M GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA Harotnlna znaša: * *polul8tna2 letna 1 K; posamezna Stav. 10 vin. in V Kopitarjeva . nllca Štev. 6 Izhaja vsak petek St. 32. V Ljubljani, 7. julija 1916. Leto XI. O draginji. Dr. Krek je govoril na letošnjem občnem zboru I. ljubljanskega delavskega konsumnega društva tole: Lansko leto sem imel priliko govoriti pri vašem občnem zboru. Vse tiste stvari, o katerih sem govoril lansko leto, so se izkazale letošnje leto posebno resnične. Ne bom vam veliko razlagal, kako in kaj, ampak rečem samo eno. Včasih se je zoper konsumna društva silno zabavljalo, bojevali so se veliki boji, danes se je pa vse to popolnoma spremenilo. Danes vsakdo ve, da so konsumna društva velikega pomena in v blagor ne samo za posameznika, ampak tudi za celo državo. Da imamo danes tako neznosno draginjo, je krivo liajveC to, ker je trgovinu prosta. V tej stvari imam precej skušenj, naše kon-sumno društvo ima pa v tem pomenu še širše skušnje. Ta stavek bom prav na kratko dokazal. Blaga ni bilo več, in z ara d it ega so se uvedle maksimalne cene, toda to ni stvari nič spremenilo. Uvedle so se maksimalne cene za meso, maksimalne cene za Špeh, za govejo živino itd., toda vse to ni nič pomagalo. Vzrok temu je to, da je danes vsakemu dovoljeno trgovati, ker je trgovina prosta. Danes se je v trgovino uvedla poleg tistih, ki so že prej trgovali in ki so izučeni trgovci, cela vrsta ljudi, ki poprej s to stvarjo niso imeli prav nič opraviti. S trgovino se pečajo sedaj ljudje, ki so bili prej n. pr. igralci ali so imeli kao posestvo ali kaj drugega, sedaj pa trgujejo in delajo s tem silno veliko Škodo konsumentom, ker blago neprimerno dražijo. Pride tak agent, n. pr. iz Gradca pa pravi, toliko in toliko blaga je na Dunaju in prodaja se po teh in teh cenah. Tako gre potom toga trgovanja blago iz rok v roke in na ta način se potem cene vsem živilom in sploh vsemu blagu neprimerno dvigajo. Država je pač uvedla, kakor že prej omenjeno razne maksimalne cene, toda to prav nič ne pomaga, proti temu ode-ruštvn menda ni nobene pomoči. Kdor danes razmere pozna, ta vidi, da je vse °> kar država naredi samo pljunek v morje, in (ia vse to nj,ma prav nobenega 5knGhia' Cene sredo tako nepopisno kvi-jrislit flovoka kar groza obhaja. Po-Te> da je na Dunaju danes meso že po 11 K! Pomislite, da je danes na Ogrskem, ki je naša centrala za mast, prašičja mast že po 11 K 50 h! Pomislite, da so prašiči danes po 7 K kg žive vage! Lahko si torej predstavljamo kaj to pomeni. Če bo šlo to tako naprej, bo Špeh v najkrajšem času po 12 K in še več. Dlje je danes nepopisno drago. Kdor dobi olje naj slabše vrste po 8 K liter, ta se lahko šteje še srečnega. Največ je pa olje že danes po 12, 13 in 14 K liter. Tomu vsemu je največ kriva prosta trgovina, in ravno tukaj je mesto, da se o tem pogovorimo. Danes nam ni mogoče odločno nastopiti proti takemu oderuštvu, danes ne moremo odločno protestirati proti temu, ker dobro vemo, da bi pri tem zadeli na velike težave in da bi s tem stvari več škodovali kakor pa1 koristili. Zapomniti si pa moramo tole. Ako pqgledamo prosto trgevino in prostost, trgovanja, vidimo, da je danes cela vrsta ljudi, ki skuša z umetnimi cenami bogateti. Blago., kar ga je še kje po velikih trgovinah, hitro pokupijo in potem to blago naprej prodajajo po neprimerno visokih cenah. Pripomniti morami pri tem, da velike trgovine igrajo. silno majhno vlogo. Največjo vlogo igrajo danes banke. Te že poskrbe, da o pravem času spravijo vse blago, kolikor ga morejo dobiti v svojo last. Vzemimo na primer samo kavo. Velike banke so pokupile ob tistem času, ko so le malo slutile, da se bo kava podra-f.a za.logo, kolikor so je mogle domu. 1 ako je takrat neka banka na Reki pokupila cele množine kave, ki jo je potem z velikim dobičkom prodajala po raznih bankah na Ogrskem, če pri nas napravijo maksimalne cene, kaj pa nam to pomaga? Reka ne spada k nam, in mi ne moremo nič vplivati na to, kako tam kavo prodajajo . Pride agent do mene, me vpraša če imam to in to blago in po kateri ceni. Agent blago kupi, potem gre pa okrog med ljudi in prodaja ravno tisto' blago, ki ga je malo prej kupil po neprimerno višjih cenah in tako se zgodi, da zasluži v enem dnevu včasih tudi v par urah pri kg po 1 K ali pa še več. Tako gre danes blago naprej. Na Dunaju je borzni komisar, to je tisti komisar, ki na borzi skrbi za to, da se prepreči preveliko dviganje raznih papirjev, rekel, da bi bilo treba vse te zakotne barantače spraviti v luknjo. Tukaj bi morala državna oblasti poseči vmes, tukaj bi morala izslediti vse tiste ljudi, ki danes na tak nečuven način barantajo z blagom, ter jih djati pod policijsko nadzorstvo. Državo je treba opozoriti na to, kako nevarni so ti ljudje, da ima njih početje za posledico to, da se blago podražuje za 1 K na dan in da je veliko vrst blaga sploh zmanjkalo. Država naj poseže tukaj vmes, ona naj zaseže vse tisto blago, ki se danes prodaja potom proste trgovine in ga da potem na prodaj takim zavodom in posameznim trgovcem, ,od katerih more z vso zanesljivostjo pričakovati, da ne bodo uganjali z dotičnim blagom nobene špekulacije. V prvi vrsti pridejo pri tem v poštev konzumna društva. Država naj bi se naslanjala na konzumna društva, kajti ravno konzumna društva, skrbe za to, da sc z živili ne špekulira, in da si jih more konzumen!, preskrbeti po primernih cenah. O tej reči bomo še govorili, kakor hitro se boimo mogli prostejše gibati, prosim pa že danes, da zbirajmo skušnje in potem pridobljene skušnje porabimo v dosego boljših časov. Kaj nam pomaga zmaga na celi črti, ako je pa življenje taiko drago, da tisti, ki nima 1000 K dohodkov na mesec ne more shajati. Zmage so lepe in hvaležni moramo biti našim fantom in možem, ki so jih priborili. Toda poleg te vojske, ki jo vojskujejo naši fantje in možje proti mnogobrojnemu sovražniku, moramo vojevati tudi neizprosen boj proti oderuhom. Naprej boj in zmaga proti verolomnemu Lahu, potem pa boj proti oderuhom in potem, upam, borno lažjo shajali, kakor pa sedaj. Kar se tiče nevarnosti glede pre-skrbljenja z živili za prihodnje leto je prav, da se jih že sedaj zavedamo. Deloma sem na te nevarnosti že prej opomnil. Največja težava bo z zabelo, in za to stvar moramo pred vsem skrbeti. Lansko leto nas je najbolj skrbelo, kaj bo z moko. No, ta reč se je še precej dobro uredila. Ne rečem, da je moke Bog ve kako veliko na razpolago ampak toliko jo je že, da jo imamo za potrebo in da se nam pomanjkanja kruha ni ravno treba bati. Ta reč se nam je hvala Bogu precej dobro sponesla. Radi ugodne zime nam je bilo omogočeno, da smo dobili iz Rumunije po Donavi pre- cej koruze in v zadnjem času tudi nekaj pšenice. To je bilo dobro, da je bila letošnjo zimo Donava iplovna, kajti ako bi bili morali čakati na rumunske železnice, bi najbrž še danes ne dobili iz Rumunije nobenega žita, Z moko smo torej za silo preskrbljeni in kakor letošnja letina kaže, se nam tudi za prihodnje leto ni treba preveč bati po-rnanj kanj a moke. Velike težave bodo prihodnje leto z mesom. Toda ta reč nas ne zadene toliko, kajti velika večina naših članov je dala mesu vsled neznosne draginje že zdavnaj slovo, in torej mesno vprašanje pri nas ne pride toliko v poštev. Pride pa, kakor sem že prej omenil, skrb, kako bo z mastjo. V tem oziru smo v prvi vrsti odvisni od Ogrske. Mi namreč ne borno mogli svojih prašičev zadostno izpitati. Saj vidite da še kure ne nesejo jajc, če se jim ne da nič zrnja. Če se kure krmijo s samo travo, bodo prav malo nesle, in tako tudi prašičev ne bomo izpitali, če jim ne damo zrnja. Zrnja jim ipa ne moremo dati, ker ga nimamo in ga jim tudi dati ne smemo, ker se ne sme, kolikor ga je sploh na razpolago, porabiti za drugo kakor za moko. Kar ga pa znabiti preostaje in kar bi se ga moglo porabiti drugače kakor za kamen, to pa poberejo vojaki. V tem pogledu je v prvi vrsti potrebno, da bi se več ječmena, ki se porabi za kuhanje piva, porabilo za krmljenje prašičev. (Burno pritrjevanje.) Brez piva bomo že shajali, kdor pa že hoče piti, ta naj pa pije vino (klici: »Če ima denar!«), če ima za to dovolj denarja. Ječmen naj bi pa bil v veliki množini na razpolago za pitanje prašičev. Lansko leto so bili prašiči pri nas taki, da so tehtali malo čez 100 kg. To vam povedo vsi kmetovalci in sploh vsi, ki so se pečali s trgovino s prašiči. Prašič pri 100 kg ali nekaj čez ima Špeha komaj do 30 kg. Če pa izpitamo prašiča do 150 SkOpilh. H. Conscience. »Revna vdova tistega zidarja prihaja,« pravi mati, »ki je padel z odra; v nedeljo sem jo videla pri cerkvi in ji rekla, da dobi tu vsak torek miloščino. Vana odreži za njo kos kruha.« »Pridite notri,« zakliče nato. Prišla je ženska, še precej mlada, vpadlih, velili lic oblečena v tako slabo, tenko obleko, da te je nehote streslo, ko si jo zagledal. Njen obraz, dasi že odcvetel, je resen in moder; tako plemenit in velikodušen mu je izraz, da takoj spoznaš, za beračenje ta ženska ni ustvarjena. Malo dekletce hodi ž njo, ubožico zebe, šklepetajo ji zobje vsled mraza. Ne da kaj reče, s pobešenim pogledom moli dalje oče naš, ki ga je pričela moliti že pred vratmi. Vana ji je prinesla kruha in ji rekla: »Uboga Kaet! Nikdar bi ne bila mislila, da boš morala še prositi miloščine; ti, ki si tako razsodna in delovna. Res, boli me to.« »O, zima je tako dolga!« je zdihovala vdova, »nikjer ne morem ničesar prislužiti. Stradanje in mraz sta moja kilogramov, ima« pa več kot polovico Špeha. Glede Špeha moramo torej storili vse, kar je v naših močeh, da si ga vsaj za silo preskrbimo. V enem zadnjem »Domoljubu« sem pisal, da je letos v naši deželi 70.000 prašičev manj, kakor pa 1. 1910. 70.000 prašičev manj se pa že nekaj pozna. In četudi računamo, da jih je manj samo 50—60.000 je tudi to grozna številka, posebno če pomislimo, da je nasprotno^ ljudi mnogo več, kakor prej, kajti begunci in vojaki tudi nekaj porabijo. Naglaša se sicer, da so vojaki z vsem preskrbljeni od vojaške uprave, in da je to blago, kar ga je na razpolago odločeno samo za civilno prebivalstvo. Mogoče da je temu tako, kar se 'tiče moke. Pri masti pa to gotovo ni. Če vojak obeduje ali večerja v gostilni ali pri kaki privatni stranki, potem rabi mast, namenjeno civilnemu prebivalstvu in tako je brezdvomno tudi z moko in z drugimi živili. Zaradi-tega je neobhodno portrebno, da zahtevamo z vso* odločnostjo, da se ječmen, namenjen za pivovarne, porabi za živinorejo. Na Ogrsko se, kakor rečeno ne moremo veliko zanašati, ker tudi na Ogrskem masti primanjkuje, ker nimajo toliko koruze, da bi mogli prašiče dobro izpitati in bo šla tudi tam trda za mast. Pri nas smo poskušali dobiti nekaj prašičev. Posrečilo se nam je dobiti i vagon prašičev po 5 K 40 vin. postavljeni v Ljubljano. Danes so pa že po 6 K, a jih ni niti mogoče dobiti, in tako bo vsak dan hujše. Na Dunaju so oddajali masti samo po pol kilogratma, v listih smo pa brali, da se je vsem potrebam zadostilo. Seveda se je zadostilo vsem, ker je moralo mnogo ljudi oditi praznili rok. Truditi se moramo torej na vse načine, da si pravočasno preskrbimo potrebno zabefo. in mojega ubogega otroka usoda. A kadar napoči zopet poletje, potem bo zopet delo in vse se bo izboljšalo.« Dekletove oči so poželjivo in lačno gledale na mizo, Cecilija je to opazovala z velikim sočustvom. Hipno, kakor da se je nekaj spomnila, je pogledala čudovito pomenljivo in globoko Barta, ki je, morebiti jo razumevajoč ali pa po nagibu lastnega srca, stopil k vdovi, jo pi*ijel za roko in jo peljal k stolu, katerega je sam popustil. »Kaet, sedi se,« ji je rekel, »in jej z nami, kjer je dovolj za pet, zadošča tudi sedmorici... če bi se tu račun res ne ujemal, uravnal ga bo že ljubi Bog sam.« Cecilija je ravno tako hitro posadila mlado dokletce na svoj stol. Prinesli so še druge stole, hvaležno so odklonili zahvalo vdove, vsi so jedli veselo krepko jed. Ko je potolažila revna žena svojo prvo lakoto, je gledala nepopisno nežno svojega otroka, ki je brezskrbno in srečno jedel krompir in slanino. Tihe solze so ji lile po licih. Vsi so bili začudeni, kakor da žele pojasnila te tihe žalosti. Le Cecilija jo je razumela in vprašala: V tem oziru torej mi ne moremo reči, da naša država ne stori vsega kar je v njenih močeh za dobavo potrebnih živil. Želeti bi bilo le, da bi 'tudi proti notranjih oderuhom storila nekaj več. Glede na razmere z Ogrsko moram pač reči, da želimo, da bi bile drugačne, kakor pa so. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavsko zveze. Oderuštvo z drvmi. Piše se: Kupil sem zadnje dni na Trnovskem pristanu seženj bukovih drv, ki pridejo po vodi tam nekje od Podpeči. Priporočal sem se zanje ne manj kot pet tednov. Ob 10. dopoldne je bila cena še z vožnjo vred 43 K; popoldne oh 4. pa že 44 K in seveda posredovalcu tudi 1 krono, dru-,gače bi jih ne bil dobil. A to še ni vse. Doma si bolje oglodaim. drva. Do>lga so 21 col ali 55 cm, kako poleno je še krajše. Vmes sem našel več poten mehkega jelovega lesa, druga gabrova, nekaj mesto polen tudi grčave štore, kar cenim pri s ožilju okrog 4 krone meni na škodo. Zložil sem drva potem v štirjaški seženj, a do vrha mere nisem prišel, manjkalo jih je 10 do 11 col, t. j. blizu »Gotovo imate še več otrok, žena?« »Da,« je odgovorila vdova, »šo dva. Ta je nagstarejša. črvička sedita sama v hiši v mrzli sobi; osem dni že niso drugega jedli, kakor nekoliko rženega kruha.« »Zakaj so Vas pa polile solze,« je vprašala Vanka. Žena je obrnila glavo in je odgovorila, ne da bi pogledala koga: »Kaj je mati... ljuba hčerka, tega še ne umevaš. Boli me, ker vidim, da moja Micika tako je, malčki doma pa morebiti lakote umirajo.« Bart je hitro vstal, si obrisal usta in rekel materi: »O, to že umevam!« Obrnil se je k svoji materi in ji rekel; »Mati, vsak dan hočem dve uri več delati, v nedeljo ne bom šel več v krčmo, a ti moraš dovoliti, da bo Janova vdova jedla vsak dan pri »as dokler bo trajala zima, ko ti s svojim daljšim delom in z varčnostjo nadomestim stroške.« »Bart, otrok moj, vedno sem te ljubila, zdaj te bom pa šo bolj.« 30 cm, kar znaša meni v škodo zopet 8 kron. Tedaj sešteijmo imenovane vsote in dobili bomo 55 kron, katerih stane danes v Ljubljani stari seženj drv. Ako se smejo drva še vedno na sežnje prodajati, potem naj se prenese drvarska mera s Št. Jakobskega trga na Trnovski pristan. Ali ni gosposke, ki bi temu ode-ruštvu napravila konec? Krščanske strokovne organizacije v Nemčiji. V »Zentralblatt« št. 7 z dne 25. aprila smo čitali poročilo odbora skupne zveze krščanskih strokovnih zvez v Nemčiji. V tem se je opomnilo, da gre za celo leto vojne. Nudi se vsestransko delavno polje, čeravno niso le člani, marveč tudi voditelji v vedno večjem številu vpoklicani pod orožje. Vprašanje skupnosti je postalo tudi za krščanska strokovna društva živahno. Mnogo se je delovalo za preskrbo živil delavskemu ljudstvu. Seveda se je pri tem oderuhom, ki so nudili na razpolago le to, stopilo trdo na prste. Pri tem so strokovne organizacije, kakor tudi druge organizacije napele vse moči razširjati domačo produkcij oi in preskrbovati domači trg s potrebnim blagom. V tein je velik razloček od angleških delavskih društev. Še celo »Kreuzzeitung« delavstvu neprijazen list, piše o priliki izdaje poročila o blagajniškem stanju .zveze krščanskih strokovnih društev za leto 1915 sledeče: Priznati se mora pohvala nemški krščanski strokovni zvezi, ki s pridnostjo, delavnostjo in z vztrajnostjo stremi priti do napredka, kar se ji bo posrečilo po tej poti. Nasprotno angleško delavstvo želi s stavkami in z izkoriiSSanjoin vojne priti do povišanja plač in napredka. Zato si bodo nemške strokovne organizacije lažje prilagodile napredku v gospodarskem življenju. Seveda to stremljenje ni delo enega trenutka ali leta, marveč delo desetletij. Sedanje stanje teh organizacij se lahko primerja sadu, ki v desetletjih obstanka, večkrat spoznan in osumljen od stavkujočih družb dozori. Ako tc v svoji poštenosti spoznajo svojo pravo pot, si lahko mnogo več koristi pridobe kot pojtom stavk. Priložnost za to se je nudila tudi v vojnem času. Nastala ijo različna vojna vprašanja, zlasti za razne vrste vojnih poškodovancev. Izročitev primernih del preje imenovanih je silno težavna stvar. Zato je pač resen trud krščanske strokovne organizacije, preskrbovati jih z delom in preskrbeti jim primerno plačo. Seveda je radi tega nastala časopisna vojna, predno je prišla stvar na jasno in bila uravnana. Strokovna organizacija je takoj učinkujoče predpriprave za to delovanje našla, zlasti za določitev tarife plačam. Zlasti se je to posre-čilo pri takozvani leseni obrti. V teh okoliščinah je zlasti obžalovanja vredno, da je v slikarskem obrtu obsegajoča tarifna obnovitev nastala, kakor tudi v tiskarstvu. Pri krojaški in zidarski obrti so se stavile razne zapreke. Zlasti je čudno, da raznodnevno časopisje grad-1„ent° obrtmi zadrugi, ki delavcem »iz