w' * ' : -i ■i- aA.^'V,- % r* I in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr éoSti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za Četrt leta 1 gld. — Za prinašanje 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. za četrt leta 90 kr po dom Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo Ljubljani se plača na leto n se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 16 kr Dopisi se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 20. oktobra 1899. vprašanja ? da je doslej priljubljena metoda, šušmariti v £ «I Politiški oddelek. Oživljeni parlamentarizem. tej zadevi z ministrskimi naredbami, nesposobna, premagati ovire, katere nasprotujejo uredbi tega perečega vprašanja. Zdaj na] na sredo se je zopet sešel drž. zbor. predstavila parlamentu nova je grmenja cije minuli. vlada od češke strani pričala tej seji se teatraličnost da so časi obstruk in mesto vladne avtoritete stopi avtoriteta parlamenta, zdaj naj poskusi parlament rešiti težko vprašanje, s katerim se je že toliko razliSnih ministrstev brezuspešno ukvarjalo. Novo ministrstvo hoče parlamentu da predno je grof Clary svoj program z besedami označil, pokazal je z dejanjem, kam da meri njegova predložiti načrt jezikovnega zakona, povrh pa obeta, hoče pripravljati teren za zbliženie Čehov in Nemcev, da se oaicgoči uspešna rešitev jezikovnega vprašanja. politika. Z razveljavljenjem jezikovnih naredb, izdanih za Češko in za Moravsko, je pokazal, da je Žalostne razmere, katere vladajo v naši državi so njegov namen vzrok, da se suče izjava novega ministrstva največ okrog zadnji poskus, oživeti parlamentarizem in ohraniti sedanjo ustavnega jezikovnega problema Vlada se druzih resno dotaknila ni, menda ker ministrstva. V rešitev te ustave spoznava resnobo položaja in se zaveda, da je časekspe- , samo ustavo. Ta ohranitev sedanje ustave je največja progra- zadev v svoji izjavi niti matična naloga novega so bile razveljavljene jezikovne naredbe, ta ustava naj ostane temelj političnega ustroja naše monarhije, odstavku Claryjeve izjave tiči njen največi pomen tem Nova rimentiranja pri kraji. Parlament mora ozdraveti, če to hoče sam, vlada ga je oživila, posadila ga je tako rekoč v sedlo, zdaj je njegova stvar dokazati, da zna vlada je odločno u3tavoverna in s tem odločno nasprotna sploh še jahati. 1 Ji M _ • 01 vsaki premembi ustave v smislu programa desničarskih Naravno i da vladna izjava ni ugajala češkim po strank, programa deželne avtonomije, na katerega so se slancem, in da so proti nji ugovarjali, ali priznati se podpisali tudi slovenski poslanci, kakor bi bili hoteli s mora, da je bilo tem posvedočiti svojo politično kratkovidnost. to ugovarjanje tako, da se ga vladi ni treba bati. Če bodo Čehi tudi delali opozicijo, bo ta Na podlagi sedanje ustave hoče vlada poskusiti opozicija samo platonična, taka opozicija pa še nikomur svojo srečo in zagotoviti državi tisti mir katerega v ni škodila Češki ugovori so bili taki, da bi se moglo resnici krvavo potrebna. Tega namena seveda še ni do- reči, da so se češki poslanci približali Rubikonu ki loči segla z negativnim svojim činom, z razveljavljenjem je- nedolžno protestovanje od divje obstrukcije Čehi se niso zikovnih naredb/ Ta korak, ki se gotovo storil po ravnali po svojih obljubah in ne posnemajo svojih na vestnem prevdarku, se da samo tedaj opravičiti, če hoče sprotnikov, dasi so ti prav z obstrukcijo dosegli največji in če more vlada jezikovne razmere v naši državni po lovici urediti s posebnim jezikovnim zakonom. Vodja i ministrskega predsedstva je v sredo že naznanil, da Seveda se mora priznati, da bi tudi tega ne bili ko bi se ne bili namenili, da obstruirajo volitev da se izvrši uspeh, dosegli delegacije. Samo ker hočejo odločilni krogi, predloži parlamentu jezikovni zakon, toda kakšen bo, na volitev delegacij in da ta korporacija dovoli novih mili-katerih principih bo zasnovan, tega ni povsem določno jonov za topove in za oficirje, se je izvršila sedanja in tega danes morda še sam ne ve. Razveljavljenje jezikovnih naredb je jasen prememba v ministrstvu. dokaz » Avtonomistične stranke na desnici ni vladna izjava da vladna avtoriteta ne zadustuje za rešitev jezikovnega zadovoljila in f o čisto naravno, saj obsega ta izjava 358 negacijo redila ker tako avtonomističnega programa. Na nas pa ni na- ponesrečene gospodarske organizacije in slabega ki bi se rad vtisa. Nam še dosti dobro ugaja, polastil kmetijske družbe, da njena bogata sredstva po- nikakor nismo prijatelji razširjenja kompetenec de- rabi za saniranjn svojih konsumnih društev. In ravno četudi se čisto nič ne ogrevamo ne cent- možje, ki se tako izjavljajo, starejši gg. duhovniki, imajo želnih zborov valizem pod nemško komando Kmetijska družba kranjska. tekom tekočega meseca vršil se bo občni zbor za družbo največ zaslug. Govori se, kakor smo že rekli, da pride tudi dne . m. do boja. Ako se to vresniči, potem bode na 26. jedni se je zbral okrog strani stal tisti del katoliško-narodne stranke ki kranjske kmetijske družbe. Sklican je na dan 26. in na dnevnem redu so v prvi vrsti volitve v odbor. m Znano je > da so pri zadnjem občnem zboru prav volitve v odbor dale povod obžalovanja vrednim prizorom „Gospodarske organizacije", na drugi strani pa bo stala starejša, za družbo zaslužena duhovščina s svojimi pristaši, potem pa pristaši napredno-narodne stranke in veleposesniki. bi se vsi tisti duhovniki, ki se ne strinjajo in nasprotstvom i katera niso nikomur nič koristila » pač Ako z namero pristašev „Gospodarske zveze" občnega zbora pa provzročila več kakor treba pohujšanja in sovraštva, vdeležili, bi ne bilo dvoma, da zmaga mešana lista. kmetijski družbi pa škodo. Govori se, da bode tudi občni zbor dne 26 precej viharen, ker hočejo pristaši m Ali ker marsikdo ne bo hotel stopiti v nasprotje s svojimi političnimi somišljeniki in ostane doma prosimo vse takozvane „Gospodar- da druge člane, naj se vdeleže zanesljivo obč. zbora in naj ske organizacije" zopet poskusiti svojo srečo s tem se lotijo boja za odbor. i glasujejo za tiste kandidate i se jim bodo nasvetovali. Nam se zdi i da je ta boj do cela nepotreben in da ne bo nikomur koristil, naj se konča že kakorkoli. nad Kmetijska družba je doslej vedno in dosledno stala in se ni nikdar vtikala v politične boje, Politični pregled. strankami Državni zbor V sredo dne 18 t m se je začelo dobro vedoč da novo zasedanje drž. zbora. Otvoritveni seji je predsedoval sta njega naloga, varovati in pospeševati rosta Zurkan. Predsednikom je bil izvoljen posl. dr. F uch koristi kranjskega kmetijstva sploh, ne glede na politične to ie ^^ vodia ministrskega predsedstva vladno izjavo, ozire. To je dejstvo ga ne mora nihče vtajiti in po proti kateri so češki poslanci hrupno demonstrovali vladni naši sodbi je pred vsem gledati na to, da družba tudi še v prihodnje ostane nad strankami. čem izjavi je rečeno : Vlada si je svesta, kako težavna in odgovor nosti polna je njena naloga Resen položaj, provzročen po političnih borbah zadnjih let, bo deloval na to, da zbornica brez pa je dobiti jamstva, da ostane kmetijska pridržkov uvažuje dobrotne vladne namere, da se zopet omo-družba zvesta temu vodilnemu načrtu, da se ohrani njena S0^ parlamentarno zborovanje Vlada je nevtralna, sestavljena * I ____v i • i v • i vi • • • v • i»i*iv nepristranost in neodvisnost brez ozira na slučajne poli tične fluktuvacije v deželi? Gotovo Ie v tem, da nobena mož, ki hočejo v službi moci posvetiti državnemu blagru in sicer v smislu sedanje ustave. Vlada se obrača na stranka nima sama zase večine v odboru î da vsaka vse stranke, . ne motiti parlamentarnega zborovanja ker stranka v odboru zastopana, a tako, da nima moči koristiti družbo za svoje strankarske namene. tako je mogoče dognati narodnostni mir. Vlada si je svesta i iz kaj bile pomeni to 1 da razveljavila jezikovne naredbe, a te so glavna ovira rednega zborovanja. Vlada pa hoče stvar je bil odbor kmetijske družbe vedno tako Doslej sestavljen. V njem so sedeli pristaši katoliško narodne in napredno narodne stranke, kako tudi zastopniki vele- zakonitnim potem končno vrediti v parlamentu. Pri tem bo posestva. Zbrani so bili najboljši strokovnjaki in zavedajoč se, da ne bode nikdar večine v odboru karske namene odbor. za strogostran niso niti vratmi ampak To poskušali zanesti politiko v ozirala na zakonito priznano jednakopravnost raznih jezikov, pa tudi na praktične potrebe in na zahteve enotnostne uprave ter se bo vsega ogibala, kar narode razdružuje, ter vse podpirala, pota ter želi, da se hitro doženo avstro-ogrski nagodbeni za- važni za državo. Vlada si želi časa za gospo- kar jih edini. Vlada se hoče držati parlamentarnega koni ker so so puščali vse politične namene pred darska vprašanja, katerih rešitve narodi težko pričakuj bilo na korist družbi in tej okolnosti se jednako zahtevaj kulturne potrebe skrb države bo vlada gojila vzgojevalno delavnost in ti šole, -versko v prvi vrsti zahvaliti za lepo in uspešno delovanje mišlj Škode po povodnjih po mnogih deželah treba po družbe in za uzorno soglasje, ki je vedno vladalo mej Praviti' zato izro& vlada zbornici primerne predloge Vlada vsemi družbenimi člani. 0 Pri zadnjem občnem zboru je prišlo do nasprotja bo skrbela, da gredo uradi ljudstvu pri vseh opravičenih za- zaupanje do uradov in htevah na roke, da se s tem množi storili bi katoliško narodni stranki nezasluženo krivico, če bi njo v celoti dolžili, da je hotela v družbo zanesti do oblastev, kar je tembolj potrebna, ker je avtoriteta mnogo trpel vsled političnih borb. Vlada upa, da jo bo podpiral vsak Ki poln domoljubj želi svoji domoviui najboljše Na razpor. Prepričali smo se, da je katoliško-narodni stranki Predlo£ dr- Engela se je sklenilo, otvoriti o tej izjavi v pri mnogo odličnih mož, ki se nikakor ne strinjajo s posku- hodnj seji to je v petek, debato som î spraviti v odbor samo pristaše jedne stranke, in elementi zatrjujejo, da na zadnjem občnem zboru Stranke in vlada prav prouzročeni vihar ne izvira iz katoliško-narodne stranke, nego samo iz tistega dela te stranke, ki je zbran okrog Navzlic temu, da se je že vedno ni pojasnjeno razmerje posameznih skupin do vlade. Cehi naglašajo v jednomer, da bodo otvoril državni zbor. še delali dejan naj ostrejšo pa ne. opozicijo Čehi besedami jo tudi res delajo radi imeli da bi jih vsa z desnica 359 krepko podpirala v boju proti ministrstvu. Oni bi radi ostali to ministrstvo Grrekov brez Grrekova. Najvažnejša naloga tega pri desnici, ker upajo, da tako najprej odstranijo sedanje mi- ministrstva je uredba državnih financ. Te se nahajajo v najo-nistrstvo in pomorejo na krmilo ministrstvu desnice. V resnici bupnejšem stanju in je prav lahko mogoče, da pride do dr- so tudi vse desničarske stranke se izrekle za to, da ostane žavnega bankerota. desnica solidarna, ali iz njihovih izjav izhaja jasno, da razen Cehov nobena ne mara stopiti v opozicijo. Radi tega je mej Vojna v južni Afriki se je resnično začela in sicer Čehi nastala velika nezadovoljnost, ki dobiva izraza v grožnjah Pre^no se íe ^ogla angleška nanjo primerno pripraviti proti snici nemški katoliški stranki. Ta stranka igra sedaj v re- Buri se kaže da prvo vlogo v državi, ubirati pa hoče strune na dve Kapu in v Natalu potegne vse Voj operacije holandsko so Bur naseljenje na začeli na dve strani. Čehi jej groze, da se združijo z nemškimi liberalnimi strani' Prodr,i 80 Proti strankami proti nemški katoliški stranki, kar bi slednjo po- vshodu zeli mesti Newcastle in Dundee angleški Natal in tam zav- proti zapadu pa so vdarili polnoma ugonobilo. Prav radi tega nimajo izjave solidarnosti desničarskih strank nikake realne vrednosti. Ta solidarnost stoji samo še na papirju in se utegne pri prvi priliki razma- Pa tudi v nemških strankah, ni jedinosti. Velika večina nemške levice na Mafeking in na Kimberley ter oblegajo ti dve mesti trgali so železniško zvezo obeh teh mest s Kapom ir pride Angležem hitro Preče ne pomoč, izgube ti dve utrdbi, in bodo zati, cim bo treba resno nastopiti proti vladi. imeli Buri svobodno pot v Kaplandijo je sicer zega, z novo vlado popolnoma zadovoljna in ne želi dru- kakor da bi jo mogla podpirati, saj jej daje sestava ministrstva najboljše jamstvo, da se bo vladalo v levičarskem smislu. Toda nemški radikalci niso zadovoljni. Ta radikalizem W 9 V WW WWW WWW WW W WW WW v 99WWWW99WWWWWW* bi se hitro posušil in bi ovenil, če bi moral opustiti šřuvanje m in propagiranje veleizdajskih idej in zato naznanjajo, da jih in na- vi ad na izjava nikakor ni zadovoljila, in da bodo boj nadaljevati. Posebne važnosti to pač ni če nemški liberalci cionalci radikalne obstrukcije pomena. ne Novi delniški regulativ. mnogo let se je pri nas oglašala želja, naj se bodo podpirali, bo ta brez vender izvede toli nujno potrebna preuredba delniške or- Že Volitev predsedništva poslanske zbornice. gamzacije. Komaj deset let potem, ko je bil izšel ce prvi seji je bil izvoljen samo dr. Fuchs. Volitev obeh vse podpredsednikov se odložila do današnje seje, ker še ni sarski patent iz 1. 1852., s katerim se je uredilo združevanje in tudi združevanje kapitala, začeli so se poskusi legislativne preustrojbe. Ponavljali se se zdaj v odločeno, če pade dr. Ferjančič ali če ostane. Desnica je najprej sklenila, da mesta prvega podpredsednika ne prepusti kratkih zdaj v daljših presledkih, ali vsi ti poskusi so # • # opoziciji zadnji t češ, da si mora zavarovati vodstvo parlamenta. uri pa je nemška levica pismeno izrekla željo, naj se njej prepusti mesto prvega podpredsednika. Vsled tega so se začela Nemška pogajanja in katoliška kaže se, da ostali do naših dnij brez uspeha. Odpor proti gospodarjenju tiste ministerske komi v ka- bode dr. Ferjančič padel, sije, v katere področje spadajo delniška društva in stranka ima namreč namen, glasovati z opozicijo, tako da bi dobil dr. Ferjančič k večjemu slovanske glasove, a še to ni prav zagotovljeno. Da, ta solidarnost desnice je vredna zlata! Jezikovne naredbe za Češko in Moravsko so bile preklicane dne 17 t. m Preklic je sicer obudil silno teri sede zastopniki ministrstva notranjih del, finančnega, trgovinskega justičnega in poljedelskega ministrstva, je bil sčasoma postal splošen in intenziven in čestokrat se je čula sodba, da je ta komisija največ kriva gospodarskega zaostajanja naše monarhije, ker dela asocijaciji kapitala razburjenost po vsem Češkem in prišlo je tudi v raznih kra- najne verjetnejše ovire. jih.do večjih demonstracij, ali tistih velikih izgredov, katerih da je bilo vojaštvo konsignirano, tistih se vlada tako bala Zlasti ostre tožbe so se čule proti sistemu konce izgredev ni bilo. Ker je bil prvi dan prestan, utegne razve- jijoniranja, kàteri je v rečenem zakonu utemeljen j ki pa ljavljavljenje jezikovnih neredb ostati brez tistih revolucionarnih zadušuje vsako inicijativo ter je kriv, da je Avstrija posledic se bile prav lahko primirile Bilinskiga jezikovni načrt Bivši finančni mi nister Bilinski želi postati ministerski predsednik ali vsaj voditelj desnice na mesto starega Jaworskega in ker ve, da je rešitev jezikovnega vprašanja tista točka, okolu katere se suče ostala daleč zadaj za tistimi državami, koder združevanju ne delajo tacih ovir, kakor pri nas. To zaostajanje karakterizujejo nekatere številke dobro. Pri nas se je v letih vsa notranja politika, hitro skoval načrt jezikovnega za- kona. Stranke desniee so s tem načrtom baje zadovoljne, ali prav vilno 454 1892 1897. šte delniških družb efektivno pomnožilo od 399 na ker sestavljen na podstavi družb avtonomnega določevanja dež. » torej za 55 družb, dočim se v Nemčiji zborov glede rabe dež. jezikov, dvomimo, da zadobi kdaj veljavo. število delniških družb efektivno pomnožilo za 762. Tudi v primeri z Ogrsko se vidi velika stagnacija v naši dr- Srbija. V tej nesrečni deželi vlada sedaj mir. Milan žavni polovici » zakaj na Ogrskem je v letih 1890 Rusija sama se ne more upreti, je uničil svoje nasprotnike. Avstrija pa se neče, s pretvezo, da nima pravice, vtikati se v notranje zadeve. Narod se ne upa ganiti, zakaj kdor se gane, tisti je izgubljen. Koliko krika in vika je bila za Dreyfussa, za žrtve Milanovega trinoštva pa se živ krst ne zmeni, dasi trohne v najstrašnejših ječah. 1895 število delniških družb od 682 naraslo na 904 in se je torej pomnožilo za 222 družb. Agitacija v Gislitvanski, katera je imela namen, iz- poslovati reformo delniškega prava, je v zadnjem času Bolgarija. Dolgotrajna ministrska kriza se naposled končana tako, da ni treba razpustiti narodnega sobranja. Novo ministrstvo sta sestavila Jvančev in Radoslavov. V bistvu postala tako intenzivna, da se je morala vlada nanjo ozirati. Posebno živ izraz je zadobila ta agitacija z memorandumom, kateri je finančno ministrstvo izdalo začetkom lanskega leta. S tem memorandumom, v katerem so jasno 360 in določno izraženi nekateri temeljni nazori o reformi delniškega prava, je finančni minister dr. Kaizl izpolnil obljubo, katero je bil malo časa poprej dal živi priprosto, kakor in pijanstvo ni človeka dika, ono znači človeku dostojno, kajti požrešnost tem spisu, v katerem se je dr. Kaizl v parlamentu, sko naravo v človeku. oilkano živin rekel brezpogojno iz za odpravo sistema koncesijoniranja, je zahteval Sosebno oni, kateri v socialni sili ne naprej ne naj se za toliko reforma časa » da postane mogoča legislativna nazaj ne vedó, naj si prizadevajo, da postanejo in osta delniškega prava, določijo materijelne norme za poslovanje rečene ministerske komisije m to v obliki nejo neodvisni temu. Drugi î kateri pa sile ne trpe bodo vsled boljše naobrazbe in vsled svoje vesti sami regulativa, tako da bo vlada sama nanje vezana, občinstvo samo pa bo tudi vedelo, pri čim da je. prisiljeni. Izkušnja nas oči šene misli i da v plodovito zemljo ako se seme kake vzvi Prizadeta samo ju8tično ministrstvo ministrstva so se odzvala tej vzpodbudi bode pognalo človeškega duha vseje ) v deve vsakovsrtnih delalo Analiziranju cele za visoko rastlo in slednjič se razvilo in raze velo močno drevo. Vsaka vzvižena misel bode je preteklo še 15 mesecev največ bureankratičnih težav, tako da premagala prej ali slej svojo nizko nasprotnico predno je stvar bila dognana je velika in široka da Zemlja i celo obdelane dežele imajo tu še m je zadobila konkretno obliko Novi regulativ se seveda naslanja na sedaj veljavne dovelj prostora za neštevilno množico ljudij enolično j m nravno živeti hoteli ako bi ljudje zakone dasi katerih seveda še ni bilo možno premeniti so že davno zastareli, in nadalje se naslanja na tiste rektive, po katerih se je doslej ravnala že poprej imenovana ministrska komisija, tako da je regulativ prav za prav le kodifikacija dosedanje prakse. Vzlic temu pa ki ga je v mi- modernih na- radi tega naraven in vegetarizem je i dasi ni nikak navlaščen in vnet pro tivec izselstva, v kolikor se vsled tega domovini izvrstne moči ne odvzame Koliko se potroši za mesne jedi in koliko veje v tem regulativu tisti moderni duh nistrstvo vpeljal dr. Kaizl in vpliv teh za vegetarične (rastlinske). Za življenje, za dobro in zadostno življenj zorov glede reforme delniškega prava odseva iz vsake m»Io potrebno. Angleški zdravnik » vrste meljni regulativu so izvedeni in uveljavljeni vsi tisti te kazuje v svojem izvrstnem spisu voljno Nikolos j zelo do- Kako se človek zado in zadostno nazori, katere precizoval dr. Kaizl v imeno- preživi s 5. groši ali 25 kr vsaki dan vanem memorandumu, toda te norme so za sedaj jene na industrijske delniške družbe » ker je bila ome-tudi njegovih preuredba najnujnejše potrebna in je bilo obstoječe velike težave najlaglje odstraniti. točke, v katerih se kriva vera zavrača mnogih drugih spisih so navedene kakor da banke Doktor jako govih navodilih sestavi dospelo in zato politične razmere dr. 0'. Kaizlu pa se je zdel tudi nov regulativ za potreben in odredil je takoj, da se po nje- meso stalo, najbolj kakor se bilo uiH HHPHHHHR p°- brezmiselno opetovano povdarja, ne da izdatno, kakor da bi meso le iz mesa bi se mislilo na razumne kulturne živali ktere To važno delo ježe precej daleč globoko obžalovati, da so nečuvene provzročile odstop finančnega ministra lepa telesa si svoja z najnavadnejšim živežem zadobé. Različni Kaizla še predno je to važno delo dokončano Bog ve, če zdaj začeto delo ne zapade trhnenju v ministrskih arhivih zrnski dozorki so jedernateji in ceneji živež, kateri služi nego mesni živež. Naša žita, kojim se prištevajo koruza, riž, vse vrste zelenjava, korenine, čebuljice, gobe in več jagod » ovočje » druzega, tudi jajca Novi delniški regulativ za industrijske družbe Je da se mleko in sir popolnoma zadostujejo bil zadnje dni meseca septembra, skoro neposredno pred in obilici človek zadostno preživi, in ker se lahko in ceno je mogoče vsikdar razna, dobro okusna dobe publiciran in odstopom dr. Kaizla v državnem zakoniku to z važnim pristavkom, da stopi takoj v veljavnost naslednji številki hočemo podati vsebino tega regulativa oziroma njegovih najpoglavitnejših določb. (Konec sledi ) jedila iz njih napraviti Najboljša in popolnem zadostna oziroma moka in Meso hrana je kruh krompir z nekoliko oljem in sadjem ljivo ne pa, je le draga in škodljiva potrata i isto škod zato ker se toliko bolne živine zakolje ker CeI° Večina P0bite živine ni P°P°Inoma zdrava in se ÉMsÎÊÈÊSÏ.....KfflGtijstVO. j UH jI v «jej večkrat breštevila takozvanih šeškarjev ali parazitev » m in se m » srce, in prebavljanje Hrana in človeška sreča. da bode (Dalje) Kaj zahtevamo od delavcev? Vsak delavec, bodisi višje ali nižje vrste,fnaj gleda, kolikor mogoče z malim in naj tedaj nahaja, ampak tudi zato, ker meso vzdraža in v slednjim gnilost povspeša in vsled živalskih izmečkov, koje ima v sebi trebno oteža, da, celo vsakovršne Jih (prehlajenje) telesnim organom delo nepo- bolezni provzroča ali temu povspeša. Trganje po udih in revmatizem ; srčne bolezni, sušica, debelost itd. izhajal kamen so često žalostni nasledki živež kaže sledeča: Da je pa meso najdražji 361 Razpredelnica : Živež ^. pusto meso mastno . . . ribje .... gnjat (pleče) telečja jetrca kurja jajca. kravje mleko posneto mastni pusti maslo .... pšenična moka ržena ovsena riž . . 20 O 17 0 23 O 16 5 24 O 36 5 17 7 13 O 12 O 29 5 35 O 150 140 300 727 962 664 765 4 75 100 30.0 leča krompir korenje cvetno koleraba kapus (beli ohrovt) zeleni grah . . . 87 5 54 0 53-5 O 16 kruh rženi 190 100 1010 1922 3017 1261 2010 1000 2190 3281 4085 2812 4337 4500 4472 4492 1032 1568 1037 1848 3180 » razumeti kakovost jednot živeža, so navedene v zadnjej vrsti navedene razpredelnice nimo nastopno: Na pr. Jednota živeža za grah je 230 x 5 Je ome 20 525 x 1150 60 525 kg. graha tedaj nadomesti 1735 jednot, 1735 velja 40 vinarjev, tedaj dobimo za 4337 (jednota graha). Ako se tedaj meso kupi krono 1735 8675 še 70 hydratov tako, da vin. pri kron i 80% vode i koja sa mora plačati vrh tega splošna misel in kar kriva vera trdi. Na ta način so mesojedcev še vedno mesojedci v nevarnosti, da se jim zastajajoče stvari v krvi in žilah naberejo, kar more biti izvir za marsikojo bolezen, v prvi vrsti pomenljivim boleznim kakor trganja, nahoda in bosezni obistih ali je- trih itd. (Dalje sledi.) dSSiS].............Novice............fSSSiS E» « » WWW w WWWWWWWWWWWWWW WWWWWWWWWWWWWWWWWW w Maks B Osebne vesti. Deželnosodni svetnik v Mariboru g je imenovan deželnim pravdnikom v Celovcu Suplentom na slovensko-nemški gimnaziji v Celj novan g R iz teljsko mesto v Kolovrata Premeščen Mesta zač. v Skofj davčni Loko Ljublja je dobil pa ime Učiteljsko in vodi Prijatelj v Svibnem praktikant g. A. Mazgon iz Novega go j je imenovan Grosp Franc voditeljem na mestni dvorazrednici na Barj Regulacija štajerskih učiteljskih plač dnjem zasedanj dež zbora načrt sankcij glede egulacije učiteljski štajerskega skleoj za- zakonski plač je zadobil • v • najvišjo Odbor društva „Sloga v da naj slovenska državna poslanca ostaneta Gorici, je sklenil pa naj podpirala goriških Slovencev zahteve pri desnici vrsti: slovenska mestna šola v Gorici ki so v prvi drčavna podpora za uciteljstvo in preosnova trgovske in obrtniške zbornice V Tržiču so dne 15 družbe sv. Cirila in Metoda. t. m. ustanovili podružnico meseca gorja Izseljevanje slovenskih rudarjev. Začetkom tega odpotovalo okolu 200 rudarjev iz Trbovelj in Za- na Nemško v PaČ žalostno kratkem pa jim sledi v se da za te ljudi ni kruha v domovini 300 druzih imelo Slovensko minoli teden učiteljsko društvo v Ljubljani SV0] prositi za primerno zvišanje dohodkov občni zbor, na katerem je sklenilo je učitelj stvo se vsled te Stroški za ljubljansko Okrajni egulacije zvišali za 18460 gld in jo izvolil svojim predsednikom zastop v Smariji je v narodnih dr. Greorg narodnega odvetnika rekah gosp. narodna stranka narodna stranka Pri obč volitvah v Košani je cnagala katoliško pri obč. volitvah na Brezovici pa napredno Dvojna mera Lansko leto učiteljica v Devinu bila gospe Scholz zatožena, da se je udeležila nego meso. Ako stremo zadržuje beljaka in ogeljnin proti Lahom- Za ČHS preiskave ni dobivala plače bob dobimo pšenični kg moki krvi kr. grah ali lečo da j Meso je tedaj temu jednaka rastlinska hrana od mesa nikakih prednostij nas to velja k vačjem 90 , pri govejem mesu pa krat tako drago, kakor ako Piranu dognalo Avstriji, toda koprski glavar demonstracij Letos se je ondotna učiteljica demonstrovala proti 1-80 spravimo v preiskavo, bo velik krik zatisnil obe očesi, kaj Na odgonu potom v Ljublj Minoli teden pripeljali so odgonskim » in vsled tega pa nimamo iz Lvova 102 leti starega tesarja Jošta Teresiloviča Humbold den mesojedec živi pravi kjer je Mož že 100 let ni videl i Razven tega je pa meso tudi " —"----^AUIII, ajci JC lahko se 10 rastlinojedcev preredi Prignali so ga iz Jeruzalema kaže če varna hrana in sicer zato kakor smo že omenili kajti meso » ker je i jednomerna ne hrana postajah se tacega starčka peha svojega domačega kraja, posebni humaniteti pač ne po smradljivih odgonskih ima cgelnih lozofija hydratov in za življenje beljak in mu manjka skorej povsem tako potrebne redivne soli. Fi Novo osnovala družba, družbi sta tudi industrijelno podjetj V Trstu se je hoče pri Borovnici kopati železno rudo. dr Maj in dr. Mosche od učenjaka Voit-a in drugih nas uči, da človek nikakor ne potrebuje toliko beljaka, kakor jiza Kvedei Prva slovenska filozifinja. Pisatelj učilišč v Bernu v Švici sprejeta kot redna slušateljica filozofij gospč Lu na vse- 362 Nove razglednice s podobo brdskega gradu in Fiat iustitia, pereat mundus Pred okrajnim sod rajnega poslanca in pisatelja Janka Kersnika so ravnokar nikom na Dunaju je stal te dni star berač radi postopanja in izšle pri gospe. L. Eoblek v Litiji, jeno družbi sv. Cirila in Metoda. Čisto Celjska policija je zahtevala, dništvo preganja celjski okrajni zastop in občino celjska oko lica zaradi razžaljenja celjske policije, dništvo je to zahtevo odklonilo. toda skupilo je namen- beračenja. Ime mu je Adolf Neunteufel. Povedal je, da si je polomil pri vojakih obe roki. Kako se mu je godilo pozneje, pove 64 lukenj v njegovih nogah dovolj jasno. Neunteufel je torej star pohabljenec. Potezal se je, da bi prišel v hišo invalidov, a to se mu ni posrečilo. Prosil je na to za državno naj državno prav državno prav Zakaj se vse brigajo okrajna glavarstva podporo in dovolilo se rau je — 4 gld, na mesec. Mož gotovo ni živel potratno in razkošno s temi 4 gld. a vender ni Okrajno glavarstvo v Ptuju čutilo potrebo, poslati na vod mogel izhajati z njimi. Moral je beračiti in laziti iz kraja v stvo ondotne gimnazije modro vprašanje, ako so društvo Di kraj. Na Dunaju pa so ga zaprli, kajti beračenje je ondi jaška kuhinj u ne peča tudi s politiko, menda s tem. da strogo prepovedano. Pred sodnikom je dejal Neunteufel, da ne podpira slovenske dijake more ne živeti ne umreti s 4 gld. Ako mu ne dovolijo be- Blagoslovljenje nove ljudske šole na Viču. r a čiti, mora poginiti od gladu. Naj mu dajo vsaj toliko, da se je vršilo minolo nedeljo na prav slovesen način. si bode mogel kupiti revolver, da se z njim ustreli ! Sodnik je obsodil nato berača na deset dni ostrega zapora z dvema Ubegel slepar. Posestnik Jakob VirknaTrati je raznim postoma. Po prestani kazni ga pošljejo z odgonom v njegova trgovcem s sadjem prodal dva vagoua, sadja katerih ni nikdar občino. Fiat iustitia } imel in od njih vzel 380 gld. are, potem pa ušel v Ameriko. Ženo je pustil doma. Iznajdba. Mizar Anton Tavčar iz Škofj e Loke Menelik, na razstavo v Pariz, konference, cesar « Abesinije pride prihodnje leto da izumil nov instiument v obliki nre, prav prijetno svira. pove tej svoje priliki pojde tudi v London na menenje o načrtu Angležev za tri fante, Vojaški beguni. gradnjo železnice od Kajire do najjužneje točke Afrike To je Borovnici so orožniki so je hoteli popihati v Ameriko, ne da prijeli bili poprej zadostili svoji vojaški dolžnosti. - Desetak poneveril. Zidar Ivan Vrhovnik je te dni prišel v ljubljansko vojašnico obiskat necega znanca. Ta mu je naročil, naj mu gre nekaj kupit in mu je v to svrho dal Vanderbilt je skušal s svojo želnznico stara želja Angležev, ker vedó, da bi s tem postali gospodarji vse Afrike. Ta želja jih je gnala tudi, da so izzvali vojno z Transvaalom, hoteči uničiti to republiko, ki je menda na potu njih drznim in požrešnim načrtom. Boj mej milijonarji. Pokojni ameriški milijonar Novi York - Chicago desetak. Vrhovnik je šel in se ni več vrnil. Hotel je z dese- tekmovati z železnico Gouldovo. Vanderbilt najprvo zniža tankom se odpeljati, a predno je svoj namen izvršil, ga je že rife za živinski promet, Gould stori isto. To se ponavlja nekaj i. časa Konečno naznani Vanderbilt, da bode v bodoče cele tran- imela policij Žalostno. „Edinosti se poroča, da se slovenskim bogoslovcem v Celovcu ne dovoljuj da se vadili propove- Se sporte volov v Novi York prevažal za eden dolar. Gould nato odgovori, da je premagan, ker po taki ceni mu je nemogoče dovati v slovenskem jeziku ker vodstvo ne zna slovenski bogoslovci vadijo za ljudstvo ali za vodstvo? Utopljenko so našli v Savi pod Črnučami, identitete ni bilo možno dognati. Trgovca z dekleti, Necega Žida Josla Schnei-derja so te dni zasačili v Trstu. Hotel je troje deklet prodati v Levanto. Grozen samomor. Nad Rojanom proti Opčinam so našli te dni mrtvega pekovskega mojstra Jos. Pečenka iz si je bil obleko polil s petrolejem in jo potem voziti. In res je sama Vanderbiltova železnica vozila živino. Toda kmalu je zvedel Vanderbilt, da je vsa kupljena na račun Grouldov, ki je pri tem imel lepo kupčijo. V Transvaalu biva tudi veče število Hrvatov. Veči Istre del istih Pretori so iz Dalmacije, hrvatskega Primorja in iz pišej sedaj » Hrvatski domovini « da so ti Hrvatje zaprosili avstrijsko vlado, naj tamkaj zasnuje avstro ogerski konzulat, ali pa naj kateremu Hrvatu v Pretorij po Trsta. Mož veri konzularne posle Prošnja nosi nad 400 podpisov in so po posebnem zaupniku odposlali v Dubrovnik, kjer naj jo avstrijski vladi. Nemška duhovitost. Princ Orleanski se je te dni Umor. Dne 10. t. m. našli so ljudje blizu Kamne beležil nekega lova na Gornjem Štajerskem ter bil, seveda, užgal. Zgorel je skoro popolnoma. izroče gorice mesarja Boštjana Zvana iz Gorij, umorjenega in oropa obrnil na ljubljanskega gostilničarja Blaža nega Sum se Ravnika. Ta je aretovan in je njegova krivda skoro popolnoma dokazana. kmalu v središče vse pozornosti. Princ Orleanski, so šepetala vsa usta. Nekega Gornještajarca je srbelo same radovednosti. časa se je obotavljal, potem pa je pogumno pristopil Samomori. Nekaj do visokega gosta ter ga vprašal zaupljivo : „Ne zamerite, Celju se je usmrtil rekrut L. Lub- milostljivi gospod ! Ali ste morda vi sin — Device Orleanske ?" šina od Sv. Petra pod sv. Gorami, v Gorici pa neki pod- častnik pešpolka st. 47. jaškega življenja. Oba gnala v smrt prijetnost vo- Ubil se je v Pobegnil Je Nesrečen zdravnik. V angleškem pomorskem kopališču Easbourne je zdravil dr. Dick neko damo Napisal je zdravilo, vsled katerega pa ji je postalo tako slabo, da bi bila skoraj umrla. Poklicala je drugega zdravnika, ki jo je ozdravil. Ko se je dama prvič sešla z dr. Dickom, mu je oči-iz bláznice pri Studencu prisiljene tala, da jo je hotel menda zastrupiti. Dr. Dick je protestiral Hotičah krovec Ivan Valenčič iz Škof] e Loke padši s hiše posestnika in usnarja Pregelja. Ivan Volarič iz Vrhnike na Primorskem. in poskusil parkrat sam dotično svoje zdravilo. Domov se Požar. 19. t. m. velik Draščah pri Žužemberku je nastal požar. dne Pogorelo je 13 posestnikom 53 po- peljal pijenja. še s kolesom, a doma so se pokazali znaki zastru- slopi), krava, 1 tele in prašiči. Tatvina. Valentin Kušar iz Šiške ukradel ljub Ijanskemu policistu Kurentu plašč in ga prodal nekemu prijatelju. Policija je plašč in tatu kmalu dobila. Izpraznil si je še sam želodec in poklical dva zdravnika, toda zaman. Umrl je. Zapisal je bil res napačno zdravilo, v katerem je bil strup. Car in nadškof. Z Cetinja poročajo, da je prestolonaslednik črnogorski, princ Danilo, te dni obiskal katoliškega nadškofa Milinovica v Baru in da mu je tem povodom v imenu carja izročil Stanislavov red I. vrste, podeljen mu od carja v odlikovanje za zasluge, ki si jih je nadškof stekel kakor slovanski patrijot. Nadškof je v čast svojemu gostu priredil banket, na katerem so napivali zaslugam, katerim je to odlikovanje veljalo. — Grozen prizor v Cirkusu. Iz Curiha se poroča: V nedeljo je v ondotni menažeriji plesala med zvermi v kletki neka plesalka Da je bil utis tem večji, razsvetljena je bila samo dotična kletka, ostale luči so pa pogasili. Nakrat se začuje silno kričanje. Levinja je zgrabila nekega poštnega uradnika za glavo, ko se je v temi pripognil, da pobere naočnike, ki so mu padli na tla. Težko ranjenega uradnike so prepeljali v bolnico. — Dobra pečenka Te dni so odšli nazaj v Italijo tisti delavci, katere je avstrijska vlada na škodo domačih delavcev imela v službi pri javnih skladiščih v Trstu. V svojih bivališčih so pustili za spomin vse polno — mačjih kož Po skladiščih so polovili skoro vse mačke in jih pojedli. Pa pravijo, da Italijani jedo le polento! — Koliko je otrok na Francoskem? Že več let toži francoska vlada, da je naraščanje prebivalstva komaj opaziti. Zanimiva je nastopna statistika o številu otrok na Francoskem. Po tej statistiki ima Francija 10 750.432 zakonskih parov. O teh jih 1,848 572 nimajo nijednega otroka; 2,639.894 parov ima po enega otroka; 2,364 202 po dva otroka; 1,585 960 po tri, a 2,122.210 po več od tri otrok, dočim je število otrok v 185 594 rodbinah nepoznano. Neože- njenih v dobi nad 30 let jih je 1,377.591. — Kako napraviti obleko, da je ne premoči dež ? Francoski kemik Dr. Berthier si je dolgo ubijal glavo, kako sredstvo bi našel, da obleke ne premoči dež in da bi človeku takorekoč ne bilo treba dežnika da pa vkljub temu zamore iz-hlapevati človeški par, kar je potrebno zd zdravje. Po mnogih poskusih se mu je posrečilo dognati to-le: ako se namoči o-bleko s petrolejskim špiritom ali petrolejsko esenco, v katero se dene kemično snov „lanolin" in se obleko potem ovije in posuši, postane obleka nepremočljiva. Tudi zadostuje, obleko samo porositi s to tekočino ali jo namazati s pomočjo čopiča pomočenega v to tekočino. Ta tekočina se napravi na ta način, da se v 1 kil. petrolejske esence vlije 10 gramov lanolina in dobro zmeša. Obleka pomočena s to tekočino, se po dežju naglo posuši ni težja kakor navadna in ni škodljiva zdravju. Petrolejsko esenco in tudi lanolin se dobi v vsaki lekarni in drogariji. Morda si kaže napraviti to reč mesto dežnika, ki je dosti nerodna in draga stvar. — Novodobni Aroni Že aprila meseca t. 1. so otvorili v Tunisu železnično progo Sfaks - Graffa, ado sedaj je niso izročili prometu. Sedaj se je pa izvedelo za vzrok tej zamudi. Inženirji so namreč delali malo prenaglo. Zemljišča, po ka-katerem je položena proga, niso dovol] iztrebili in sedaj so korenike, grmovja in drevja, pušČena v zemlji, začela sem-tertje poganjati in rasti ter so vzdignila prage, na katerih so utrjene železne prožnice. Vsa proga je valovita in ni za nobeno rabo. Pravijo celo, da so tudi nekateri pragi, ki so bili iz svežega lesa, pognali korenine in začeli veselo rasti. Tudi cvetja da je že videti na njih. Ako pomislimo, da se v onih gorkih krajih razvija rastlinstvo zelo bujno, se ne smemo čuditi tej nenavadni prikazni. — Vojna moč Boercev. Sedaj, ko je sleherni tre-notek pričakovati vesti ka so je začela krvavn igra med malo republiko južno afrikansko, Transvaalom, in mogočno monarhijo Angleško bo gotovo zanimalo čitatelje, kar piše Slovenec Egon Mosche o vojni moči Boercev. Tudi mi smo bili zporo-Čili, da je ta gospod odšel v Transvaal. Sedaj pa že poroča „Slov. Narodu" mej druim tudi to : V Transvaalu je torej oboroženih državljanov 30.000, v Oranje-Vrijstaatu 25.000, v Kapu 60.000, v Natalu 5000, skupaj 120.000 mož. Razun tega se je tukaj še ustanovil dobrovoljni nemški kor, ki šteje 3000 mož. Bilo bi torej vsega skupaj okoli 130.000 mož, dobro vajenih orožja in odločnih braniti se do zadnje kapljice krvi. Kolikor se je zvedelo od Angležev, je sedaj okoli 10.000 mož v južni Afriki, 10 000 naj jih pride iz Indije in 30.000 iz Anglije. Nočem se tukaj baviti z vrednostjo angleških vojakov, o katerih je znano, da so najslabši v Evropi, ne jemljem ozira na to, da Angležem ne bo prijalo podnebje, posebno v sedanjem toplem in deževnem času, primerjam naj samo števila in naj vprašam: Ali bodo zadostovali? Zaključujem pa naj z besedami, ki jih je pred nekaj dnevi prineslo holandsko glasilo „Volksstem" : če &e vname boj, ne pridejo na boj niti Chamberlain niti Salisbury, niti Rhodes in tudi onih voditeljev Uitlandcev, ki so sedaj tako hrabro pobegli iz Trans-vaala, ne bo videti; na bojišče pa pojde 6 sinov predsednika in nad 50 njegovih unukov ; in sledil jim bo podpredsednik, general Joubert sam s 7 svojih sinov; in tako vsi drugi visoki in nizki činovniki vlade, da s svojo krvjo ohranijo narodu domovino ! — Povodenj, Kakor javljajo iz Pize, je vsa tamošnja okolica preplavljena. Železniška zveza Piza-Rim je pretrgana, isto tako proga Campiglio-Piombino. Škoda na poljih in med živino je velika. — Umor v Polni. Ta stvar se je zasukala zanimivo. Sedaj dolže mater iû brata umorjene deklice Neže Hruza, da sta imela opraviti na zločinu. Dne 15 t. m. je sodna komisija temeljito preiskala stanovanje imenovanih dveh oseb. Ni znano še, s kakim uspehom. — Izgnani črnogorski dijaki. Generalissimus Milan je dal izgnati vse Črnogorske dijake, ki so obiskovali srbske šole, Dijakijso se obrnili v Karlovec, da bi nadaljevali svoje nauke na tanošnji srbski gimnaziji. Tukaj jih niso sprejeli ker hrvatski ban ?idi v tem pretečo politično nevarnost. Reklo se jim je, naj se obrnejo v Sarajevo. Sapienti sat ! — Zabavljica pri Dreyfusu. Neki praški častnik je zložil in ugla3bil pesem proti Dreyfasu ter jo razdelil v tisočih odtiskov med vojake, ki so jo prepevali ob korakanju. Vojni minister Gralliffet je odredil preiskavo proti dotičaemu častniku. — General reda jezuvitov se preseli, kakor poročajo italijanski listi, te dni iz vile San Grirolaaio v Fiasolu, zopet v Rim, kjer je bival do 1. 1870, Imenovana vila se prola na dražbi. — Luccheniju se godi dobro. Morilec naše cesarice dobiva za zajuterk 1 1/2 kave ali pa, kedar mu ta ne diši, čokolado. Opoludne mu vdajejo 1 liter socivja (fižola, zelja itd) Ob četrtkih in sobotah dobiva juho in 300 gramov mesa s salato in krompirjem. Vsaki večar ima juho ter vsaki dan 650 gramov kruha. Kedar je po dnevu kaj delal, mu dajo tudi 2 decilitra vina. Marsikteri delavec lahko zavida Lucchenija. — Ponesrečena nemška ekspedicija. Ekspedicijo nemškeoa komisarja pl. Gruiseja in zasopoika nemške trgovske družbe, Lohmeyerja, so v zahodni Afriki domačini pobili do zadnjega moža. Neki vodja jih je bil zavel v zesedo. — Vlak napaden od roparjev. Železniční vlak, ki vozi iz Chicaga proti severo-zapadu, je bil nedavno o polunoči napaden od našemljenih roparjev, ki so se lotili poštnega voza ter odnesli 25.000 dolarjev. — Nemščina v vojski. Tudi v Galiciji in sicer v Lvovu, Jaroslavu in Rzeszowu so zaprli mnogo reservistov. ki so se o kontrolnih shodih posluževali poljskega jezika namesto nemškega „hier". Kakor je videti, imajo samo Italijani nekak privilegij tudi v tem oziru.