Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Jože Štular — tel. 21-071, lok. 251 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk« LETO VI. — ŠTEVILKA 4 DELOVNA KONFERENCA ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV V prejšnji številki časopisa smo pisali o pritpravaih na konferenco organizacije ZK. Zal smo ugotovili, da večina članov našega kolektiva ni dobila časopisa v soboto, ampak šele v ponedeljek in torek. Kljub temu pa je bila udeležba na konferenci zelo dobra, saj se je je udeležilo 120 članov organizacije in tudi več nečlanov. Tik pred konferenco je prejel TK ZK obvestilo, da konferenca ne bo redna, ampak delovna (brez volitev novega TK). Poročilo o delu partijske organizacije so prejeli vsi člani že nekaj dni pred samo konferenco. Referat pa je podal tov. Ciril Habe na konferenci. V poročilu TK o delu v preteklem letu so podane predvsem naloge komunistov v novih pogojih gospodarjenja in nalog v cilju razvijanja samoupravljanja ter poročilo o delu organizacije TK ZK, struktura članstva in v grobem o poslovanju v našem podjetju. KRANJ, 25. februarja 1966 Obisk visokega gosta V petek, 11. februarja, je bil na organizacijsko shemo podjetja, obisku v naši tovarni avstrijski statut naše tovarne in poslušal generalni konzul. V več kot dvo- razlage naših predstavnikov o si-urnem razgovoru z direktorjem stemu delitve dohodka in oseb-podjetja in njegovim pomočni- nega dohodka. kom, s predstavnikom občinske XT , . . ., ___, . h.. t , , ... Na koncu je izrazil veliko zado- skupscine ter predstavniki naših / , samoupravnih in družbenih orga- voljst™ nad tem, da je imel pn-nov se je pogovarjal o nekaterih iožnost pobliže spoznati delovni zadevah s področja organizacije kolektiv »Sava«. Vsem delavcem podjetja in posameznih služb. Z je zaželel čimvečjih dfelovlnih velikim zanimanjem si je ogledal uspehov. ► Naš klektiv je pred nedavnim obiskal avstrijski konzul gospod Riesenfeld. S predstavniki kolektiva in občinske skupščine se je pogovarjal o našem delu in nalogah ter nam ob koncu zaželel čim več delovnih uspehov. Občni zbor RIGO V referatu, ki ga je podal sekretar tovarniškega komiteja, tov. Ciril Habe, je poudaril predvsem vlogo članov organizacije ZK v našem kolektivu in njihovem delovanju pri odpravljanju pomanj- Posnetek prikazuje nedeljsko delovno konferenco organizacije ZK kljivosti in napak, ki se v zadnjem naše tovarne. Udeležba na konferenci je bila zelo dobra, saj se je čaNU v vse večjcrn šte j udeležilo 120 članov organizacije in več nečlanov, vilu. Tov. Habe je poudaril, da so ° J komunisti v preteklem letu premalo aktivno delovali v osnovnih organizacijah, predvsem pa v s ar moupravnih organih. Vrsta disku- Delavski svet podjetja je na skl dom sprejemali le kvalificirane tantov, ki je razpravljala o pasa- svoj[ zadnji seji razpravljal tudi gumarske delavce. V zvezi s, tem meznih vprašanjih, ga je v tem 0 problematiki Mladinskega doma ie DS podjetja na svoji seji spre-opo m a. na Gašteju. Kadrovska služba — jel sltlePe’ 111 nai vplivajo, da se Razprava je nakazala nekaj zelo družbeni standard _ je jzdeMa stanje popravi, aktualnih problemov, s katerimi . , , se bodo morali člani organizacije anallz0 Psovanja tega doma in Sklepi: ZK odločno spoprijeti. ugotovila,^ da znaša primanjkljaj j Ce mladinski dom v prihodnje S sej samoupravnih organov Na konferenci je bila imenova- za leto 1965 nekaj nad 6 milijonov ne bo zaseden s člani našega ko- na tudi komisija za zaključke. Ko s*;ai*^1 dinarjev. Tako veliko izgu- jcktiva, bomo v dom sprejemali bo komisija pripravila zaključke bo ie povzročilo predvsem znatno judi interesente drugih kolektivov, za razprave v osnovnih organiza- povečanje stroškov poslovanja in cijah, bomo o tem več poročali v vzdrževanje ter neizkoriščene ka-eni prihodnjih številk. pacitete. Kapacitete niso bile iz- Jože Stular koriščene zato, ker smo v mladin- Tudi za naše gasilce je prišlo koledarsko leto naokrog in 5. februarja so se zopet zbrali na letnem občnem zboru z namenom, da pregledajo dobre in slabe rezultate, ki so jih dosegli v lanskem letu. Da, res je tako! Naredili so veliko koristnega dela pa tudi nekaj napak, ki jih bodo vsekakor skušali v letošnjem letu odpraviti. Že sam napis v jedilnici obrata I, kjer je bil občni zbor, »Pozdravljeni, čuvarji ljudskega premoženja!« nam jx>ve, zakaj so v podjetju in kaj so nam prihranili. Kljub temu, da je bil občni zbor na delovno soboto, je bila udeležn ba 90-odstotna brez vabljenih gostov. To je dokaz, da se naši gasilci zavedajo svoje dolžnosti, pa čeprav so prostovoljci. Udeležili so se ga tudi drugi, nekateri člani, ki niso gasilci, le mojstrov in izmenskih delovodij ni bilo. čeprav imajo stalno stike z delavci pri poučevanju in opozarjanju na požarno nevarnost. To ni preveč razveseljivo. Na zboru so ugotovili, da v oddelkih še vedno zametujejo gasilske aparate, delavci kade ali na kak drug način ustvarjajo nevar- nost požara. Na to bi morali paziti mojstri in izmenski delovodje, delavci se mogoče nevarnosti ne zavedajo. Varnostni tehnik je dal zelo pretresljive podatke. Lani so trije večji požari terjali približno 18,5 milijona starih dinarjev škode in to brez škode na strojih, predvsem v premazovalnici. Pri vseh treh večjih požarih so se naši gasilci potrudili in so ogenj kmalu zadušili. Tako so nas samo oni obvarovali še večjih izgub. Poleg treh hudih, so bili še štirje manjši požari, ki niso napravili škode. V gasilstvo je bilo vloženih približno 7 milijonov starih dinarjev. Talko si lahko mislimo, da se da prihraniti z dobro organizirano gasilsko službo ter s prizadevnostjo vseh članov, ki se zavedajo posledic pri morebitnem izbruhu požara. Na občnem zboru so ugotovili, da ima naš poklicni gasilec toliko vsaj z delavci delovnih enot v podjetju, da se ne bi smel najti med nami nekdo, ki ne bi znal gasiti z ročnimi gasilskimi aparati. Samo v letu 1965 je imel naš poklicni gasilec 32 vaj in za letošnje leto je predvideno leto je predvi- (Nadaljevanje na 2. strani) 2. Namesto dosedanjega delovnega mesta »gospodar dom^« se sistemizira delovno mesto »hišnik mladinskega doma«. Le-ta bo skrbel tudi za vzdrževanje, centralno kurjavo ter vsa hišna dola. 3. S 1. januarjem 1966 se uvedejo nove ekonomske najemnine, in sicer: — za ležišče v dvoposteljni sobi 86.— N dinarjev mesečno — za ležišče v troposteljni sobi 86.— N dinarjev mesečno — za ležišče v štiriposteljni sobi 64,5 N din mesečno 4. Vseljevanje v Mladinski dom obravnava stanovanjska komisija pri DS podjetja. Za največjo izkoriščenost kapacitet in za začasno vseljevanje pa skrbi služba za družbeni standard v skladu s pravilnikom o upravljanju in poslovanju Mladinskega doma. J. S. IZVLEČEK IZ POROČILA 0 DELU HTV SLUŽBE 0 POŠKODBAH V LETU 1966 Iz meseca v mesec vas seznanjamo z nezgodami, Iki se dogajajo v naši tovarni, vendar je s tistimi kratkimi informativnimi članki težko dobiti sliko o stanju nezgod v naš tovarni. V januarju pa smo izdelali letno analizo, iz katere vam navajamo nekaj izvlečkov. Zaradi nezgod pri deilu se je lani poškodovalo 98 oseb, ki so bolehale 1.831 (2005) dni, torej 18,6 dni na nezgodo. Poleg teh nezgod je bilo tudi 19 nezgod na poti v službo An iz službe ali na službenem potovanju. Med temi je bilo nekaj primerov težjih, ki so zahtevale kar 625 dni, ali 34 dni za nezgodo. Iz spodnje tabele je razvidno, da se število nezgod od leta 1963 dalje vedno veča. Izraženo je z absolutnimi in relativnimi števili. leto >o Tu S -a S'C Z n, Sl S gi ftsf lil M h! 1965 98 1831 + 174 18,6 5,81 1964 70 13441-136 19,2 4,4 1963 78 1002 + 219 -15,5 5,4 1962 82 1374 + 185 16,7 6,- Analiza je pokazala, da so pri poškodbah najbolj ogrožene ro- ke. Od 98 primerov je bilo kar 65 poškodb na rokah. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo od 98 nezgod kar 27 v ponedeljkih. Mislim, da nadaljnega komentarja o tem ni treba pisati. V gornji tabeli pa ni navedena nezgoda, ki je terjala življenje Petra Rakovca, ki se je pripetila pri giljotini v valjarni obrata II dne 10. 7. 4965. Te nezgode ne moremo obravnavati kot ostale, ki samo za nekaj časa onesposobijo delo delavca, ampak jo obravnavamo po kriterijih, ki jih določa mednarodna organizacija za delo, ki določa za vsak smrtni primer 7.500 izgubljenih delovnih dni, kar v našem primeru, ko delamo 42 ur na teden, znese 28 let. Naj navedemo še nekaj stroškov, ki so nastali zaradi nezgod. Upoštevajoč izgubljene dneve, in ustvarjeni narodni dohodek ma en dan in na enega delavca v letu 1964, je ugotovljeno, da je bilo povzročene škode 26,919.000 din. Za osebne dohodke v prvem mesecu bo-1 ovarija je bilo izplačanih 6 milijonov sto tisoč din. Za to, koliko pa je imel izdatkov KZSZ Kranj za nadomestila OD po enem me» seču, pa nimamo podatkov. Za nezgode je omenjeni zavod od nas izterjal tudi 710.000 din za nado- Dosedanji in novi predsednik Leopold Ratnik je na občnem zboru PIGD podal poročilo o delu naših gasilcev. mostila zdravstvenim ustanovam, ki nudijo zdravstvene usluge našim delavcem, ki se poškodujejo. To so stroški, ki se lahko izražajo s števili. Poleg teh pa nastopa še škoda, ki jo je težko ugotoviti, vendar pa vsi vemo, da je na primer: — izgubljen delovni čas sodelavcev, ki so bili prisotni pri nezgodi in iso oškodovancu nudili prvo pomoč, — zmanjšanje delovnega elana prisotnih, — zastoj iproizvodn je na tistem delovnem mestu, kjer je nezgoda nastala, — okvara materiala ali izdelka zaradi poškodbe itd. itd. Iz dosedaj navedenega je razvidno, da smo lahko v skrbeh glede števila poškodb, kakor tudi zaradi stroškov, ki ,se pojavljajo in ne bremenijo samo tovarno, ampak celo družbo. Težiti moramo za tem, da se bo v naprej število poškodb zmanjšalo. To pa bomo dosegli le z: — vestnim vzdrževanjem strojev in naprav (posebno varnostnih), — s pravilno uporabo dn dobrim vzdrževanjem ročnega orodja, — z urejevanjem delovnih mast in transportnih poti, — s pravočasnim opozarjanjem na napake, ki se pojavljajo med delom, — z vestnim delom vsakega posameznika. RUDI NADIŽAVEC PRIJAVNICA za vstop v članstvo poklicnega in gasilskega društva Ime in priimek ........... .................. Zaposlen v DE ....................A........... Rojen dne ................................... Stanujoč ...............................;..... Ali si že bil včlanjen ....................... (kje in kdaj) Lastnoročni podpis 4 * ! \ Občni zbor PIGD (Nadaljevanje s 1. strani) deno 29. vaj, brez vaj, ki jih prikazuje novozaposlenim članom. Ugotovili pa so, da je te vaje gledalo le 909 članov kolektiva, kar je glede na število zaposlenih le 50 "o. Če računamo čas in 33 gasilskih aparatov, ki smo jih porabili za prikaz gašenja, lahko rečemo, da samoupravni organi tovarne kot tudi upravni odbor društva dovolj skrbe za usposabljanje, le da bi se delovne enote morale tega bolj zavedati. V gasilskem društvu je 118 rednih in 11 častnih članov. To je Valgarna II Prav gotovo so v marsikaterem oddelku težave podobne našim, vendar bi z malo dobre volje in prizadevnosti tudi te lahko odpravili: V valjarni II je na primer še vedno velik problem tehtanje olja v sestavljalnici. Z ureditvijo novega mešalnika za črne zmesi bo še slabše. Za vse tisto olje. ki smo ga polili, odkar . stoji obrat II, bi po mojem mnenju že lahko kupili novo dozirno napravo. Res je, da so to investicije in da bi jih največkrat ne moremo privoščiti, toda ali si .lahko privoščimo milijooslke izgube? Prav tako je v sestavljalnici. Prostor je premajhen in zračenje slabo. Drug problem so stojala za zmesi. Večkrat slišimo očitike, da mečemo zmesi po tleh. Naša enota je že pred nekaj meseci naročila Stojala, na katera bi lahko polagali zmesi. Toda teh ni in ni! No, morda se bo komu vse to zdelo nevredno pisanja, vendar take drobne reči le vplivajo na uspeh dela proizvodne enote. V enoti si prizadevamo, da bi odpravili pomanjkljivosti, dostikrat pa to ni v naši moči. Kaj tedaj? ANTON BRAČIČ 010-odstotno premalo. Predvsem ni mladih, ki bi častno zastopali in nadaljevali delo naših sedanjih članov. Ta ugotovitev se vleče iz leta v leto, zato prosi upravni odbor društva, naj se prijavijo v društvo vsi tisti, ki žele biti med našimi vrstami ter imajo za to delo veselje. Izpolnite prijavnico in jo oddajte vratarju ali pa poklicnemu gasilcu, ki vas bo vpisal v kartoteko članov! Upravni odbor društva je tudi že razmišljal o usposabljanju gasilcev in sklenil, da bodo morali vsi, ki opravljajo delo, kjer je nevarnost požara, napraviti izpit za izprašanega gasilca. Občasna kontrola ali interna kontrola podjetja je ugotovila, da manipulirajo z bencinom v naši tovarni kot z vodo in ne upoštevajo navodila, da mora biti bencin v zaprtih posodah. Tudi zaloga bencina in ostalih lahko vnetljivih tekočin, naj bi bila res minimalna. Zadostovala naj bi samo za eno ali dve izmeni. Tudi razbiti aparati, ki se najdejo v oddelkih, kažejo malomarnost vodij, saj je tako popolnoma izključena vsaka hitra in učinkovita intervencija. Na občnem zboru je bilo tudi 18 članov nagrajenih z denarnimi nagradami za požrtvovalno in humano delo. Nagrade je razdelil predsednik upravnega odbora podjetja. Nekaj članov je dobilo praktična darila, ki jih je razdelil predsednik društva. Tudi plan dela za letošnje leto so sprejeli na letnem občnem zboru. Iz njega vidimo, da bodo imeli celo leto praktične vaje z motorno brizgalno in brez nje. Prav tako bogat program za letos ima desetina z Vrhnike. Občni zbor je dal vsekakor nove pobude, da bi res vsakdo v podjetju skrbel za požarno varnost na svojem delovnem mestu in v celotnem podjetju. LOJZE ZALAR Ideološka komisija pri TK ZKS organizirala politično šolo Ideološka komisija pri TK ZK »Sava« je organizirala politično šolo za svoje mlade komuniste. Program je bil naslednji: — ekonomska politika SFRI, druž-beno-potitična ureditev SFRJ, socializem v sodobnem svetu in marksizem kot svetovni nazor. Predavali so predavatelji delavske univerze iz Kranja. Bila so v času od 16. 11.1965 do 11.2.1966. Teme a, Franjo Pongrac — pomoč pri brizganju, Ana Gašperšič, Radoj-ka Milojevič in Marija Kodrič — adjustiranje stisnjenih izdelkov, Angela Mulej — konfekcija .velo-plaščev z žmulo, Pavli a Kine, Marija Bogataj in Marija Sobočan — konfekcija veloplaščev, Ivica Jurčič in Pavla Zore — oblaganje klinastih jemmenov, Milan Zebec — pomoč pri brizganju, Elizabeta Jenko — izdelovanje značk, Malei Stanjlko —j tehtanje vulkacitov, Visa Stefanovič — pomožni kurjač, Fetah Faji — čistilec dvorišča, Angela Pajk — čistilka, v tehnični hali, Radiča Grčar —• evidenca izdelkov. Zapustili so podjetje: Matilda Milek, Marija Bulc in Marjana Kimovec — upokojitev, Stane Uranič — upokojitev, Anton Jereb, Martin Kovačič in Tatjana Prijatelj — sporazumno, Golenko Ivam in Aleksander Ci-gliič — odpuščena iz delovne organizacije. Podjetje BASF — die Badishe Anilin & Soda Fabrik — je bilo ustanovljeno pred sito leti v Man-heimu v Nemčiji. Njen ustanovitelj Friedrich Engelhorn se je pri svojem očetu izučil zlatarske obrti. Spoznal je, da brez strokovnosti sodelavcev njegovo podjetje ne bo moglo napredovati, kajti v takratnem obdobju se je znanost silno razmahnila. Z vso vnemo se je lotil iskanja znanstvenikov. V muzeju je v Miinchnu je ohranjenih več sto rokopisov, naslovljenih na vse trakrat znane kemike Evrope, ki jih je mladi mož hotel pridobiti za raziskovalno delo v svojem podjetju. Že leta 1900 je število delavcev naraslo nad 6.000. Tako je postalo podjetje največji proizvajalec žveplene kisline v Nemčiji. Razširilo je svojo prodajo v London, Neiw York in Bo'mbay. Leto dni kasneje so že začeli izdelovati zelo cenjena »Indanthren« barvila. S sintezo amoniaka pa je mladi kemik Bosch —- Nobelov nagrajenec — dosegel hitro razvojno pot podjetja BASF. Zelo pomembno je bilo leto 1914, ko so se začela dela za proizvodnjo sintetičnega kavčuka in umetnih mas. Kmalu se pojavijo imena BUNA, PERLON, NY-LON, DIOLBN ter prvi magnetofonski trakovi. Septembra, leta 1921, je samo sekundo trajajoča eksplozija terjala smrt 561 delavcev, mnogo je bilo ranjenih, 7000 'ljudi pa je ostalo brez strehe. Na mestu, kjer je stal objekt z mešanico amonijevega nitrata in amonsulfata, je ostala samo ogromna luknja. Kemik Carl 'Bosh je ob tej težki nezgodi ohranil mimo kri. Z govorom, 'ki ga je imel štiri dni po nesreči, je zelo pomiril delavce v tovarni. Thkoj so se lotili obnove in že 9. decembra istega leta je delo v tovarni ponovno steklo. V sito letih se je podjetje zelo razširilo. Danes se razprostira vzdolž 5 km 'dolgega levega brega relke Ren zaključena tovarna kemične industrije. Zelo zanimivi so podatki o organizaciji dala v tovarni. Surovine dovažajo deloma po reki Ren, deloma po železnici. Notranji transport obsega 22 DieseMoko- knjigovodstvu in računovodstvu motiv s 1800 vagoni. Tekoči pro- uporabljajo moderne elektronske diikti pa se pretakajo v obrat stroje za knjiženje in sistem Idk-kar po ceveh. njanih kartic. Vsako leto pošlje podjetje BASF Tovarna ima tudi 30 'hektarov svojim odjemalcem v 135 držav V6lik° Posestvo, kjer preizkušajo umetna gnojila, ki so' odpadna okoli 700.000 računov v skupni snov proizvodnje. Na posestvu vrednosti več milijonov mrk. V dela 23 kemikov, biologov, agro- nomov in vrtnarjev, poleg tega Pa še 235 sodelavcev. Proučujejo vpliv umetnih gnojil na rast, preizkušajo pa tudi sredstva proti rastlinskim škodljivcem. Gb delovnih dneh hiti opoldne iz 900 obratov okoli 15.000 delavcev in delavk v jedilnice, ki jih imajo kar štirideset. Vsak ima določen prostor in sede za pogrnjeno mizo, kjer mu servirajo hrano. Za postrežbo skrbijo lepo oblečena dekleta, ki postrežejo po želji svojim gostom kozarec mleka, sadnega -soka ali -piva. Hitro serviranje omogoča kljub kratko odmerjenemu času, da delavci hrano brez naglice pojedo. Posoda in pribor se -avtomatično opere in že uro po kosilu je vse pomito' in (pospravljeno, Menza porabi dnevno poleg ostale hrane še 1.500 kg mesa in 8 ton krompirja. Dnevno pripravijo brezplačno okoli 25.000 litrov kave in čaja. Da ne bi bilo preveč naštevanja, si oglejmo podatke! Delavcev je 19.500, obrtnikov 11.000, tehničnega in trgovskega osebja 10.600, vodij ekonomskih enot 1.900, kemikov, fizikov ter ostalih inženirjev 2.000, učencev v delavnicah 2.200; skupaj zaposlenih je 47.200. Še mnogo zanimivega bi lahko napisali o tej veliki kemični tovarni. Pa še drugič kaj! Priredba po »Hundert Jahre BASF« Kako bomo letovali? Nedokončano šahovsko prvenstvo »SAVE1 lrr\» ,n pi*i|rrx#fc. 1 2. f ^ AO 41 IZ Ul K 16 ie It 2d:2J -f ncavouic icifc- lli 0 o -i r a o \ o < ii 0 V i 4 o i 4C Z. JUC.OUIČ $OhHN 1 f|h 1 -t 0 4 4 4 4 0 4 4 IZ ■%Z | " b. Ibovousek -Doie 0 ^ o 0 o o 6 : S. VIJ> -j -f i 0 ^ 4 4 4 4 o o 0 4 4 45 fc. MREto 1HVJEZ o o i O 0 O o 4 D 0 40 1. ICVIČ LATO o o 0 I O O O o 0 0 9 ]f. ZBIMSlil STEFBM o t 0 i Mo O 4 O o n 0 o _ -H C) srn^ESlČ LSUO 4 4 §f ^ 4 0 o 4 40 ItSHOUSEK STRVE 0 0 0 olo 0 0 h >10 - - 41 MCOUIC FRUIL 1 O o 1 4 M 4 . _i ° 4 e - -- -- ; j ; 1 IURvi o 0 0 A 1 4 4 k * 0 0 AZ 4b HEBOn RMTOH ^ c 1 lil 0 0 k 4 #0 0 0 0 0 44 rt OR.IL 4 4 4 A 4 4 ih 4 4o 4S Vež OR. Mrtvo x 4 1 4 A 4 0 i 4 4 4 40 4C,. svjetic- 'PErrEt 0 0 So 0 <# 4f. VEEC, Z-UOuE. 0 t 4 r 4 4 4 o 4 i 4 4 4 42 rt COHEVIC PUSTIH 0 1 0 4 1 4 0 0 Jf 20. IRVDtČlt ALOP2. 4 0 •i 0 1 4 4 0 0 0 4 4 0 c 4 o i 4fa ZVIEJEtVJEL PtiOEJ. 0 0 1 0 0 0 t Nogomet v letošniem letu V soboto, 5. februarja, se je prvič sesitala novofonmira-na (komisija za šport in rekreacijo. Komisija bo odslej, kot vam je znano, obstojala pri sindikate in ne pri samoupravnih organih, kot do sedaj. Na sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki vseh sekcij in družin, smo v glavnem Obravnarvali finančno plat, oziroma smo predstavniki posameznih sekcij podali predloge denarnih sredstev, ki smo jih rabili za nabavo opreme in drugih športnih rekvizitov. Omenim maj to, da je komisija že oa svoji prvi seji sprejela sklepe, ki izključujejo kakršnokoli malverzacijo in .samovoljno uporabo teh sredstev, česar do sedaj ni bilo. Iz istih sklepov izhaja stališče 'komisije, da sredstva, ki smo jih zahtevali, niso namenjena izbrancem, temveč slehernemu članu kolektiva, ki ima veselje udejstvovati se v tej ali oni športni panogi. Namen in naloga komisije je, da organizira in izvede vrsto tekmovanj v različnih športnih panogah znotraj našega kolektiva pa tudi srečanje z drugimi kolektivi. Prav v ta namen smo posamezniki zadolženi za določene sekcije in družine. Dovolite mi, dragi bralci, da vas na kratko informiram o tem, kaj predvidevamo v okviru nogometne sekcije v letošnjem letu. Kot prvo nameravamo prirediti že tradicionalno tekmovanje med ekonomskimi enotami, dve medob-ratni srečanji prav tako v malem nogometu (za to tekmovanje bomo uvedli lastno igrišče ob naših blokih na Gašteju) ter pet .srečanj z drugimi (kolektivi, in sicer: s Planiko, IBI, Borovom, Risom in Hrastnikom. Ker verjamerp da nas bodo omenjeni kolektivi povabili na povratna srečanja, potem se nam, kakor vidite, obeta bogat nogometni spored v letošnjem leto. Način prijav za tekmovanje v malem nogometu med ekonomskimi enotami bomo pravočasno objavili, tako da pričakujemo množično udeležbo. Zato vas vabimo k sodelovanju, kajti samo na ta način bo tekmovanje potekalo v redu, tako med ekonomskimi enotami kot med kolektivi. VULE CIGMIIL Dragi urednik! V prvih vrsticah vse prav lepo pozdravljam in se oproščam, ker vam nisem pisal prej. Bil sem član kolektiva in se tako rad spomnim na tiste dni, ko sem bil mdd vašimi sodelavci. Delal sem v obratu II na Gašteju v valjarni. Bil sem zaposlen na trovaljčniku in na protektorju. To delovno mesto mi je bilo zelo všeč in me je kot mladega človeka tudi zanimalo. Bilo pa mi je zelo hudo, ko sem se moral od sodelavcev posloviti. Posebno pa mi je bilo težko, ko sem se poslovil od mojstra Tomaža in obratovodje Omana Cirila. Prosil bi vas, da jih v mojem imenu pozdravite. Ko sem odšel iz tovarne v vojsko, to je bilo junija lanskega leta, sem si zaželel le to, da pridem še enkrat na to delovno mesto! Sedaj sem šofer v Beogradu pri Titovi gardi. Tu se imam kar dobro, toda vseeno mi je hudo, ko Šahovski turnir za prvenstvo »Save«, ki se je pričel že v začetku oktobra, še vedno ni — in verjetno tedi ne boi '— končan. iPrvdtno 'je kazalo, da bo turnir ušpel in bo končan v predvidenem roku, vendar pa je po porazih nekaterih igralcev turnir začel pešati in končno prišel na mrtvo točko. Naši šahisti so se slabo izkazali in že po nekaj porazih vrgli puške v koruzo. Bilo pa je tudi nekaj takih igralcev, ki so vztrajno hodili na tekmovanje in, ko večkrat niso našli nasprotnika, so seveda tudi oni popustili. Delno je neuspelega turnirja kriva tudi organizacija in po sedanjih ugotovitvah zelo mili kriteriji tekmovanja. Ta turnir pa nam je za na-daljne organizacije dobra šola. Pri sami organizaciji bo treba gledati predvsem na napake, ki so se pojavljale na tem turnirju, predvsem pa določiti ostrejše kriterije. Na tekmovanje pa naj se v prihodnje prijavijo le tisti tekmovalci, ki ne bodo takoj po prvem neuspehu Obupali in dvignili roke in tako pokvarili celo tekmovanje. Šahovska sekcija »Save« V tem sestavku bi želeli informirati člane delovne skupnosti kako potekajo priprave za organizacijo letovanja ter kako bi bilo možno smotrno razdeliti sredstva, ki nam bodo ostala po ukinitvi obrazca K-15. Vsem je verjetno znano, da smo za regresiranje takozvane »sindikalne karte« odvajali 1,5 % od bruto osebnega dohodka federaciji, ki je tako zbrala letno preko 65 milijard dinarjev. Iz tega zneska je federacija regresirala transoprtnim podjetjem izvršene usluge v zvezi s prevozi upravičencev do K45. Zvezna skupščina je sklenila, da sl. 1. 1966 ukine obrazec K-15 in tako so podjetjem ostala precejšnja sredstva, s katerimi bodo lahko kolektivi prosto razpolagali in financirali dnevno, tedensko in letno rekreacijo. Za naše podjetje predstavlja znesek 33 milijonov dinarjev, ki jih bomo tako zbrali precejšnjo vsoto, zato je treba delitev teh sredstev obravnavati z vso odgovornostjo in poiskati tak način, ki bo sprejemljiv za večino članov naše delovne skupnosti in ki bo omogočil rekreacijo naših delavcev. Ne bi bilo napak, če bi pogledali, kako nameravajo ta sredstva deliti v, drugih kolektivih, ki imajo tudi svoje počitniške domove, kako organizira letovanje za svoje člane, pa so imeli podoben sistem regresiranja letovanja kot mi. Iz razgovorov z večjimi kranjskimi podjetji lahko vidimo, da v glavnem prevladuje težnja, da je treba predvsem regresirati sle- hernega člana delovne skupnosti, ki koristi dopust ne glede na čas, kraj in način letovanja. Ne bi smeli pozabiti, da so obrazec K-15 dobili tudi nepreskrbljeni svojci članov kolektiva in da je treba tudi za te predvideti nekaj sredstev, če jim hočemo omogočiti izkoristiti letni oddih. V nasprotnem primeru bomo onemogočili letovanje mnogim članom kolektiva, ki imajo po več otrok in ki ne bi zmogli plačila polne cene za letovanje svojih otrok. Zato predlagamo, da bi mepreskb-Ijenim svojcem dali znesek 5.000 dinarjev kot nadomestilo za ukinjeni K-15. Predlagamo, da bi za letni dopust vsak član kolektiva dobil 12.000 dinarjev, tisti, ki bi smotrno izkoristili letni dopust, bi poleg omenjenih 12.000 din dobili še spodbudni del regresa v višini 2.500 dinarjev. Do tega regresa bi bili upravičeni tudi nepreskrbljeni svojci članov kolektiva, ki bi smotrno izkoristili letni oddih. Zaradi predvidenega kolektivnega dopusta predlagamo, da bi se vsem članom kolektiva izplačalo pripadajoči regres za dopust že 15. 7. 1966 skupno z izplačilom osebnega dohodka za junij. To je le nekaj misli in predlogov kako urediti letovanje in regresiranje dopustov. Sklep o tem bo sprejel delavski svet podjetja, pred tem pa bi bilo potrebno spoznati mnenje večine članov kolektiva, zato vas prosimo, da svoje mnenje posredujete oddelku za družbeni standard. Peter Žigante Folklorni ples v »SAVI" - pridružite se nam! Precej časa se je govorilo in prepričevalo o ustanovitvi folklorne skupine. Res, letos se je to posrečilo kulturni komisiji pri mladinskem komiteju. Dekleta in fantje — Savčani — zbrani iz vseh področij Slovenije: Dolenjci, Gorenjci, Štajerci, Belokranjci in ne vem kateri še, so ustanovili folklorno skupino in imajo vaje visak torek in četrtek od 19. do 21. ure. Pod vodstvom našega neutrudilji- za naše južne narode. Z njimi si vsak utrjuje svoje gibanje in stabilnost na lastnih nogah, saj zahtevajo izredne sposobnosti. Naučili smo se kola iz srednje-srhske-ga področja. Prvo je Divna divna, čarne oči ima, ki ima lastnost spreminjanje tempa plesa. Za spoznanje počasen preide v hitrega in se zopet vrača v počasnega. Posebno razigran in zahteven ples Igrale se delije je tudi iz srednje med nas vsaik, ki ima željo do izvajanja narodnih plesov ali do narodnih melodij. Verjetno je še med »Savčani« kdo, ki poje narodne — seveda slovenske ali. pa tudi kakšne narodne pesmi naših južnih nairodov. Vsak, kdor želi pristopiti k nam, naj to naredi čim prej. Ne mislite, da bo kdo zaostajal za tistimi, ki plešejo že sedaj! Brez skrbi, dekleta in fantje vas bodo naučili vse. Sicer pa kulturni kotiček pomislim na dni, ki sem jih preživel v civilu. Vse prav lepo pozdravlja Janez Omers. Dragi Janez! Prav gotovo se tudi vsem ostalim vojakom nekoliko toži po svojih prijateljih, sodelavcih in znancih. No, je že tako, da mora pač vsak fant opraviti svojo dolžnost do domovine. Upamo, da so Tvoji najožji sodelavci prebrali te vrstice, namenjene tudi njim s pozdravi. Opazili pa smo, da v naši kartoteki nimamo Tvojega naslova — vojne pošte, pa tudi s pismom ga nisi poslal, če si želiš tesnejšega stika s kolektivom, nam pošlji točen naslov, da ti bomo pošiljali naše tovarniško glasilo, iz katerega boš zvedel za življenje in de-, lo v kolektivu, ki si ga pred kratkim zapustil. Hvala za pozdrave in oglasi se še kaj! Uredništvo vega »Kirota« zaplešemo narodne plese vseh področij. Kaj el lahko človek lepšega misli, kot takrat, ko lahko sredi Gorenjskega zopet zapleše svoj narodni ples — ples, ki je šel iz roda v rod, iz veka v vek. Preprost človek ga je sestavil za sebe in najbližnje in sedaj v današnjem času je treba skrbeti, da se ne pozabi to čudovito blago ljudstva. Najprej smo zaplesali verjetno poznano belokranjsko — Lepo Anko. Ples, ki je lahko čudovit ob res lepem izvajanju posameznikov ter pevski spremljavi. Nato smo začeli z naslednjim plesom, ki je za spoznanje hitrejši, bolj temperamenten, tudi belokranjski, fru-ške, jabuke in slive. 'Temperament se še nagiba k našim sosedom Hrvatom. Vendar je še toliko slovenski, da nam ga ne more nihče zamolčati. No, še naslednja dva plesa, ki pripadata venčku belokranjskih plesov sta — Igraj kolo in tako imenovana zvezda za zaključek, ki je nekak višek tega venčka. Vendar nismo ostali le pri belokranjskih. Prišli smo na svojstveno temperamentne štajerske plese. Naučili smo se tri plese iz venčka štajarskih narodnih plesov in zaključili nekje z zelo poznanim plesom — Marko skače, Marko skače. To je nekak solo v obroču igranega kola, kjer lahko rečemo, da res Marko skače. Tudi srbske narodne ne izostanejo, že zaradi svojstvene hitrosti in temperamenta, ki je značilnost Srbije. Je zelo poskočen, vesel in res sproščen. Belo Lenče je kolo iz južne Srbije, nagiba se že nekoliko na Makedonske narodne plese. Posebnost tega plesa so znameniti zelo premišljeni koraki, ki zahtevajo svojstveno sposobnost plesalca. To je nekakšen pregled našega znanja z vaj folklorne skupine. Skušal sem delno predstaviti, kaj je tu še naš učitelj »Kiro« in njegov harmonikaš, ki nam vleče takte narodnih plesov. Pridite, ne bo vam žal. Vaje so vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure v dvorani zdravstvenega doma ali točneje nad garažami zdravstvenega doma. Vse informacije pa lahko dobite v informativni pisarni obrata I pri Marici Rotar, telefon 251, v obratu se uči in kaj pleše mladina »Save« na teh vajah. Verjetno še marsikoga vleče med nas, pa si ne upa vprašati, če lahko pride, oziroma ne ve kam. Seveda lahko pride II pa pri Jožetu Bukovšek, tehnična hlaa telefon 71. Zato še enkrat — vključite se v čim večjem številu, da ohranimo delček tistega, kar so nam zapustili naši dedje.