi čustvi in razumom, kar se vamsicer zadnje čase ni dogajalo. Tudi zdravje bo odlično. K temu bo zagotovo pripomoglo tudito, da že nekaj časa živite zelo umirjeno. Morda boste v naslednjih dneh nekoliko nervozni le zaradi nekih materialnih skrbi, vendar boste tokrat o denarju razmišljali malo drugače. Veliko bolj razumno, saj se boste začeli zavedati, da boste brez posojila težko uspeli uresničiti neke sanje. Se tako mudi?
Strelec 23. 11. - 21. 12.
Ponavadi niste sanjač, a tokrat boste. Sanjarili boste predvsem o neki trenutno nedosegljivi osebi ali nedosegljivemu življenjskemu cilju. In prav sanjarjenje vam bo pomagalo, da se boste lažje lotili dela, ki vam res ne diši. Tako se boste namreč prepričali, da se je vredno potruditi. Vsekakor boste uspešno dokončali neko poglavje svojega življenja in iz trenutka vtrenutek bo vaš korak bolj lahek in varen. Čutili boste namreč veliko nove energije in odločnosti. V naslednjem tednu boste z lahkoto uresničili vse svoje zamisli. Morda boste morali biti le malo bolj potrpežljivi, kajti rezultati bodo kmalu vidni tudi v vaši denarnici. V avgustu še ne, septembra pa zagotovo. Ker še ni prazna, bo tako čisto dobro.
Kozorog 22. 12. - 20. 1.
Ker boste iskali odgovore v sebi, boste kmalu našli tudi nove vire za vašo denarnico, predvsem pa za delo, ki vas bo resnično osrečevalo. Vse bo tako, kot mora biti, zato se boste počutili čudovito mirno. Morda boste dokončno spoznali, kje delate največjo napako in kaj vaše telo od vas pričakuje. Manjše zdravstvene težave vam bodo namreč odprle oči. Spoznali boste, da ste veliko bolj uspešni in zadovoljni, če iščete preproste rešitve in preproste, lahkotne korake za nova doživetja. In tega se boste držali v naslednjih dneh. Pa ne bo dolgo trajalo, ker enostavno ne boste čutili, da ste to vi. Nekdo, ki vam je obljubil majhno uslugo, vas bo pustil na cedilu. Nič ne bi bilo narobe, če mu vi ne bi že velikokrat pomagali, tokrat pa prvič prosili za uslugo. Dobrota je včasih res sirota.
Vodnar 21. 1. - 20. 2.
V začetku prihodnjega tedna boste popolnoma izčrpani, poleg tega boste ves čas prepirljivi, krivdo za nastalo situacijo pa boste iskali vsepovsod drugje, le pri sebi ne. Nekoliko več pozitivne energije in poguma boste občutili šele ob koncu prihodnjega tedna, ko bodo v vaše življenje posegle bliskovite spremembe, ki jih sploh ne boste pričakovali. Dobra novica je, da so zagotovo rezultat vaše zrelosti in potrpežljivosti, ki sta vas pripeljali do želenih rezultatov pri delu, v zasebnem življenju pa sta bili prej ovira kot prednost. Da ljubezen dela čudeže, je znano, a za vas doslej tega ne bi mogli reči. Sedaj pa jih bo in to zelo pozitivne. Sorodniki bodo zelo srečni, ko vas bodo videli srečne, saj jih je včasih že skrbelo za vas.
Ribi 21. 2 . - 20. 3.
Nič kaj mirni dnevi niso pred vami. Preganjala vas bo slaba volja, ki bo posledica slabe vesti. Počutili se boste krivo zaradi vseh dogajanj, ki niso odvisna le od vas, predvsem pa so za vas nekaj čisto novega. Tudi ponoči počitek ne bo miren, spanec pa ne globok. Sprehodi v naravo vam bodo še posebej pomagali, zato jih čim bolj pogosto prakticirajte. Drugače boste težko premagali neko žalost, morda celo depresijo, ki v času poletnih dopustov sploh ni redka. Zavedali se boste namreč, da vas čaka dolga pot do nelahkega življenjskega cilja. Ni pa dvakrat za reči, da se ne boste čisto zares odpravili na nič kaj načrtovano potovanje. Če bo tako, bo odlično. Ljubezen? Trenutno le vi veste, kaj se dogaja. Še partner ne sluti, kako čutite in želite.
20
TV SPORED
«"Has
9. avgusta 2012
Četrtek,		Petek,		Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,		Sreda,
9. avgusta	1	10. avgusta	1	11. avgusta	1	12. avgusta	1	13. avgusta	1	14. avgusta	1	15. avgusta
tvsloT tvsloT tvsloT tvsloT tvsloT tvsloT tvsloT
06.45	Poletna scena
07.15	Odmevi
08.00	Taborjenja, ris.
08.05	Karli, ris.
08.10	Pokec, ris.
08.15	Žanov svet, ris.
08.25	Toni in Boni, ris.
08.30	Okec, ris.
08.40	Svetovalka Hana, ris.
08.50	Gozdna druščina, ris.
09.05	Vlakci, ris.
09.15	Ribič Pepe
09.30	Pravljice iz lutkarjevega vozička
09.50	Male sive celice, kviz
10.30	Vodja, kratki dok. film
11.00	Potplatopis, nan.
11.20	Taborniki in skavti, otr. naniz.
11.30	Nenavadne in rismuknjene
živali, dok. serija
11.40	Pustolovščine, nanizanka
12.10	Prava ideja!, posl. odd.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Zahodna civilizacija - se ji bliža
konec?, 6/6
14.20	Slovenski utrinki, odd.
madžarske tv
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Krtji sestrici, ris.
15.55	Olivija, ris.
16.05	Studio Kriškraš, lutke
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Slovenski vodni krog: Pivka
17.45	Eko utrinki: Odpadna električna oprema
17.55	Moji, tvoji, najini 6/35
18.25	Minute za jezik
18.35	Žanov svet ris.
18.40	Svetovalka Hana, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Princeska, švadski film
21.40	Maribor 2012, EPK
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Poletna scena
23.25	Panoptikum, ponov.
00.15	Dnevnik, pon.
00.45	Slovenska kronika
01.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Infokanal
tv slo (ü]
07.00	Info
09.10	Igralci brez maske: Miranda
10.10	Igralci tudi pojejo
10.30	Olimijske igre
10.15	Studio
10.30	Kajak, kanu
13.00	Daljinsko plavanje
14.00	Nogomet, tekma za 3. mesto
16.00	Odbojka polfinale ž
18.00	Košatka polfinale ž
19.50	Žrebanje deteljice
20.00	Londonski vrtiljak
20.25	Atletika
22.00	Odbojka na mivki
22.50	Nogomet finale ž
00.20	Skoki v vodo ž
01.05	Zabavni infokanal
pop
06.25	Tv prodaja
06.55	Zmagoslavje ljubezni, nad.
07.45	Zakon brez ljubezni, nad.
08.40	Tv prodaja
08.55	Nal in Lili, ris. ser.
3.05 Jaka na Luni, ris. ser.
09.15	Moji žepni ljub
09.40	Avatar, ris. ser.
10.10	Tv prodaja
10.40	Brezno ljubezni, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Moč usode, nad.
13.00	24 ur ob enih
13.30	Zvezde na sodišču, nan.
14.20	Dobra mačka, nan.
14.45	Brezno ljubezni, nad.
15.40	Zakon brez ljubezni, nad
16.40	Moč usode, nad. 24ur popoldne
otr. ser.
17
17.10 Moč usode, nad.
17.45
ljubezni, nad.
18.45	Ljubezen skozi želodec
18.50	Misli zdravo
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Čaka te pošta, am. film
22.10	24ur zvečer
22.30	Kralji beqa, amer. nanizanka
22.40	Misli zdravo
22.45	Monk, amer. nanizanka
00.40	Skrivnostno življenje ameriške
gospodinje, res.ser.
01.35	24ur, pon.
02.35 Nočna panorama
06.45 Poletna scena
07.15 Odmevi
08.00 Tatova, ris.
08.05 Karli, ris.
08.10 Pokec, ris.
08.15 Žanov svet:barve , ris.
08.25 Toni in Boni, ris.
08.30 Okec, ris.
08.40 Svetovalka Hana, ris.
08.50 Gozdna druščina, ris.
09.05 Vlakci, ris.
09.15 Ribič Pepe
09.35 Martina in ptičje strašilo:
Trma . 09.40 Nočko: Železni Janez 09.55 An ban pet podgan:
Presenečenje 10.25 Taborniki in skavti 10.40 Nenavadne in prismuknjene
živali, dok. serija 10.45 Pustolovščine na reki, otr.
nanizanka 23/24 11.10 (Ne)pomembne stvari: moz.
odd. 11/12 12.00 Panoptikum, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Angola, dežela obljub 14.30 Maribor 2012, EPK 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Marči Hlaček, ris. nan. 16.15 Vremenske uganke, savana
pod dok. nan. 1 6.20 201 2, leto 0, sporočilo oz Mehike
17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba, potr. odd. 17.45 Moji, tvoji, najini 7/35 18.15 Dihaj z mano, kratki film 18.30 Ava, Riko, Teo ris. 18.35 Bali, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Poletni glasbeni spomini z B.
Kopitarjem 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Poletna scena 23.25 Polnočni klub: Urgenca 00.40 Posebna ponudba, potr. odd. 01.00 Dnevnik, ponov. 01.50 Slovenska kronika 01.05 Šport ponovitev 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Infokanal
tv slo ®
07.00	Infokanal
07.45	Otroški infokanal
08.30	Zabavni info kanal.
10.20	Alpe, Donava, Jadran, pon.
10.30	Olimpijske igre odd.HD
11.00	Studio
11.10	Tekvondo, kajak kanu
13.00	Daljinsko plavanje ž
14.30	Boks
16.00	Odbojka, polfinale m
18.00	Košarka,polfinale m
18.00	Rokomet, polfinale m
2000	Londonski vrtiljak
20.30	Atletika
22.30	Košarka, polfinale m
23.45	Rokomet polfinale m, posnetek
o1.00	Boks, posnetek
02.05	Zabavni infokanal
pop
06.25 Tv prodaja 06.55 Zmagoslavje ljubezni, nad. 07.45 Zakon brez ljubezni, nad. 08.35 Misli zdravo 08.40 Tv prodaja 08.55 Nal in Lili, ris. ser. 09.05 Jaka na Luni, ris. ser. 09.15 Moji žepni ljubljenčki, risanka. 09.40 Avtar,Zadnji gospodar vetra, ris. ser.
10.10 Tv prodaja 10.40 Brezno ljubezni, nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Moč usode, nad. 13.00 24 ur ob enih 13.30 Zvezde na sodišču, nan. 14.20 Dobra mačka, nan. 14.45 Brezno ljubezni, nad. 15.40 Zakon brez ljubezni, nad. 16.40 Moč usode, nad. 24 ur p
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Čas za nas, tabornike! -
Zimovanje GG na Kozjaku 11.10 Skrbimo za zdravje:
fibromialgija 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.35 Prodajno TV okno 12.50 Videospot dneva 12.55 Videostrani, obvestila 17.55 Prodajno TV okno 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Mojca in medvedek Jaka:
vrabčki čivkajo 19.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.40 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 21.30 Regionalne novice 21.35 Vabimo k ogledu 21.40 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje, ponovitev -pregled oddaj leta 2011 22.10 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo, ponovitev - ans. Gašperji in klapa Mali grad 23.25 Prodajno TV okno 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila
17.1
17.10	Moč usode, nad.
17.45	Zmagoslavje ljubezni, nad.
18.45	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Willy 2, am. film
22.00	24 ur zvečer
22.20	Pozor, Eva prihaja, am. film
23.00	Eurojackpot
23.05	Pozor, Eva prihaja, nadaljevanje. filma
00.20	Enajsta ura, amer, nanizanka
01.10	Skrivnostno življenje ameriške
gospodinje
02.10	24ur, pponovitev
03.10 Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Mojca in medvedek Jaka:
Vrabčki čivkajo 11.05 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo - ans. Gašperji in klapa Mali grad 12.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.45 Videospot dneva 12.50 Prodajno TV okno 13.05 Videostrani, obvestila 17.55 Prodajno TV okno 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Miš maš, otroška oddaja -
zdravi zobki 19.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.40 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 21.30 Regionalne novice 21.35 Vabimo k ogledu 21.40 Ujemi sanje, glasbena oddaja 22.40 Popotniške razglednice: Butan 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila
06.10	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.25	Radovedni Taček
07.40	Bine, Skriti svet lutkovna naniz.
07.55	Iz popotne torbe, otr. nanizanka
08.40	Studio Kriškraš
09.00	Sneguljčica, lutk. predstava
09.50	Male sive celice, kviz
10.35	Vodja, kr. dok. film
10.55	Vremenske uganke, Celinsko
podnebje
11.00	Nenavadne in prismuknjene
živali, dok. sreija
11.05	Pustolovščne na reki, nanizanka 24/24
11.35	Kino Kekec: Disko evri. film
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.20	Tednik
14.25	Slovenski magazin
14.55	O živalih in ljudeh
15.20	Na vrtu
15.50	Ljudje podeželja: Ambasadorka
olja, dok. ser.
16.00	Železni vrani, dok. odd.
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Drevesa pripovedujejo, dok. film
17.45	Komisar Rex, 6/11
18.30	Ozare
18.35	Pim in Pom, ris.
18.40	Olivija, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Čez planke, Vjvodina, ponovitev
21.50	Georgijina pravila.-amer. film
22.50	Poročila, šport, vreme
23.25	Poletna scena
00.10	Oglaševalci (I.), 7/13
00.55	Železni vrani, dok. odd.
01.50	Ozare
01.55	Dnevnik, ponov.
02.05	Utrip, ponov
02.30	Dnevnik Slovncev
03.10	Infokanal
07.00 Živ žav, ris.
07.05 Pokec, ris.
07.10 Kanopki, ris.
07.15 Aleks v žival. kralj., ris.
07.20 Franček, ris.
07.30 Svetovalka Hana, ris.
07.40 Teo, ris.
07.45 Žanov svet, ris.
07.55 Ava, Rika, Teo, ris.
08.00 Prihaja Nodi, risanka
08.10 Olivija , ris.
08.20 Pri slonovih, ris.
08.35 Biba se giba, ris.
08.50 Okec, skoraj stotkov čevelj
08.55 Bali, ris.
09.00 Toni in Boni, ris.
09.05 Gozdna druščina, ris.
09.10 Bacek Jon, ris.
09.20 Dedek v mojem žepu, 39/66
09.35 Dedek v mojem žepu, 40/66
09.55 Prisluhnimo tišini
11.20 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Dnevnik, vreme, šport
13.25 Poletni glasbeni spomini z
B.Kopitarjem 15.00 Prvi jok, franc. dok. film 16.25 Prvi in drugi 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Igralci brez maske - Jerica Mrzel
18.15 Igralci tudi pojejo Puj
03.10 Infokanal
TVSLOr ™ SLOr
06.25 Skozi cas
07.00	Infokanal
07.45	Otroški infokanal
09.35	Na obisku, tv Koper
10.00	Slovenski magazin
10.30	Olompijske igre
00.00	Zabavni infokanal.
POP
06.30	Tv prodaja
07.00	Liza in Pavel, ris. ser.
07.00	Liza in Pavel, risanka
07.05	Kopalčki, ris. ser.
07.20	Van dog, ris. ser.
07.40	Waybuloo, ris. ser.
08.00	Dibo, ris. ser.
08.05	Moji žepni ljubljenčki, ris. ser.
08.20	Mia in jaz, ris. ser.
08.45	Hitri prstki, izob. odd.
09.15	Doktor glavca ris. ser.
09.40	Pingvini v vesolju, ris. ser.
10.00	Jekleni mojstri, zab. odd.
10.05	Tv čira čara, otr. zab. oddaja
10.25	Tom in Jerry, ris. ser.
10.50	Castle, nan.
11.40	Razočarane gospodinje, dok. ser.
12.20	Ženski srci, amer film
14.20	Dvoboj kuharskih mojstrov, res. ser.
15.15	Pomočnica v petkah, res. ser.
16.10	Sreča iz balona, am. film
17.55	Minuta do zmage
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Misija nemogoče 3 am. film
22.15	Prinski nagon. film
00.40	Tasmanski tiger, avstr.. film
02.25	24ur, ponov.
03.55	Nočna panorama
09.00 Miš maš, otroška oddaja -
zdravi zobki 09.40 Moj dežnik je lahko balon, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Modri Jan: Vse o zimi 10.25 Ustvarjalne iskrice (14):
Obešanka za nakit 10.50 Oglasi
10.55 Ujemi sanje, glasbena oddaja 11.55 Videospot dneva 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.55 Prodajno TV okno 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Nanovo: O subkulturah z Zlatkom
19.10 Zogarija (8), otroška športna
oddaja 19.35 Vabimo k ogledu 19.40 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Vabimo k ogledu 20.25 Videospot dneva 20.30 Iz našega arhiva: Veliki koncert najboljših dalmatinskih klap, 1. del
22.15 Jutranji pogovori 23.45 Mura Raba TV 00.10 Prodajno TV okno 00.25 Videospot dneva 00.30 Videostrani, obvestila
25	Skozi čas
06.35	Poletna scena
07.05	Globus, Turčija
07.35	Slovenski magazim, mozaič.odd
08.00	Maščobe, dok.odd.
08.30	Olimpijske igre
08.30	Odbojka finale ž
10,30	Studio
10.35	Skoki v vodo m
11.05	Odbojka m
12.00	Atletika, maraton m
14.00	Odbojka, finale m
16.00	Košarka, finale m
17.50	Rokomet, finale m
19.00	Vaterpolo, finale posnetek
19.50	Žrebanje lota
20.00	Londonski vrtiljak
20.30	Boks, posnetek
21.20	Gorsko kolesarstvo m posnetek
22.00	Zaključek iger
00.30	Časovna banka, dok. film
00.45	Besni prerok, kratki dok. film
01.10	Zabavni infokanal
pop
06.30	Tv prodaja
07.00	Liza in Pavel, ris. ser. 07.05 Kopalčki, ris. ser.
07.20	Van Dog, ris. ser. 07.35 Waybumo, ris. ser.
07.40	Dibo ris. ser.
08.00	Drobižki, ris. ser. 08.05 Moji žepni ljubljenčki,ris. ser.
08.20	Mia in jaz, ris. ser. 08.45 Hitri prstki, izob. ser
09.00	Pingvini v vesolju, risanka. 09.15 Doktor glavca, ris. ser.
09.40	Jekleni mojstri, ris. ser. 10.05 TV Čira čara, otr.zabavna odd. 10.25 Tom in Jerry, ris. ser. 10.45 Castle, nan. 11.15 Razočarane gospodinje, nan.
12.10	Neustrašni tekač am. film
14.00	Živali na delu, dok. odd 14.05 Kuharski mojstrer, res. ser.
15.00	Pomočnica v petkah, res. ser.
16.10	Moj oče junak am.film 17.55 Minuta do zmage 18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Velika družina, angl. film
22.20	Duh, am. film 00.15 Popoln mrk amer. film
02.00	24ur, ponovitev
02.55 Nočna panorama ©
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja -
zdravi zobki 09.40 Ustvarjalne iskrice (15): moja
prva knjiga 10.00 Oglasi
10.05 2041. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Ministrski stol: Aleš Hojs,
minister za obrambo, ponovitev 11.30 Vabimo k ogledu 11.35 Naj viža, - ans. Gašperji in klapa Mali grad
12.50 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje, ponovitev, pregled oddaj leta 2011, 1. del 13.25 Kuhinjicajedenski izbor 14.20 Prodajno TV okno 14.35 Videostrani, obvestila 18.25 Prodajno TV okno 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Mojca in medvedek Jaka:
vrabčki čivkajo 19.45 Ustvarjalne iskrice (16): Vetrna igrača
20.05 Vabimo k ogledu 20.10 Pop corn, glasbena oddaja,
ponovitev, Stereotipi 21.10 Vabimo k ogledu 21.15 Iz našega arhiva: Veliki koncert najboljših dalmatinskih klap, 1.
23.00	Jutranji pogovori
00.30	Prodajno TV okno 00.45 Videospot dneva
00.50	Videostrani, obvestila
ujsa Pepa ris.
18.40	Okec, ris. 18.55 Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Dr. Martin V. angl. nadaljevanka
21.50	Večerni gost, dr. Klemen Jaklič
22.40	Naravni parki Slovenije,
ponovitev
22.00	Ljudje podeželja, 22.15 Poročila, šport, vreme
22.40	Poletna scena 23.15 Stebri zemlje, 4/8
01.00	Slocenski magazin, ponovitev 00.35 Igralci brez maske - Jerca Mrzel
01.30	rnralci tudi pojejo, ponov. 01.45 Dnevnik, ponov.
02.10	Zrcalo tedna 03.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 04.05 Infokanal
06.50	Poletna scena
07.25	Utrip
07.40	Zrcalo tedna
08.00	Simfonije, ris.
08.05	Karli, ris.
08.10	Pokec, ris.
08.15	Žanov svet, ris.
08.25	Toni in Boni, ris.
08.30	Okec, ris.
08.40	Svetovalka Hana, ris.
08.50	Gozdna druščina, ris.
09.05	Vlakci, ris.
09.15	Ribič Pepe
09.30	Mihec in Maja, ponov.
09.40	Iz popotne torbe:
10.00	Ajkec pri restavratorjih,
ponovitev
10.20	Radovedni taček
10.30	Dedek v mojem žepu, 39/66
10.40	Dedek v mojem žepu 40/66
10.55	Taborniki in skavti, nan.
11.10	Sprehodi v naravo, poučna odd.
11.25	Peta hiša na levi, humo. nan.
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Polnočni klub: Moški v kuhinji
14.40	Utrip
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Bali, ris.
15.55	Žametek, ris.
16.10	Bacek Jon, ris.
16.15	Ali me poznaš, nan.
16.25	Ribič Pepe
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Duhovni utrip
17.35	Žuželke, dok. odd.
18.00	Moji, tvoji, najini, naniz.
18.30	Ava, Riko, Teo, risanka
18.35	Gozdna druščina, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
20.55	Kitajci prihajajo, dok. ser.
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Poletna scena
23.25	Umetni raj
23.55	Knjiga mene briga
00.20	Slovenska jazz scena
01.20	Duhovni utrip
01.35	Dnevnik, ponov.
02.25	Slovenska kronika
02.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.55	Infokanal
tv slo [d
07.00	Infokanal
07.45	Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
10.45	Naftno mesto
13.20	Železni vrani, južnokorejska nan.
14.20	Prvi in drugi
14.35	Večerni gost, dr.Klemen Jaklič
15.30	Naica, skrivnosti kristalne jame,
dok. odd.
16.30	Šport
19.00	Peklenski izbor
20.00	Na utrip srca, 1. dejanje opere
21.35	Dediščina Evrope
23.20	Seme zla, angl. miniserija
00.50	Peklenski izbor, ponovitev
01.20	Zabavni infokanal
06.45	Poletna scena
07.15	Odmevi
08.00	Varuška, ris.
08.05	Karli, ris.
08.10	Pokec, ris.
08.15	Žanov svet, ris.
08.25	Toni in Boni, ris.
08.30	Okec, ris.
08.40	Svetovalka Hana, ris.
08.50	Gozdna druščina, ris.
09.05	Vlakci, ris.
09.15	Ribič Pepe
09.35	Studio Kriškraš, otr. odd.
10.15	Ali me poznaš, nan.
10.30	Tinček petelinček
11.00	Zgodbe iz školjke
11.10	Iz ničle in enice, krat. igr. film
11.25	Oddaja za otroke in mlade
11.40	Vremenske uganke
11.45	Nenavadne in prismuknjene živali
11.55	Taborniki in skavti
12.05	Peta hiša na levi
12.25	Umetni raj.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Kitajci prihajajo
14.25	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Aleks v vodi, ris.
15.45	Metka in Zverinko Zver, ris.
15.55	Toni in Boni, ris.
16.00	Teo, ris.
16.05	Bine, ris.
16.30	Nenavadne in prismuknjene
živali, dok. ser.
16.35	Razpet med državama,kr. dok. f.
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Ugriznimo znanost
17.35	Ljudje podeželja, 10/20
17.50	Moji, tvoji, najini
18.15	Minute za jezik
18.45	Risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Prva bitja, ang. dok. serija
21.00	Ko črte govorijo, dok. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Poletna scena
23.25	Globus
23.55	Burna leta Šanghaja dok. odd.
00.40	Ugriznimo znanost
00.55	Dnevnik, ponov.
01.25	Slovenska kronika pon.
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.10	Infokanal
tv slo t
07.00	Infokanal
07.45	Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
15.15	Peklenski izbor
16.05	Čez planke
17.05	Naravni parki
17.35	Mostovi
18.10	Posebna ponudba
18.40	Imago Slovenije, koncert
19.50	Žrebanje Astra
20.00	Ema, ang.nad.ponovitev
20.50	Muzika je to, ponovitev
21.25	Lurd, avst. film
23.00	Imago Slovenije, koncert
00.10	Zabavni infokanal
05.45	Poletna scena
06.15	Odmev
07.00	Karli, risanka
07.05	Pokec
07.10	Žanov svet
07.20	Toni in boni
07.25	Okec
07.35	Svetovalka Hana
07.45	Gozdna druščina
08.00	Vlakci
08.10	Ribič Pepe
08.35	Bine
08.55	Pepi vse ve o pisateljevanju,
poučna otr. nan.
09.15	Taborniki in skavti, nan.
09.25	Peta hiša na levi, naniz.
10.00	Praznični prenos maše ob velikem šmarnu, sv.gora
11.15	Obzorja duha
12.00	Ko črte govorijo, dok. film
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Tednik
14.25	Globus
15.00	Mostovi
15.35	Roli, Poli, Oli, ris.
15.45	Polžjegrajske zgodbe, risanka.
15.55	Bacek Jon
16.00	Male sive celice, ponovitev.
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Resnice in neresnice o
vitaminih, dok.film
17.45	Pogled na, dok. odd. ponovitev
17.55	Moji, tvoji, najini, druž. nad.
ponovitev
18.25	Risanke
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Mavrični sijaj, kan. film,
21.40	Odd, tv Maribor
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Poletna scena
23.05	Prava ideja, poslov. odd.
00.05	Glasbeni večer
00.50	Dnevnik, ponov.
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.35	Infokanal
tv slo ®
07.00	Infokanal
07.45	Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
14.30	Poletna scena
15.05	Imago Slovenije, koncert
16.15	Duhovni utrip
16.30	O živalih in ljudeh, tv Maribor
17.25	Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti
17.40	Mostovi
18.10	Slovenci po svetu
18.45	Sozvočje svetov, glasb. odd
19.10	Brežice, koncert, ponovitev
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Šport
20.15	Nogomet Slovenija-Romunija,
22.50	Mati Trezija, svetnica teme,
dok. film
23.40	Sozvočje svetov, koncert,
ponovitev
00.05	Brežice, koncert, ponovitev
.50	Zabavni infokanal
pop pop pop
Tw nrnHoio	flR Ti/nrnrlaia	.. .	. .
06.25 Tv 06.55 Zmagoslavje ljubezni, nad. 07.45 Zakon brez ljubezni, nad.
08.35 08.40 Tv 08.55
li zdravo
in Lili, ris. ser.
05	Jaka na Luni, ris. ser.
09.15	Moji žepni ljubljenčki, otr. ser.
09.40	Avatar, ris. ser.
10.10	Tv prodaja
10.40	Brezno ljubezni, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Moč usode, nad.
13.00	24ur ob enih
13.30	Zvezde na sodišču, nan.
14.20	Dobra mačka, nan.
14.45	Brezno ljubezni, nad.
15.40	Zakon brez ljubezni, nad.
16.40	Moč usode, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10 Moč usode, nad.
17.45
ljubezni, nad.
18.45	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gimnazijski Musical, am. film
21.50	24ur zvečer
22.15	Na trdnih tleh, nan.
23.00	Monk, nan.
23.50	Enajsta ura, nan.
00.45	Skrivnostno življnje ameriške
gospodinje nan.
01.30	24ur, ponov.
02.30 Nočna panorama
25	Tv prodaja
06.55	Zmagoslavje ljubezni, nad.
07.45	Zakon brez ljubezni, nad.
08.40	Tv prodaja
08.55	Nal in Lili, ris. ser.
09.05	Jaka na Luni, ris. ser.
09.15	Moji epni ljubljenčki, ris. ser.
09.40	Avatar, ris. ser.
10.10	Tv prodaja
10.40	Brezno ljubezni, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Moč usode, nad.
13.00	24ur ob enih
13.30	Zvezde na sodišču, nan.
14.20	Dobra mačka, nan.
14.45	Brezno ljubezni, nad.
15.40	Zakon brez ljubezni, nad.
16.40	Moč usode, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Moč usode, nad.
17.45	Zmagoslavje ljubezni, nad.
18.45	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.50	Misli zdravo
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
20.50	Castle, nan.
21.45	24ur zvečer
22.05	Lov na osumljenca, nan.
23.00	Misli zdravo
23.05	Monk, nan.
23.55	Na robu znanosti, nan.
00.45	Skrivnost življenja ameriška
gospodinje
01.30	24ur, ponov.
02.30	Nočna panorama
6.25	Tv prodaja
06.55	Zmagoslavje ljubezni, nad.
07.45	Zakon brez ljubezni, nad.
08.35	Misli zdravo
08.40	Tv prodaja
08.55	Nall in Lili, ris. ser.
09.05	Moji žepni ljubljenčki, ris. ser.
09.40	Avatar, ris. ser.
10.05	Glumpki, ris. ser.
10.10	Tv prodaja
10.40	Brezno ljubezni, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Moč usode, nad.
12,35	Madagaskar, risanka
14.10	Zvezde na sodišču, nan.
15.00	Brezno ljubezni, nad.
15.40	Zakon brez ljubezni, nad.
16.40	Moč usode, nad.
17.45	Zmagoslavje ljubezni
17.45	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Po sončnem zahodu am. film
21.50	Na kraju zločina naniz.
22.15	Monk, nan.
23.35	Na robu znanosti nan.
0025	Čista hiša, resn. serija.
01.20	24ur, pon.
02.20	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Iz arhiva otroških oddaj: Miš maš: Računalniško opismenjevanje 11.15 Popotniške razglednice: Butan 12.15 Prodajno TV okno 12.30 Videostrani, obvestila 17.55 Prodajno TV okno 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Modri Jan, otroška okoljevarstvena oddaja, Varčevanje z energijo 18.45 Kresniček, otroška spevoigra OŠ
Nazarje 19.15 Vabimo k ogledu 19.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.45 Videospot dneva 19.50 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 21.30 Regionalne novice 21.35 Kultura na dlani: Evropska prestolnica kulture 2012, informativna oddaja 22.25 Vabimo k ogledu 22.30 Pop corn, glasbena oddaja,
Katja Koren 23.30 Čudesa Kitajske, dok. film 23.55 Prodajno Tv okno 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila
maš: Zagugajmo se v
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Modri Jan - Varčevanje z energijo
10.45 Kresniček, otroška spevoigra OŠ Nazarje
11.15 Kultura na dlani: EPK 2012, inf.
12.05	Videospot dneva
12.10	Kuhinjica, ponovitev
12.35	Prodajno TV okno
12.50	Videostrani, obvestila
17.55	Prodajno TV okno
18.25	Vabimo k ogledu
18.30	Nanovo, mladinska oddaja -
Spolnost med mladimi
19.15	Videospot dneva
19.20	Vabimo k ogledu
19.25	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.50	Videospot dneva
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev
21.30	Vabimo k ogledu
21.35	2042. VTV magazin
21.50	Kultura, inf. oddaja
21.55	Vabimo k ogledu
22.00	Koncert za Dejana, posn. 2. dela
23.30	Vabimo k ogledu
23.35	Dotiki gora: Raduha in Snežna jama
23.50	Prodajno TV okno
00.05	Videospot dneva
00.10	Videostrani, obvestila
09.45 Koncert za Dejana, posnetek 2. dela
11.15 Vabimo k ogledu
11.20 2042. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.40 Kultura, informativna oddaja 11.45 Vabimo k ogledu 11.50 Videospot dneva 11.55 Nanovo, mladinska oddaja -
Spolnost med mladimi 12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.05 Prodajno TV okno 13.20 Videostrani, obvestila 17.55 Prodajno TV okno 18.25 Vabimo k ogledu
18.35 Čas za nas -
mladinska oddaja - Škalska liga ka te briga 19.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.40 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Letalski miting Aviofun 2011,
reportaža 21.00 Na obisku ... pri minoritu br.
Toniju Brinjovcu 22.00 Velenje mesto rocka -.koncert skupine AVE in gosta Željko Bebek in Alen Islamovič 23.15 Zavezani slovenski besedi: Ciril
Kosmač 00.05 Prodajno TV okno 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila

PRIREDITVE
21
Knjižne novosti
Che Guevara, Ernesto: Motoristov dnevnik, Zapisi s potovanja
V začetku 50-ih se mladeniča Alberto Granado in Ernesto Guevara, študenta medicine, odločita, da bosta za hip prekinila študij in s starim motorjem spoznala svojo celino, Južno Ameriko. Guevara in Granados sta se na potovanje odpravila brez denarja. Njun cilj je bil jasen, še zadnja brezskrbnost, preden se potopita v svet odraslih. Iz Argentine sta odpotovala proti severu toda na svoje veliko presenečenje ponovno odkrijeta latinsko Ameriko, njeno bedo, njen brezpravni proletariat, njeno gobavost, njeno zapostavljenost, brutalnost njenih režimov, neokolonializem in čudovito naravo, idealno za gverilsko bojevanje.
Pred nami so zapisi in razmišljanja izstopajoče in legendarne osebnosti dvajsetega stoletja, Ernesta Che Guevare, ki se je v času potovanja po Južni Ameriki dokončno izoblikoval v revolucionarja in se vse do svoje smrti boril za boljše življenje in možnosti proletariata.
Po knjigi je bil leta 2004 posnet film, Motoristov dnevnik (Diarios de motocicleta).
Che Guevara, Ernesto: Bolivijski dnevnik
Bolivijski dnevnik prinaša Cheje-ve dnevniške zapise, ki jih je beležil v času svojega bivanja v Boliviji, kjer je vodil gverilsko gibanje. V Bolivijo je skrivaj prispel novembra 1966 in pisal dnevnik do 7. oktobra 1967. Dan pozneje ga je namreč zajela bolivijska vojska, ki ga je naslednjega dne tudi usmrtila. Tako dnevnik, v katerem Che natančno poroča o napredovanju gverile, pomeni zadnje Chejeve zapise in razmišljanja in je zato izredno dragocen, dodatno vrednost pa mu dajejo tudi številne fotografije gverilcev, ki osvetljujejo gverilsko gibanje in njihova prizadevanja v Boliviji.
Ne moremo biti prepričani, da imamo nekaj, za kar je vredno živeti, če za to nismo pripravljeni umreti. (Che Guevara)
Manocchia, Pat: Anatomija vadbe, vaš osebni trener za ciljno in pravilno vadbo
Živeti aktivno pomeni čim več telesnih dejavnosti in gibanja. Že več let strokovnjaki za šport in rekreacijo spodbujajo ljudi, naj namenijo več časa različnim telesnim dejavnostim. Izgovor, da za rekreacijo ni dovolj časa, je postal že pravo pravilo. Le kdo lahko namesto nas poskrbi za naše zdravo počutje, lep videz in samospoštovanje? Verjetno sledi vprašanje, kolikokrat in kako vaditi, da bi dosegli sebi primerne lepe rezultate, predvsem pa zdravo telo in dobro počutje.
Priročnik je sestavil priznani ameriški trener fitnesa in je namenjen tistim, ki jih zanima celostna vadba telesa, saj njegova struktura posnema potek tipičnega treninga. Vključeni so vsi elementi od ogrevanja in raztezanja do oblikovanja
mišic nog, bokov, zadnjice, hrbta, prsi, rok in jedra telesa. V priročniku boste izvedeli, kaj se dodaja z našim telesom, ko vadimo, katere mišične skupine sodelujejo pri posameznih gibih, katere mišice v resnici krepite, ko trenirate z vadbenimi pripomočki ali brez njih. Seveda pa je uspeh odvisen tudi od prehrane ter aktivnosti vsakega posameznika.
McGregor, Ewan; Boorman, Charley: Dolga pot naokrog
Prijatelja sta Na začetku so bile le sanje. Ewan McGregor, filmski in gledališki igrale ter strasten motorist, je preučeval zemljevide in ugotovil, da bi lahko z motorjem obvozil ves svet. Poklical je svojega najboljšega prijatelja Charleya Boormana, ki je tudi igralec nor na motorje, in ga povabil na večerjo. Ostalo je, kot pravijo, zdaj že zgodovina, ki je bila dokumentirana na
Ew an McGIHgor & Chaku» Boorman
Dolga pot naokrog
F t ^
filmu in v knjigi.
Prevozila sta 18 držav ter naredila več kot 24.000 kilometrov poti čez puščavo in deževne gozdove, mimo od sveta odrezanih vasi in skozi mestno gnečo pločevine, ljudi in živali. Spotoma sta doživljala afriška nasprotja ter skrajnosti ter prestajala peklensko vročino in peščene viharje. Spoznala sta tudi nekaj najprijaznejših ljudi na svetu.
Arjouni, Jakob: Domače naloge
Joachim Linde je profesor nemščine v poznih srednjih letih, mož in oče dveh otrok, željan kariere, družinske idile in sproščujočih avantur. Ve, da z njegovim življenjem in njegovo družino ni vse v
redu. Žena večino časa preživi v psihiatrični bolnišnici, hči je pobegnila od doma, sin pa uteho išče v pretiranem udejstvovanju v humanitarnih organizacijah. Tako so težave z dijaki skoraj drugotnega pomena. Pred svojimi kolegi mora razkriti 'mučno zasebno življenje', da si reši kožo. A Linde je odločen, da se ne da, tudi ko ostane sam s seboj in svojo najnovejšo različico.
■ Pripravila: MB
TCHUE
Četrtek, 9. avgusta
9.00 Mestno otroško igrišče
Poletne počitnice na otroškem igrišču 9.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice 10.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 17.00 Kotalkališče Velenje
Poletje na kotalkališču 1102 18.00 Knjižnica Velenje
Seminar Foto branje 19.00 Mestna galerija Šoštanj, odprtje razstave Zaprti prostori (razstava fotografij. Predstavili se bodo Jože Denko, Boris Farič, Tomo Jeseničnik, Bojan Radovič, Branimir Ritonja in Aleksander Kavčnik iz Šoštanja. V kulturnem dogodku sodeluje mlada pevka Lara Krneža. 0.30 Atrij Velenjskega gradu
Koncert stare klasične glasbe Severijn (Nizozemska) 21.30 Letni kino ob Škalskem jezeru Filmske projekcije mladinskega filma
Petek, 10. avgusta
9.00 Mestno otroško igrišče
Poletne počitnice na otroškem igrišču 9.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice 10.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 15.00 TRC Jezero - otroško igrišče
Odprta vrata Vile Čira-čara 21.00 Oder pod magnolijami pri Domu kulture Velenje Uršula Ramoveš in Fantje iz Jazbecove grape 21.00 eMCe plac Klubski večer
Sobota, 11. avgust
Zaradi odpovedi turneje po vsej Sloveniji nastop Ruskih kozakov na
Kdaj - kje - kaj
Titovem trgu odpade.
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica 8.00 Cankarjeva ulica
Poletni bolšji sejem 10.00 TRC Jezero - otroško igrišče
Odprta vrata Vile Čira-čara 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Lutkovno-igrana predstava: Maček Muri 17.00 Velenjsko jezero
Hrčkanje - vodni zorbing 21.00 eMCe plac Klubski večer
Nedelja, 12. avgusta
10.00 TRC Jezero - otroško igrišče
Odprta vrata Vile Čira-čara 17.00 Velenjsko jezero
Hrčkanje - vodni zorbing
Ponedeljek, 13. avg.
9.00 Mestno otroško igrišče
Poletne počitnice na otroškem igrišču 9.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice 10.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 17.00 Kotalkališče Velenje
Poletje na kotalkališču 1102 21.30 Pri Domu kulture Velenje
Poletni kino Zvezde pod zvezdami: komedija Gospodinja
Torek, 14. avgusta
9.00 Mestno otroško igrišče
Poletne počitnice na otroškem igrišču 9.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice 10.00 in 16.00
Travnik pri domu kulture Poletje na travniku - igrarije: Gledališče 10.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 17.00 Kotalkališče Velenje
Poletje na kotalkališču 1102
Sreda, 15. avgusta
Ni predstav
SM3RONOKODE3K]
Četrtek, 9. avgusta
10.00 do 21.00 Hiša mladih
Poletno počitniško dogajanje X Dvorana Marof
Likovna delavnica ''Človek (figura) kot podoba pomenov''
Petek, 10. avgusta
10.00 do 21.00 Hiša mladih
Poletno počitniško dogajanje X Dvorana Marof
Likovna delavnica ''Človek (figura) kot podoba pomenov''
Sobota, 11. avgusta
20.00 Dvorana Marof
Otvoritev razstave udeležencev likovne delavnice ''Človek (figura) kot podoba pomenov''
Ponedeljek, 13. avg.
10.00 do 13.00 Hiša mladih
Počitniška ustvarjalna delavnica
Torek, 14. avgusta
10.00 do 13.00 Hiša mladih
Počitniška ustvarjalna delavnica
Koledar imen
Avgust/veliki srpan
9.	Četrtek -
Roman, Janez
10.	Petek -
Lovrenc, Hugo
11. 12.
13.
14.
15.
Sobota -Suzana
Nedelja -Klara
Ponedeljek -Lilijana
Torek -Demetrij
Sreda -Marija
Marijino vnebovzetje (veliki šmaren)
Lunine mene
CITY CENER Celje
•	četrtek, 9.8. od 14.00-19.00, Biotržnica
•	nedelja, 12.8. 11.00 pravljične urice v Džungli- Svetleče pero
•	razstava Moja nakupovalna vrečka
•	vabljeni na karting
9. avgusta, ob 20:55, zadnji krajec
KINO VELENJE • SPORED
MRHA
(The Dirty Girl)
Mladinska komična drama, 90 minut. Režija: Abe Sylvia Igrajo: Juno Temple, Jeremy Dozier, Milla Jovovich, Zach Lasry,Jonathan Slavin, Marcella Lentz-Pope, Dwight Yoakam, idr.
Petek, 10. 8., ob 19.00 Sobota 11. 8., ob 21.30 Nedelja, 12. 8., ob 16.00 -matineja
Uporniška mladenka Danielle se z izzivalnim oblačenjem in obnašanjem upira tradicionalnim družbenim pravilom, zato pristane v posebnem razredu težavnih najstnikov. Zbliža se s plašnim Clarkom in skupaj pobegneta od doma. Danielle želi zapustiti odtujeno mamo, ki se želi poročiti s pobožnim mormonom, Clark pa beži pred nerazumevajočim očetom. Na nenavadnem potovanju se zapleteta v številne zabavne pustolovščine, ki prinesejo nova spoznanja o življenju, ljubezni in
prijateljstvu.
ROCK ZA VSE ČASE
(Rock of Ages)
Komična glasbena drama, 123 minut. Režija: Adam Shankman Igrajo: Tom Cruise, Julianne Hough, Diego Boneta, Malin Akerman, Bryan Cranston, Catherine Zeta-Jones, Alec Baldwin, Russell Brand, Paul Giamatti, Will Forte, Kevin Nash, idr.
Petek, 10. 8., ob 21.00 Sobota 11. 8., ob 19.00 Nedelja, 12. 8., ob 20.30
Režiser komedije Frka v bajti in muzikala Lak za lase predstavlja navdihujočo glasbeno zgodbo iz konca 80. let, ko se zdi, da legendarni rock'n'roll izgublja bitko z vedno bolj priljubljeno pop glasbo. Zadnja utrdba rock glasbe je kultni bar Bourbon Room, ki ga vodita glasbena veterana Lonny in Dennis. Da bi lahko obdržala zadolženi bar, na koncert povabita rock legendo, svojeglavega in težavnega Staceeja Jaxxa, ki v mestu povzroči popoln kaos in
stopi na žulj moralistični županovi ženi. Da je kljub vsej zmedi v rocku moč najti tudi ljubezen, skušata dokazati ambiciozna mlada pevka Sherrie in skriti talent Drew, ki izkusita nepozabno lesno-glasbeno doživetje.
MISIJA NEMOGOČE: PROTOKOL DUH
(Mission: Impossible - Ghost Protocol) Akcijski pustolovski triler, 133 minut Režija: Brad Bird. Igrajo: Tom Cruise, Jeremy Renner, Simon Pegg, Paula Patton, Ving Rha-mes, Josh Halloway, idr.
Sobota 11. 8., ob 20.00 -mala dvorana Nedelja, 12. 8., ob 18.00
Ko bomba poruši Kremlin, ruske oblasti za teroristično dejanje okrivijo skupino operativcev pod vodstvom agenta Ethana. Ameriška vlada zanika odgovornost in sproži protokol duh, s katerim zanika obstoj Ethanove skupine in ji odvzame vse privilegije. Na
begu pred lastnimi in tujimi obveščevalnimi službami Ethan zbere skupino zvestih pomočnikov, da bi dokazali svojo nedolžnost in našli resnične teroriste. Toda med številnimi vratolomnimi akcijami morajo ves čas paziti, komu lahko zaupajo.
GOSPODINJA
(Potishe) Komedija, 103 minute Režija: Francois Ozon. Igrajo: Catherine Deneuve, Gerard Depardieu, Fabrice Luchini, Karin Viard, Judith Godriche, Jeremie Renier, Carla Bruni, idr.
Ponedeljek, 13. 8., ob 21.00
Nadvse svobodna priredba istoimenske francoske gledališke uspešnice se dogaja leta 1977 v francoskem podeželskem mestecu. Suzanne je pokorna gospodinja, sanjska žena, soproga premožnega industrialca Roberta Pujola, ki svoji tovarni dežnikov vlada z železno roko, prav takšen tiran pa je tudi, ko gre za otroke in 'trofejno ženo'. Ko tovarniški delavci napovejo
stavko in Roberta vzamejo za talca, krmilo tovarne prevzame Suzanne, ki se na presenečenje vseh izkaže za sposobno in odločno žensko. Ko se Robert v vrhunski formi in spočit vrne s križarjenja, pa se stvari zapletejo ... Benetke 2010 (nagrada Roberto Bognanno). Toronto 2010 (uradna selekcija). Pusan 2010. Viennale 2010. Tokio 2010. Sao Paulo 2010, Liffe 2011, Nominacija Evropske filmske akademije za najboljši film 2011. S podporo Ministrstva za kulturo! ZVEZDE POD ZVEZDAMI (prost vstop)
Naslednji vikend, od 17. 8. do 19. 8. napovedujemo:
animirano komedijo LEDENA DOBA 4: CELINSKI PREMIKI, komedijo PROJEKT : OTROK, psihološki triler MEDTEM, KO SI SPALA, ter 20. 8. na ploščadi ob Domu kulture Velenje v Zvezdah pod zvezdami komično dramo PARADA
SLI
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOXJNA z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, www.kz-saIeskadoljna.si
ODLIČNE CENE!
MOŽNOST RAZLIČNIH KOMBINACIJ! SERVIS ZAGOTOVLJEN! Mob. 041 813 949
KOZARCI, POKRIVCKI
-KIS ZA VLAGANJE, 31,1,60 €
-	POSODA ZA ZELJE (od 35 do 1201), že od 9,90 €
-	SODI S SPONKO (od 33 do 1201), že od 13,20 €
»AR (EKÖARJ
^zdravju in nar^
CBCfv) ProdQia'servis' v ' rezervni deli!
VELIKA IZBIRA PRIKLJUČKOV GF IN CEVI ZA ZALIVANJE
Z vami in za vas!
22
OBVESCEVALEC
«aH: AS
9. avgusta 2012
Radio Velenje
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 9. avgusta
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 10. avgusta
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 11. avgusta
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 12. avgusta
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde^ 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 13. avgusta
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 14. avgusta
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 15. avgusta
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 30. jul. 2012 do 5. avg. 2012 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 30. jul. 2012 do 5. avg. 2012 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
		
		
		
		
		
| n n ^		
	iU	
SOSTWU TOPOLÄCA UMttllt ÖIWSKÄ	LOKOW»	ft&ft MCJIIM
GQRA.	.-[KI VFW
□ 30.jul C31.jul 101.avg o02.avg o03.avg □ 04.avg Q05.avg
Alojz Podgoršek
1952 -2012
Niso še izzvenele vse čestitke za njegov šestdeseti rojstni dan, že je zdravico dobrih želja nedoumljivo hitro zamenjala turobna žalostin-ka. Odšel je župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek. Korak mu je omahnil prav tam, kjer je bilo eno njegovih najljubših pribežališč, tam, kjer s skrbjo slehernega roda Špančevih rodbinske korenine rojevajo mnoge žlahtnosti. Tam, od koder je tudi z zadnjim pogledom objel svoj domač kraj, svojo občino, poti in ognjišča svojih najdražjih in najbližjih ter njih same.
Občanke in občani Šmartnega ob Paki so v knjigo žalosti zapisali: »Najbolj opazno znamenje prave človečnosti je nenehno, pristno in sproščeno veselje do življenja, do dela ... Kajti takega užitka ni najti v stvareh. Najdeš ga le v človeku. Naš župan, naš Lojz je bil tak človek. Velik, pokončen in spoštovan mož, ki mu je večni kazalec neizogibne minljivosti mnogo prehitro ustavil srce. Srce polno ljubezni, spoštlji-vosti in predanosti do svojih najljubših, do svojih občank in občanov. Imeli smo ga radi in zmeraj ga bomo imeli zaradi vsega tistega, kar je bil in kar smo bili mi z njim, ko smo bili skupaj.« So minljivosti, ki jih človeški um, duša in srce znajo in zmorejo sprejeti, doumeti in razložiti. So pa tudi slovesa, ob katerih si človek preprosto reče, da takšna energija, takšna prepričljivost, takšna predanost domačemu okolju, duša in srce, ki se razdajata za svoje dobro počutje in drugim v zadovoljstvo ter korist, pač ne morejo presahniti v hipu. V hipu, kije pravzaprav najpomembnejša ločnica naše biti. Meja med življenjem in smrtjo.
Letos mineva deseto leto od začetkov njegovega županovanja naši občini. Veliko je tistega, s čimer je označil to plodovito desetletje. In veliko je tistega, kar je še imel v načrtih. Kajti delal in živel je tako, kot je mnogokrat povedal: »Županovanje je pomembna stvar. Biti župan pomeni veliko odgovornost. Predstavlja velik napor, mnogo dela, sklepanje kompromisov, marsikak uspeh in tudi hojo po poligonu za poraze. Po drugi strani pa predstavlja prestižno funkcijo. Vsemu se je treba privaditi, biti župan je le še ena razsežnost vsakdanjega življenja.«
Ta razsežnost je bila zelo obsežna in zelo odgovorna strast njegovega vsakdanjika. Pa tudi praznika. In vendar je ob tem našel še dovolj časa za marsikaj drugega, kar ga je razveseljevalo in navdihovalo. Za svojo družino, svojo domačijo, za vinograd, sorodnike, prijatelje in znance, za nogomet in šport nasploh, za goro Oljko, kolesarjenje, za pomenek s slehernim občanom, pisanje, za mnoga domača društva.
Prav zaradi njegove tako dragocene zapuščine je naša občina pred težko preizkušnjo. Treba je naprej, tako, kot smo hodili doslej, kot smo hodili z županom Podgorškom. Imel je toliko iskrene volje, toliko energije, predanosti in zavzetosti in zagotovo tudi še veliko idej in načrtov, ki jih je v prvih zametkih pestoval še sam zase. S svojim delom in svojo prisotnostjo je zaznamoval vsak košček sleherne poti po naši občini, vsako bolj in manj pomembno dogajanje, svoj prosti in delovni čas je brez zadržka namenil vsemu in vsakemu. Tak pristen način županovanja je zelo pomembno in dragoceno nasledstvo, ki ga sprejemamo z vsem spoštovanjem do Alojza Podgorška in z vso potrebno odgovornostjo do njega, do njegovih predhodnikov, naše občine, občank in občanov, do naše bližnje in oddaljenejše okolice. Tudi za te stike je znal s svojo družabnostjo in preudarnostjo zelo dobro poskrbeti.
Nadvse je zaslužen, da je Šmartno ob Paki postalo majhna občina velikih dosežkov. In zaznavne odmevnosti. Zelo je zaupal svojemu okolju in tukajšnjim ljudem, oni so zaupali njemu. Drevo, močno tako, da ga ne objameš s svojimi rokami, vzklije iz drobnega semena. Hiša, visoka mnogo nadstropij, zraste iz prgišča zemlje. Potovanje v brezkončnost se začne z enim samim korakom. Našega župana je poslednji korak odpravil na pot brez konca mnogo prezgodaj. In tako boleče za nas, ki ostajamo, da te bolečine ne ublaži nobena tolažba. Le to si lahko rečemo, da je vedno hodil tja, kamor je bilo vredno priti.
Naš dragi župan Lojz ne bo nikoli brez nas in mi ne brez njega. Vezi so trajne, spomini pa večni.
■ Občina Šmartno ob Paki
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
Lojzu v spomin
So stvari, so dogodki, so kraji in so ljudje, ki delajo nogomet za najpomembnejšo postransko stvar na svetu. In so stvari, dogodki, kraji in ljudje, ki so nogomet povišali v najpomembnejšo glavno stvar na svetu. Šmartno premore veliko nogometnih legend. In za debelo knjigo prav neverjetnih uspehov. Naš Lojz pa je eden tistih glavnih junakov, brez katerih se ta zgodba ne bi mogla razplesti v pravo pravljico. Med šmarškimi mladci je pribrcal do tiste zlate generacije, kije prestavila vse razumne mejnike in Šmartno krstila za najbolj nogometno slovensko vas. Odlikovali so ga predanost, vztrajnost, tovarištvo, neverjetna energija, ideje... Tekel je in tekel, se boril, nikoli odnehal, igral je za zmage , a vendar znal športno prenesti tudi poraze. Igral je za svoje zadovoljstvo, za svoje soigralce in za vse ljubitelje nogometa. Tak je ostal tudi potem, ko je iz aktivnih tekmovalnih vrst nogometnega kluba Šmartno prestopil med nogometne funkcionarje, med rekreativne igralce kluba 81, med nogometne vrste slovenskih županov. In tak je bil, ko je kot župan po najboljših močeh pomagal nogometu, ker je dobro vedel, kaj ta igra pomeni temu okolju in tukajšnjim ljudem. Stara modrost uči, da se je pravega prijatelja treba oklepati z obema rokama. Šmarški nogomet se je Lojza oklepal kot očeta in vzornika, kot častilca vsega lepega, kar prinaša pravi šport. Prijateljstva ne more preprečiti nobena ovira. Nikoli ni napoti! Prijateljstvo potrebujemo nenehno. Tako kot ogenj in vodo. Nogomet je potreboval našega Lojza kot ogenj in vodo. Čas in razdalje, ki so nas ločile z njegovim odhodom, tega prijateljstva ne bodo prizadele. Pognalo je še globlje in prav iz tega je na novo vzcvetelo. V imenu vseh šmarških nogometnih generacij in v imenu privržencev našega nogometa sporočamo, da za vse nas ostaja neprecenljiv, nepogrešljiv in nedosegljiv. Nogomet se bo igral zanj. Njegov dres je šmarška nogometna svetinja. Slava njegovemu spominu!
■ NK Šmartno 1928 in Klub 1981
Lojzu v spomin
Izguba ljudi, ki smo jih spoštovali in jih imeli radi, nas vedno preseneti, razžalosti in ovije v razmišljanje o naši minljivosti. Ko razmišljam o Lojzu, se mi pred očmi odvrti njegovo vsestransko intenzivno življenje, obogateno z neverjetno energijo in sposobnostjo. Vsi ga bomo pomnili kot velikega domoljuba. To zavest in pripadnost je vedno jasno in odločno izražal ter jo udejanjal v vseh oblikah svojega osebnega, poslovnega in političnega življenja.
Že v rani mladosti je dodobra spoznal vse razsežnosti tipičnega kmečko-delavskega okolja in življenja. Nikoli mu ni ušlo iz spomina, temveč ga je po svoje oblikovalo, oplemenitilo in navdihnilo. Tedaj si je tudi izoblikoval svoj pogled na svet ter si privzgojil socialni čut. Zato ni mogel nikoli zapustiti svoje Rečice, Šmartnega, kot tudi ne svojih mladostnih prijateljev in sokrajanov. Alojz Podgoršek ni bil le naš dolgoletni in aktualni župan, bilje tudi vinogradnik, nogometaš, planinec, kulturnik, organizator, vsestranski športnik, prostovoljec, politik, vodja, sopotnik in humanist, katerega srce je bilo zaljubljeno v soljudi in prihodnost. Njegova dela, vpliv in osebna kultura so ime našega kraja, v domovini in preko meja zapisala z veliko začetnico. Preteklo soparno nedeljo, ko se je dan že spogledoval z večerom, je bil Lojz še na kolesu. Niti pomislil ni, da je to njegova zadnja vožnja na njegovo najljubše mesto. K svetišču - k stoletni zidanici v Malem Vrhu. Le streljaj od središča kraja, za katerega je gorel in izgorel. Tam je občutil in črpal dodatno energijo. Zato ni čudno, da smo večino strategij za SD in občino skovali prav v njej. Svoje mnogo prekratko, a polno življenje je končal kar sredi vsega. Od nikogar se ni poslovil. Njegov nasmeh je zamrl ob načrtih, želji pomagati soljudem. Socialni demokrati smo izgubili tovariša, kije znal iz nas iztisniti dodatno moč in nam je dajal svojstven pečat. Bilje poosebljanje tega, kar socialna demokracija pomeni. A odšel je le kot fizično bitje in patina nekega drugega časa nas bo plemenito objemala še naprej. Srečno tovariš LOJZ.
■ Predsednik OO SD Šmartno ob Paki Robert Crnjac
® 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
OBVESCEVALEC
23
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
fSvAü
NUDIMjIig
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378
OVNA za nadaljnjo rejo ali zakol prodam. Gsm: 031 266 194
IVOZiiA
PR|DELK«H
JABOLČNO vino, domači kis, mede-novec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883
FIAT PUNTO Grande, letnik 2007, 64.000 km, modre barve, zelo lepo ohranjen. Klima, pot. računalnik, prodam za 5300 evr. Gsm: 041 692 995
Mali oglasi, zahvale in osmrtnice
( 898 17 50
epp@nascas.si
V SPOMIN
Minilo je dve leti, odkar si nas zapustil
IVAN JOSIP POVH - IVEK
19. 6. 1930 - 12. 8. 2010
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žena Tilčka, sinova Stojan in Janez z družinama ter pravnuk Filip
Kot kaplje z listov v večnost drsimo, spomini so lepi, zdaj z njimi živimo.
ZAHVALA
V globoki žalosti sporočamo, da je svojo življenjsko pot nepričakovano sklenil dragi mož, stric in brat
LUDVIK ŠPEH
iz Raven pri Šoštanju
18. 8. 1941 - 31. 7. 2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše ter ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, govornikoma Srečku Potočniku in Marjani Kotnik za ganljive besede slovesa, gospodu dekanu msgr. Jožetu Pribožiču za lep cerkveni obred,
ravenskim pevcem za odpete žalostinke ter Pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi
Skromno ste živeli, v življenju mnogo pretrpeli, za trpeče vaše dni naj lučka vedno gori.
ZAHVALA
Utrujena od bolezni nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in tašča
MARIJA KRT
Limovšekova mama iz Raven pri Šoštanju 2. 10. 1934 - 1. 8. 2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sokrajanom in znancem za izkazano pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu kaplanu Janezu Kozincu za obiske na domu in opravljeno pogrebno slovesnost, vsemu zdravstvenemu osebju za njeno dolgoletno zdravljenje, ravenskim pevcem, Filipu Plešniku za izvajanje Tišine, Marjani Kotnik in Mediki Sovič za ganljiva govora ter Pogrebni službi Usar.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena HVALA.
Vsi njeni
habit
nepremičnine
Hablt, d.o. o.. Koroška 48. Velenje
DEŽURSTVA
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
hišo v Velenju na Efenkovi, 140m2, dve etaži, obnovljeno 1985, parcela 557 m2. Cena 205.000 evr.
-1,5-sobno stanovanje v centru Velenja, 3. nad., 45 m2, zgrajeno 1959. Cena 56.000 evr.
- počitniški apartma na KOPAH, 35 m2, 2. nad., zgrajen 1986. Cena 53.000 evr.
[PRODAMO
NOVOGRADNJO
[RAZGLEDI (TB BASU Maiejmsradirnffh etažah EoseaiikgrBdngeara^,
kEEStl (šftanovaijj od 80 db
flflgE&GenBoidsaMD do 100JDDD(esr.
več na
www.habit.si
ZDRAVSTVENI IdomwelenjEI
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARBASEtENjf
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
gOBOZDRAVNig
11. 8. - 12. 8. 2D12, Jernej Dobel-šek, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
^VETERINARSKA^ POSTAJA ŠOŠTANJ
Tel.: D3 8911 146, dežurni veterinar - gsm D31/688-6DD.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Nagrajenci nagradne križanke »Simobil Velenje«, objavljene v tedniku Naš čas, 26. julija so:
•	Zvonimir Mavri, Šaleška 2 d, 3320 Velenje
•	Darko Strahovnik, Goriška 42, 3320 Velenje
•	Ana Pirečnik, Skorno 43 a, 3327 Šmartno ob Paki
Nagrajenci bodo obvestilo za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado prevzamejo v poslovalnici Simobil Velenje na Kidričevi 2 b.
Upravna enota Velenje
POROKE1
Boštjan Širnik in Darja Marin, Velenje, Škale 101; Denis Godec, Šoštanj, Florjan 248 in Katja Podgoršek, Šmartno ob Paki, Veliki vrh 35.
SmrTIIIIH
Verona Založnik, roj. 1920, Velenje, Goriška cesta 49; Antonija Hribernik, roj. 1931, Mozirje, Brezje 35; Danijela Žagar, roj. 1924, Ljubljana, Prijateljeva ulica 11 a; Terezija Kokalj, roj. 1928,
Slovenske Konjice, Ulica Toneta Meli-ve 16; Ludvik Mali, roj. 1919, Velenje, Tavčarjeva cesta 33; Marija Krt, roj. 1934, Šoštanj, Ravne 68; Anton Zalju-beršek, roj. 1938, Šoštanj, Ravne 82; Alojz Podgoršek, roj. 1952, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 28; Antonija Krenker, roj. 1930, Ljubljana, Brodar-jev trg 6
Karol Žuraj, roj. 1924, Šentjur, Planinska vas 27; Avgust Helbl, roj. 1921, Muta, Gortina 156.

n hz
RADIO VELENJE
ZAHVALA
Ob nenadni smrti, v starosti 49 let, ljubega dobrega sina
ANDREJA AMBROŽA
se zahvaljujem vsem, ki so ga na njegovi zadnji poti na celjskem pokopališču 10. 7. 2012 pospremili v prerani grob. Zahvala za vsa sožalja.
Neutolažljiva mati Breda Ambrož
Ni te več pred hišo, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, brata, starega ata, pradedija
MARTINA LIPNIKARJA
iz Plešivca 5. 9. 1929 - 28. 7. 2012
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala velja osebnemu zdravniku Rusu, dr. med., osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, g. Kolarju za lepe poslovilne besede, g. župniku, pevcem, častni straži in godbi Premogovnika, praporščakom, družini Ževart - Jan, Pogrebni službi Usar in vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega.
Žalujoči: sin Martin z družino, sin Peter z družino, brat Dominik, vnuki Mario z Irino, Ljubica s Štefanom, Rok, Nina, Jožica z družino ter pravnuka Nika in Žan
Cvetlična olimpijada
Letošnja poletna razstava v Mozirskem gaju v znamenju olimpijade v Londonu - Sodelovanje udeležencev državnega cvetličarskega tekmovanja
Tatjana Podgoršek
V Londonu ta hip poteka poletna športna olimpijada, v Mozirskem gaju pa bodo od 14. do 19. avgusta pripravili cvetlično olimpijado. Letošnja poletna razstava v parku cvetja ob Savinji bo tokrat odstopala od običajnih razstav zaradi teme. Park bo namreč poln cvetličnih kreacij na temo različnih olimpijskih športih disciplin. Dokaz, da gre lahko tudi pri cvetju »zares«, bo nastop udeležencev letošnjega državnega cvetličnega tekmovanj, ki bodo prvi dan razstave (14. avgusta) predstavili širši javnosti svojo domišljijo, kreativnost in ustvarjalnost v povezavi s cvetjem na tekmovanju v treh disciplinah.
Božo Plesec, podpredsednik Ekološkega hortikul-turnega društva Mozirje, ki upravlja park, je med najzanimivejšimi cvetličnimi aranžmaji izpostavil cvetlično tarčo velikanko, ki bo doživela »napad barvitega orožja«, strelne krogle pa bodo nadomestile nenavadne cvetlice. V tekaškem maratonu se bodo v čevlje obule številne lončnice in tekle po travnikih
v gaju. Zanimivo vsebino bo dobil tudi potok, saj bodo v kajakih in kanujih ter drugih plovilih za prestižno nagrado »tekmovale« oceanske orhideje. »Prav vsak tekač,« pravi Plesec, »bi želel na tekmovanju pre-
skakovati tako nenavadne cvetlične ovire, ki jih bodo pripravili na cvetlični olimpijadi. Manjkali ne bodo vedno elegantni konji, ki bodo preskakovali ovire, izdelane v raznolikosti rezanega cvetja, lončnic in zanimivih trajnic. Košarkarske in nogometne žoge bodo zamenjale
cvetlične, v igrišče pa bodo »spremenili« kar parkovne površine. Barvitost sezonskih cvetlic, stkanih v poseben mozaik, bo tokrat delo ustvarjalnih rok mojstra Jožeta Skornška. Po zagotovilih Plesca ne bodo manjkala še nekatera presenečenja.
»Sprehod skozi park bo nenavadno doživetje, v zraku bodo obiskovalci začutili tekmovalnega duha. Naš namen in namen tistih, ki pri tem sodelujejo, je izpostaviti kulturo cvetja. Ta kot glavni tekmovalec z razvojem novih sort prehiteva ostale discipline ter s tem znova uveljavlja mesto zmagovalca, ki uspe priti v vsak, še tako skrit kotiček naše dežele.«
Da bo olimpijada cvetja v Mozirskem gaju res paša za oči in balzam za dušo, bodo tudi letos združili moči in ideje Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, slovenski dobavitelji cvetja in aranžerskega materiala, slovenski vrtnarji, Društvo vrtnarjev Slovenije in slovenskih cvetličarjev ter vrtnarske šole.
■
Kuriozum na Velenjskem gradu
Odprta prva v trisu razstav
Velenje, 1. avgusta - Razstava, ki so jo prejšnjo sredo odprli na razstavišču Velenjskega gradu, sodi pod okrilje projekta Evropska prestolnica kulture - Maribor 2012. Prva od treh umetnikov je dela na ogled postavila Anja Jerčič Jakob, Velenjčanka, ki zdaj živi v Ljubljani. V nadaljevanju bo mogoče videti še dela Nataše Tajnik Stupar in Uroša Potočnika. »Šele potem ko smo se vsi trije dogovorili za lokacijo na gradu, sem začela razmišljati o vsebini svojih del, ki mi jo je tokrat narekoval prostor - dva obokana grajska prostora. Glede na moje že obstoječe cikle in dela, ki so nastajala, sem oblikova-
la celoto, sestavljeno iz različnih podenot,« je ob odprtju pojasnila avtorica Anja Jerčič Jakob. Tema razstave, ki jo je umetnica poimenovala Kuriozum, se približuje umetnostno-zgodovinski temi - Vanitas in memento mori. Rdeča nit vseh slik je detelja. Gre za upodobitve odtrganih rastlin, torej mrtvih rastlin, ki so na sliki videti kot da bi bile še vedno žive. »V opazovalcu sem želela vzbuditi misel na minljivo - neminljivo, življenje - smrt,« je še dodala avtorica, ki pravi, da se tudi sicer najde v podobnih motivih, a detelja ni edina stvar, s katero se ukvarja. Na Velenjskem gradu je do 26. avgusta na ogled le del njenega slikarskega opusa, preostali razstavi bosta postavljeni v septembru in oktobru.
■ vg
Ljubno znova v znamenju »flosarije«
Ljubno, 5. avgusta - V občini Ljubno so prireditve v počastitev občinskega praznika sklenili v nedeljo, 5. avgusta, s tradicionalno prireditvijo Flosarski bal. Pripravljajo jo že več kot 50 let, sodi pa med najstarejše kulturno-etnografske prireditve na Slovenskem.
Ob tej priložnosti so pripravili etnografsko povorko s Foršta na prireditveni prostor Vrbje, kjer so med drugim prikazali nekatere šege in navade, ponudili domače dobrote, povezane s flosarijo. Manjkal seveda ni spust flosa po reki Savinji, stari »flosarski mački«
pa so, kot to veleva flosarska šega na Ljubnem, s flosarskim krstom v imenu sv. Miklavža sprejeli v svoje vrste zelenca oziroma novinca »na flosu«. Tokrat so s čebrom mrzle vode krstili gozdarja Lojzeta Gluka.
■ Tp
Boter David Pečnik in krščenec Lojze Gluk (s klobukom) sta preverjala, ali je reka Savinja
»dovolj mokra« in mrzla pred krstom.
Ljubezen v zraku
Moderni cirkuški duet CircoPitango navdušil številno občinstvo na Titovem trgu
Akrobatska umetnika Loise Haenni in Oren Schreiber sta predstavo poimenovala Poletne
sanje. Res je bila sanjska ...
Velenje, 1. avgusta - Moderno cirkuško predstavo z izjemnim akrobatskim švicarsko-izraelskim duetom, ki je prejšnjo sredo zvečer dodobra napolnila Titov trg, bi lahko poimenovali tudi »Ljubezen v zraku«. Večino akrobacij namreč umetnika izvedeta na vrveh in svilnih trakovih »v zraku«, njune akrobacije pa so generacijsko zelo mešani publiki jemale dih. Ker predstavo začinita tudi s skrbno izbrano glasbo in poezijo, je kot
celota izzvenela kot mala gledali-ško-cirkuška ljubezenska zgodba.
CircoPitango, kot se uradno imenujeta umetnika, ki sta par tudi zasebno, je moderni cirkuški duet, ki kombinira vrhunsko akrobatiko z raznolikimi elementi zračne elegance in gledališke igre. Mednarodno priznana akrobatska umetnika Loise Haenni in Oren Schreiber sta predstavo poimenovala Poletne sanje. Z velenjsko predstavo sta spoznala tudi Slovenijo, saj sta tu
gostovala prvič. In bila navdušena. Tudi nad Velenjem, ki so jima ga organizatorji dogodka, Festival Velenje, uspeli dodobra razkazati, saj sta v mesto prišla že dan pred predstavo, pa tudi po njej sta ostala gosta velenjskega Mladinskega hotela. Dan kasneje, v četrtek, sta z isto predstavo gostovala še v sosednjem (v projektu EPK partnerskem) Slovenj Gradcu.
■ bš
Bo video nadzor preprečil vandalizem?
V kletni etaži garaže in na parkirišču pred Rdečo dvorano skupaj 14 nadzornih kamer -Zunanje tri naj bi preprečevale vandalizem in lomljenje zapornic
Velenje, 3. avgusta - Mestna občina Velenje se je odločila, da zaradi občasnega vandalizma v kletni etaži garažne hiše pod velenjskim Mercatorjem, ki je v njeni lasti, namesti nadzorne kamere. Dela so končali v enem tednu, v ponedeljek so kamere že poskusno povezali z nadzornim sistemom, ki sedaj že v
celoti deluje.
Kot nam je povedal direktor ŠRZ Rdeča dvorana Marjan Klepec, med deli, ki so potekala v času, ko je Velenje zaradi dopustov precej izpraznjeno, ni oviralo prometa v garaži. Ta tudi ni bila tako polna kot med letom, saj je znano, da so edia brezplačna parkirišča v centru
mesta prav v tej garaži. 11 kamer so razmestili v garaži, tri pa bodo snemale in nadzirale dogajanje na parkirišču pred Rdečo dvorano. »Tako smo se odločili zato, ker so nam v času, odkar stoji Mercator center, nepridipravi že petkrat polomili dvižno zapornico na dovozu na parkirišče pred Rdečo dvorano,« nam je še pojasnil Klepec.
Mestna občina Velenje je za celotno investicijo v video nadzor garaže in parkirišča pred dvorano namenila 19.600 evrov proračunskih sredstev.
■ bš
Zapornice pri vhodu na parkirišče pred Rdečo dvorano so vandali v zadnjem času poškodovali že petkrat. Zato kamere sedaj nadzorujejo tudi zunanje parkirišče pred dvorano.