sa koristi delav-Itudiiv«. D«liv-«rt «o opravičeni do voega kar producirlo. This paper la devoted to the intaraata of lh« working claaa. H ork-#r« ara entitled to ali what thay producá. - Knter.d a» ••eo.d-eiaM matter, S. 11107, »t »b« pomi offto »t Chko*co III. uudfi tb« Aotof Co»gr«Mor M*reb Ird. ITO Office: 2146 Blue Island Ave. "Delavci vseh dežela, združite se1 PAZITE! na atftvilko v oklepa|u-ki »o nahaja poleg v». Sega naslova, prilepile, nega e poda) ali na ovitku. Ako (180) |e Ateviika trdni vam a prihodnjo itavilko natega lieta poteče naročnina. Proai-ponovite |o takoj. ino Stev. (No.) 179. Chicago, III- 14. februarja (February), 1911. Leto (Vol.) VL Warrenov protestni shod. chika*kih socialistov, ki se- je vršil obenem tudi kot otvoritveni gbod nase mestne volilne kampanje zadnjo nedeljo popoldne v Dexter Pavilionu, obnesel se je aad vse sijajno. Prisostvovalo je čez 7000 oseh, več kakor je pa bilo pričakovati v čmernem, deževnem vremenu kakršno je vladalo v nedeljo. Zbrali so se so-dniiri delavci vseh narodnosti in napolnili več kot polovico ogromnega am fit eat ra. Shodu je predsedoval sodr. A. M. Lewis, znani predavatelj v gledišču Garriek. Govorili «o sodrugi: W. K. Rodriguez, naš kandidat za župana, Seymour Stedmsn. Fred D. Warren in Eugene V. Debs. Rodriguez je v svojem kratkem a jedrnatem govoru pozival chikafcko delavstvo na ln>j za delavsko kontrolo mesta po vzgledu delavcev v Miuwaukee. Stedmsn je razgalil kandidate nasprotnih kapitalističnih strank in povedal par krepkih na a J reso sedanje koruptne Bus-seje ve administracije. Oha govornika sta žela burno odobravanje. Višek navdušenja in gromovite-„ga apladirauja je pa prevzel navzoče, ko je Lewis predstavil na odm bojevitega urednika 44Appeal to Reasona" sodruga Fred D. Warrena. Tisočeri pozdravi so doneli iz vseli kotov prostornega amfiteatra, vse je bilo na nogah, moški so mahali s klobuki, ženske z rutami, skratka: občinstvo je dalo do skrajnosti duška svojim vročim simpatijam do smelega bojevnika iz Kansasa, kteri že par let vodi neizprosni boj zoper pro-stituirano ameriško justico. Ova-eije so trajale čez «leset minut." Priporočal vam bi. da napravite tak hrup na volilni dan." dejal je Warren, ko je prvi vihar navdušenja nekoliko polegel. Njegov govor, ki je trajal eno uro, je bil govor mojstra-govornika. Vsaka beseda je bila žgoč plamen, o-gtra pušica, ki je zadela vselej v črno. Warren je majhne slabotne postave; ima pa močan, krepak in nenavadno pri vlači ji v glas, kteri je moral razvneti tudi najbolj nemarnega poslušalca. 4Me preklical mojo obsodbo, samo zato, ker se je u-strašil silnega navala razredno zavednega delavstva." Nadalje je govornik neusmiljeno obdelaval svežina sodišča. Dejal je, da v sodnicah ni uiti drobtinice pravičnosti ne poštenosti. Kapitalisti se poslužujejo in se bodo_j>Qfiliuevali sodišč kot svojega zadnjega sredstva za uničenje delavskega gibanja. Zato se pa morajo delavci s toliko večjo silo okleniti svojega časopisja. Delavci morajo opustiti vsak protidelavski časopis, kteri laže o njihovem gibanju, in podpirati le svoje socialistične liste. Ko je Warren končal, žel je zo-|Mjt gromoviti aplavz. Trajalo je več minut, predno se je množica pomirila. Zadnji govornik je bil naš stari orator Gene Debs. On je že naš star znanec, slišali smo ga že večkrat v Chicagu na govorniški tribuni, toda kot govornik iznenadi nas vsakikrat na novo. Debs Je govornik neizčrpljiv; čimbolj se stara in peša telesno, tem mlajši, čilejši in originalnejši je v besedi, in ravno v tem se odlikuje njegova posebnost in privlačnost. Najprvo se je Debs spomnil ne smrtnega Lincolna, čegar rojstni dan se je praznoval v nedeljo. Rekel je: 4'Lincolna so umorili takratni vladajoči sloji, ravno tisti sloji, kteri so dane« gospodarji kapitala, in od tistega Časa, oilkar je bil umorjen Lincoln, a-meriško. ljudstvo je v pravem pomenu besede brez predsednika. A-ko bi Lincoln danes živel, stal bi prvi v socialističnih vrstah in vodil bi armado tlelavcev proti kapitalistom, kakor je pred petdesetimi leti vodil oboroženo armado proti sužnjedržeem na Jugu." Ostali del svojega govora je Debs posvetil Ta ft ir in koruptnim sodnikom. 14Noben cestni ropar v Chicagu ali kje drugje še ni na padel in oropal otroka, med tem ko je vrhovno sodišče v New Jersey krivo tudi tega nečuvenega zločina. In proti takim sodiščem naj bi imel človek le trohico re-špekta? Jaz ga že nimam! (Klici: Mi tudi ne! Mi tudi ne!) Ako bi jaz še kedaj vodil štrajk, kakor ga sem pred leti tukaj v Chicagu in ako bi še prišel kakšen sodnik Grosscup z 4 4 obrambnim nalogom", raztrgal bi tlotični 4'nalog" na kosce in pomandral bi ga % prah." Itd. Ko je končal, zagrmel je zopet aplauz in tisočeri klici živega o-dobravanja. Razšli smo se v zavesti, da nam ta protestni shod, ki je bil obenem tudi prvi volilni shod socialistične stranke za spomladanske mestne volitve ne samo ostane dolgo, dolgo v prijetnem spominu, marveč da tudi obrodi med chikaškim delavstvom tisočeri sad. SOCIALISTI NA DELU. IZ DELAVSKEGA POLJA. Štrajki. — V Gary. Ind., je zaštrajkalo 8(H) stavhinskih delavcev: 250 mizarjev in tesarjev, 200 barvar-jev, 250 zidarjev in sto ometačev (plasterers). Delavci so dobro organizirani. Kontraktorji za gradnjo poslopij so napovedali uniji bojkot in oglašujejo za stavkoka-ze. Delavci omenjenih strok naj ne potujejo v Gary. — Yr livarnah Keystone Works, v New Brighton in Beaver Falls, Penna., je buknil štrajk. Kompa-nija je dovolila svoje lokalne urade za prenočevalnice skebom. Livarski delavci v Monaea. Pa., so tudi na štrajku. e Krojači na delu, za naSe kandidate. Krojaška unija štev. 104 mednarodne zveze krojaških delavcev v Chicagu je na svoji zadnji seji soglasno odobrila socialistične kandidate za mestne volitve in obljubila, da se z vsemi svojimi močmi vdeleži volilnega boja v prid naše stranke — Kongresnik Berger je objavil svoj načrt za zakonski predlog o starostnem zavarovanju, kterega predloži zvezni zbornici čim se snide 62. kongres. Po tem načrtu, ako postane zakon, bi dobil vsak tlelavec, kteri je 16 let v Zed. državah, in kteri zasluži manj kot $1000 na leto, $12 mesečne pokojnine od vlade ko nastopi 6(1 leto svoje starosti. Sodr. Berger je mnenja, da okrog milijon starih delavcev bi bilo takoj deležno pokojnine, kar bi znašal« 144 milijonov dolarjev na leto. Vlada sedaj plačuje vojaške po» kojnine okrog 287 niilionov dolarjev; pokojnina delavcem bi torej znašala komaj polovico tega kar se izplača penzijoniranim vojakom. In ali star in onemogel delavec ne zasluži penzije ravno takt» ali pa še bolj kakor star vojak? Ali delavec ne koristi in ne stori za državo stokrat ali milion-krat več kakor pa vojak? — Sodr. Maurer, zastopnik v pennsvlvanski zakonodajni zbor-niei. je zadnji teden predložil predlog, da se mora zloglasna državna policija (konštablerji) odpraviti. Predlog je izročen oddelku za pravosodje. Nasproti temu predlogu je pa. neki republikanski zastopnik predlagal, da se kon-štablerjem zviša plača. Predlog sodr. Maurera bo seveda propadel, kajti on je sam med kapitalističnimi hlapci. Kapitalisti pa potrebujejo konštablerje ob času štrajkov, da pobijajo in streljajo štrajkujoče delavce. Neza,vedno delavstvo v Penna., bo pa šele sedaj spoznalo, kdo da mu je pravi prijatelj. Zbornični predsednik Cox je imenoval sodr. Maurera v osem, zborničnih odborov z očitnim namenom, da omeji njegovo delo v zbornici. — Stnlr. S. Ilillman. zastopnik v minnesotski zakonodajni zbornici, je predložil sledeča dva zakonska predloga: dodatek k ustavi za podržavljen je mleka ren, skladišč za živež (storage houses) železnic in raznih industrielnih podjetij v svrho zaščite ljudstva pred izkoriščanjem po korporaci-jah; zakon, po kterem morajo delodajalci, kadar med štrajkom oglašujejo za delavce, tudi povedati, da so njih delavci na štrajku. — Avstrijska vlada je za to leto namenila potrošiti 110 milio-nov kron za armado in mornarico. Soeialisti v avstrijskim parlamen-tu so vsledtega silno napadli vlado in pozivljejo delavstvo po vsi državi na splošni protest. Prvi protestni shod se je vršil na Dunaju 8. feb; ob vdeležbi tisočerih delavcev. Sprejeta je bila resolucija, ktera, očita vladi, da se ne zmeni, da bi pqmagala narodom zoper draginjo in drugemu zlu, ki jih tlači, marveč hoče naložiti jim še večje novo breme popolnoma nepotrebnih stroškov. NAPREDEK V PRETEKLEM LETU. Iz letnega poročila za 1. 1910 o članstvu, financah in drugih od-nošajih socialistične stranke, kterega je objavil glavni tajnik stranke sodr. Barnes V januarskem 44Party Bulletin", je razvidno, da je stranka v preteklem letu napravila zopet lep korak najprej. Dobrih redno plačujt>čih članov je imela stranka 31. dec. 1910 58.011. V prešnjem letu (1909) je imela stranka 41.479 članov; v preteklem letu je torej članstvo napredovalo za 16.532 novih članov. Organiziranih je bilo 37. novih krajevnih skupin s 388 Člani. Vseli krajevnih skupin (locals) je iinela stranka koncem leta 3672. Iz naslednjih številk je razvidno kako je stranka po članstvu napredovala v zadnjih osmih letih: 1903 ...............15,979 1904 ............... 20,763 1905 .............. . 23,327 1906 ............... 26,784 1907 ............... 29,270 1908 '............... 41,751 j 1909 ............... 41,479 1910 ...............58,011 1 Najmočnejše po članstvu so države: California, Illinois, Massachusetts, Minnesota, New Jersey, New York, Ohio, Oklahoma, Pennsylvania. Texas in Wisconsin. Mesečnih doneHkov so Člani skupno vplačali $34.954.91. Skupnih dohodkov je imela stranka $53.739.49, stroškov pa $52.559.33. Saino za knjige in brošure je stranka prejela $5776.93. KAKO SE GIBLJE. — Finski socialisti v Bisbee, Arizona, so si postavili 'lastno dvorano, ktera jih stane $10.000. — V Urugua, Južna Amerika, je bil s«sir. Emilo Frugoni preti kratkim izvoljen za poslanca v ondotni kongres. To je prvi socialistični zastopnik v Južni Ameriki. — Sodr. Geo. H. Miller v Med-ford, Oreg., je izvoljen v mestni svet z veČino 39 glasov. Lokalni kapitalistični listi so kar iz sebe vsledtega 44 nečuvenega" dogodka. — PH mestnih volitvah v OH City, Pa., so socialisti zmagali s štirimi svojimi kandidati. Dva sta izvoljena v občinski in ostala dva v šolski svet. Volitve so bile pred par tetini. — H. S. Booth, duhoven epis kopalne cerkve v Morristownu, Tenu., sc je odpovedal duhovni-štvu in pričel propagirati za socializem. Svoj izstop iz cerkve je podprl s sledečimi značilnimi besedami: "Cerkev je zelo, skrbna za 44od vodstvom zastopnika Chiperfielda je dognala, da so razne tvorniške in železniške družbe ukradle 8681 akrov državnega zemljišča ob Michi-ganskem jezeru pri Chicagi in ob obrežjih rek Calumet, Fox, Illinois in Desplaines noter do Caire in East St* Louisa. Ukradena zemljišča se cenijo nad 25 niilionov dolarjev. Tatvina se je vršila sistematično že cela desetletja in živ človek se ni doslej zmenil za to. Ali bodo tatovi "kapitalisti prijeti? I guess not — tatovi bodo pri bodočih volitvah izvoljeni kot poslanci v zakonodajo in senat ! . . . . Vdova Sophia Seliia v Philadelpliiji, Pa., je bila, kakor poroča 44Boston Post" z dne 25. jan., obsojena nai tri mesece zapora, ker je iz stOpnjic Sosednje hiše vzela steklenico mleka, s kterim je potolažila želodec svojemu stradajočemu otroku. Zakaj je bila obsojena ? T zato, ker je sirota in ker je ukradla samo 4seba brez pleni-skega naslova, bi nikdar ne vzel niiliouarjeve hčere iz Amerike. PleiiLski naslov, ne pa mož je prišel po njo. Deeies si je torej kupil ženo in kupna cena je bila njegov plemski 44titel." Primerjajmo»- zdaj poroko , dolarja s 44titeluom" z življenjem navadne,prostitutke na cesti. Prostitutka odkloni vsakega, dokler ne plača. Vivien Gould je odklonila vsakega, dokler ni prišel lord in plačal s — pleniskim naslovom. Kaj je tukaj razlike- z moralnega stališča? Ampak to se ni vse..Obiskovalec zloglasne hdše ne zahteva, jia hi prostitutka obratno tudi njemu plačala; on hoče samo njeno telo. Toda lord Deeies ni bil zadovoljen samo z Gouldovo hčerjo, kakor je kdo drugi s prostitutko. On je zahteval, da Vivien tudi njemu — plača. In plačala ga je z milioni dolarjev. ki so bili izsesani iz mukotrpnega ameriškega delavca. Tako je torej bila svatba angleškega lorda z ameriško tntlionar-ko -r- dvojna prostitucija — seveda: 44high class" prostitucija. To je morala kapitalizma. In to moralo blagoslavljajo (škofje in duhovniki, in proslavlja jo kapitalistično časopisje. Taka je kapitalistična in krščanska morala, o kteri socialisti ne morejo molčati in ktero neizprosno pobijamo. Kajti, tako dolgo dokler bode denar združeval moža in ženo v zakon — ne samo med milionarji in lordi, marveč tudi v splošnem — dotlej je vsak tak zakon najnižja vrstai prostitucije. Ema Goldman, znana anarhi-stinja, se je pred kratkim v In-dianapolisu trudila, tla bi dobila dvorano za shod, toda brez uspeha. Polieija je zastrašila lastnike dvoran, da se niso upali ugoditi Goltlmanovi. Končno se je oglasil Rev. Thos. IT. Nelson, pastor cerkve 44Pentecost Tabernacle", s ponudbo, da prepusti Emi Goldman svojo cerkev, ako ne dobi dvorane. 44Ne strinjam se z idejami Goldmanove" — dejal je pastor — 44toda v moji cerkvi lahko govori kolikor hoče, ker verujem v svobodo govora. Ako ji zabra»-nimo javni govor, tedaj bo rekla, da je njen nauk lako prepričevalen, da se bojimo vpliva njenih besed." Pastor Nelson je dokazal, da je modrejši kakor vsi in-dianapolski policaji z županom in s celo bando* politikarjev vred. Sodrugi, kteri nam pošiljajo izrezke iz angleških časopisov, naj btnlo tako prijazni in omenijo tudi ime, datum in kraj dotičnega časopisa. Ti izrezki, kteri drugače vsebujejo važne stvari, nimajo nobene veljave, ako ne vemo iz kterega časopisa so izrezani. Zelo demokratični (I) obed so imeli nedavno člani demokratiške organizacije v Baltimore. Jedilna lista* je bila sledeča: 7000 o-strig, 1650 funtov jerseyskih ko-punov, 75 galonov terrapina, 350 rac, 1000 "cocktailov", 550 kvartov šampanjaca. raznovrstni sladoled v vrednosti $225 in 3000 smotk. Skratka: gostje so se dobro imeli! Kapitalistična podtikanja. Kapitalistični listi kaj radi pišejo, da se delavci radi tega organizirajo v unijah in politično v socialističnih klubih, ker so leni in nočejo delati. Vsak unijski delavec ali socialist je lastnikom kapitalističnih listov lenuh, ki bi rad živel brez tlela. Oglejmo si resniro. Lastniki kapitalističnih listov navadno delajo malo ali pu nič. Za nje delajo uredniki in upravitelji. Uredniki napolnijo list, u-pravitelji pa lovijo oglase, naročnike in skrbijo, tla list lastniku nosi dobiček. Ce kdo ne dela, tedaj ne tlela lastnik kapitalističnega časnika. On spravi le profit, tlelo pa zvršijo njegovi vslužl>en-ci. Kaj pa delavec? Ko v jutro za-zvižga parna piščalka že mora čakati preoblečen v delavni obleki, tla prične z delom, ko mu zadnji zategneni in zamolkli glas parno piščalke še vdarja na uho. Ako delavec dela z orodjem, tedaj lahko tlela počasneje. Ali kako dol-$o? Dva, k večjem tri dni! Tretji dan fiotpa že defiTdajalČe opaži, da mu delavec ne z vrši toliko dela kot drugi in odslovil ga bc. Kjer pa delavec dela s pomočjo stroja, je pa stroj njegov pri-ganjač. Stroj ne j>ozna počitka, dela 60 minut v eni uri. dokler se ne polomi mehanizem. Stroj je neizprosen, trd priganjat», ki ne pozna milosti. Delavec mora delati od zjutraj pa do večera.'' s pičlim odmorom opol dne, ki komaj zadostuje, da delavec povžije borno kosilce. V tvornieah in delavnicah, v katerih so delavci plačani od kosa (a-kordno delo\ so delavci primora-ni še hitrejše delati kot v tvornieah, v katerih so delavci plačani na uro ali dan. Ako se delavci organizirajo in zahtevajo boljše delavske razmere v tvorniei: skrajšanje delavnika, zvišanje plač ali odstranitev akordnega dela jih pa kapitalistični Časopisi opsuje jo z lenuhi in postopači, da-si lastniki teh listov ne delajo. To je prava kapitalistična nesramnost in nadutost. Lenuh, človek. ki živi t» delu družili, podtika drugim lenuštvo. To velja za ameriške kapitalistične časnike. Ali nekatori ameriški slovenski kapitalistični listi so še nižji. V nizkoti prekaša vse 44Cleveland-ska Amerika." Večkrat slišimo, tla je rdeča zastava veleizdajalska. Poštno znamke po dva centa so tudi rdeče barve. Kaj ko bi bile tudi znamke socialistične in vsledtega vclcizdajalske? Preiskava v Greensburgu, Pa., je pokazala, da so lastniki premoga plačali šerifu Shiledsu $143,-147.42 za vzdržavanje deputijev za časa štrajka. Deputiji so bili plačani po $3 do $15. na dan. IT-stava pravi, da privatna armada se ne sme gojiti. Tu pa vidimo, da so lastniki premogokopov najeli privatno armado s pomočjo šerifa, armado barab in tolovajev, kteri so kot tolovaji v službi tolovajev povsod nastopali po tolovajsko. Ako bi bili premogarji pri zadnjih domačih volitvah toliko pametni, da bi izvolili v šerifov urad socialista, bilo bi drugače. Ako je šerif že odgovoren za varstvo premogokopov ob Času štrajka, ne bi najel barab in tolovajev v to svrho, temveč poveril bi mests deputijev štrajkar jem in jih plačal po $3 na dan. Na ta način bi se kapitalisti nasitili štrajka veliko prej kot pa »trajkarji. Toda delavci raj*i glasujejo za kapitalistične šerife in sodnike, in nazadnje dobijo ksr iščejo. Zdramite se. delavci, o zdramite se vendar enkrat! 2 proletarec PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik ia iadajatelj. Jafatlovaatka delavska tiskovna dru/ba » Cbksfo, III. liKt^u: Z* A merico $1 50 se calo leto. 7Sc m 9*1 UU. Za Evropo ti s« četo l«to, |1 m pol leta. UH p# d»—Mru. Pri tprtm^mki Hvuiiito mmf« mjmhM (mM STARI natlo*. PROLETARIAN Owaad tad published Evebt Tuesday by iNtk Slavic Workmen » Publishiof Compaay Chlcâfo, ¡ilinoU. ' Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. joiiu°"l>trlcb, S—retar r rank 1'od J i pec. l'reetdeut; Krank Janelle. Treasurer. zakon izrabil proti trustjanom.1 s sla * da so sodniki slepi, da ne umejo ali nočejo umeti dula časa, da sodijo v prilog kapitalistom, če tudi je pravica na strani delavcev. Take razsodbe najbolj vplivajo na delavce, da prično misliti, tla ima pravica v današnji človeški družbi dvojno mero: Ako kapitalist in delavce zvršita enoinisto se sodi na dvoje. Ako kapitalist zvrši hudodelstvo se s pomočjo dobrih advokatov pod krinko zakona izmuza iz mreže pravjied. Delavcu pa ni treba zvršiti hudodelstva, da pride s zakonom v navskrižje. Za delavca zadostuje, da kapitalisti izrečejo, da je zvr-šil zločin in že ga "pravica" obsodi kot hudodelca. Vsakdo, ki pozna gospodarske razmere v Zdr. drž., ve da imamo razne truste: mesarski, jeklarski, sladkorni trust. Imamo truste za poljedelske stroje, za olje, za usnje, za tobak itd. Sherman je v kongresu že pred leti predložil »ako», ki je bil sprfjet in ima namen trustjsne izročiti roki pravice. Ali do danes smo čakali zaman. da bi se protitrustjanski las na glavi. Drugače se pa izrablja protitrustjanski zakon napram delavcem. Pred dvema leti so zastraj-kali delavci v New Orleansu, ki nakladajo premog na parnike. Kapitalisti so jih obtožili, da so zagrešili zoper protitrustjanski zakon, ker niso hoteli v družbi stavkokazev nakladati premog. Sodišče jih je spoznalo krivim. Zvezni sodnik Hanford v Seat-tle, Wash. je potom sodnjiske prepovedi razveljavil zakon, ki daje ljudstvu pravico pozvati župana Gilla, da se odpove župano-vanju. Ta Bodnjiska prepoved je navadna pljuska ameriškoin ljudstvu v obraz. Ali je volilno pravo in splošno glasovanje še kaj vred no, ako ima vsak sodnik potom sodnjiske prepovedi pravico vni čiti izid glasovanja? Nič! Ako se to načelo uveljavi, po tem bo ameriška republika kmalu tam, kot je bilo 13 angleških kolonij pred ameriško revolucijo, ko so se vprle angleškemu despo tizmu. Kapitalizem prostituirá vse: sodišča, ljudske poslance v posta-vtodajnih zborih, učilišča, znan stvenike, umetnike. Kapitalizem je kuga, ki okužuje družabno življenje, razjeda družino, prisili mladoletno deeo, da hpdi v tvor-nico mesto v šolo, poštene ženske, da prodajajo svoje telo, starčke in pohabljene delavce, da prosijo railodarov na ulici. Pa kdo naj našteje vse zločine; ka^ terih je kriv kapitalistični zistem? Kapitalizem je kriv vsega zla, kriv je, da imamo takozvane hudodelce v današnji družbi. In čas je, da odstranimo to kugo, ki kot rakrana razjeda družabno življenje. Ni nam t^eba danes krvave revolucije kot pred preobratom v Franciji. Takrat je bilo ljudstvo politično brezpravno. Danes je drugače. Ljudstvo i-ma pravico, da samo določi, kdo bo vladal in kako bo vladal. Ljudstvo lahko spremeni današnji način pridelovanja in ue-trojstvo družbe brez krvolitja, a-ko le hoče. Seveda drugo je, ako bi se kapitalisti uprli s silo volji ljudstva. V takem slučaju bi pa zopet ljudstvo imelo pravico, da kapitaliste in njih privržence od-gonskim potom pošlje preko meje, ali jih pa da zapreti kot zarotnike proti ljudski volji in n-stavi. Nemogoče je pa s prerokovanjem zadeti do pičiee kako se bo za vršil preobrat iz kapitalistične družbe v socialistično. Največ je odvisno od kapitalistov, kako se bo vršil preobrat. Naloga današnjih socialistov tudi ni, da bi u-gibali o končnem preobratu in njegovem zvršetku. To bo uredila socialistična veČina, ki ho živela, ko se bo vršil končni preobrat iz kapitalistične družbe v socialistično. Del tega preobrata se že vrši danes, opažamo ga lahko po- vspd, ( ...... ♦ Naša naloga ni odpirati vladajočim oči, katere so bogovi vda-rili s slepoto, da jih pogubi jo. Saj bi nas tudi ne poslušali. Naše delo en dolžnosti so drugod. Ljudstva moramo odpirati oči, da spoznava kapitalistični zistem. sploh vse gorje, ki ima svoj izvor v kapitalizmu. Sodrugi! Ako zvršimo to, smo zeršili svojo dolžnost. J. Z. gavedno in neskončno modro bitje, ki biva v nekem do danes ljudem neznanem kraju, tam nekje nad oblaki, zvezdami ui čedno delo, ki dokazuje obenem, da so ljudje, ki se poslužujejo enakih sredstev, tudi nečedni v drugih svojih mislih. Do danes še nihče ni dokazal, da delavci prejemajo za muke in trpljenje res plačilo na drugem svetu. Tudi "CI. Am" je v tem oziru tako siromašna) na dokazih, kot "ubogi jetnik" in "sv. oče" v Rimu s celim svojim štabom nadkardinalov, kardinalov, škofov in nadškofov, pastirjev in nadpaatirjev, voditeljev in nad-voditeljev. Tudi narodni šovinizem ne more ' delavcem prinesti gotove pri-hodnjosti. Madžarski kapitalisti, grofi in magnatje so podjarmili s silo vse druge narode, ki živijo pod ogrsko krono, vzlie temu sta pa madžarski delavec in mali kmet • tako siromašna in vboga kot slovenski delavec ali mali kmet. Madžarski delavec in mali kmet se izseljujeta v Ameriko percentuelno še v večjem številu kot slovenski delavec in mali kmet, ker "domovina" nima za njiju druzega kot glad, beračijo, muke in trplenje. In — quod erat demonstrandum : Klerikalci in liberalci — sploh vse meščanske stranke imajo voditelje. Brez voditeljev so pa le socialisti, ker priznajo le zastopnike, ki imajo zvrševati voljo so-drugov, ki se zrcali v sklepih in zaključkih navadnih sej, okrajnih sej, občnih zborov in kongresov. Ker so pa po "Cl. Ani." goljufi isti, ki se vsiljujejo ljudem za voditelje, so goljufi liberalci, klerikalci sploh vse meščanske stranke, ker le tam najdemo voditelj-stvo in voditelje. Vsak socialist se mora veseliti, da meščanski list pride do takega prepričanja. Ako bi danes živel stari Ben Akiba bi dejali Vse je že bilo---kaj takega pa še ne. Tudi naša duša se veseli in ra-duje, ker smo čitali črno na belem, da politični kramar in goljuf vpije javno: Proč od mene! Ne poslušajte me! Kriv prerok sem 1 Ali ker nismo optimisti je na>-še veselje kratko. Že v eni prihodnjih izdaj bodemo zopet čitali: Svoji k svojim, svojim so pa voditelji, veleugledni velmožje, prvaki, ki so poklicani po božji volji, da vodijo slov. narod po vseh potih trpljenja v dolini solz. Kdor blati zaslužne može za narod je slepar in goljuf in psovke bodo zopet letele na socialiste. V predalu uredniške mize bodo po-iskaii tolmača za izreke v tujih jezikih in solili bodo svoje "duševne proizvode" n tujimi citati, da bi narod verjel, da so uredniki študirali deseto šolo pod vrhniškim mostom. Greh, stari, grdi greh se bo zopet pokazal v vsej svoji nagoti in v toliki meri. da ga bo lahko videl vsakdo, kdor ni slep. Spreobrnjenje bo fuč! NIZKOTNO RUVANJE omenjamo drugih — vidi "strahove", temu že manjka dobra porcijo pameti. Le brez skrbi sodrugi pri "Radnički Straži". Pustite denunciante, podle duše, naj *e smešijo, in si grizejo nohte. Naprej na delo za socializem I Z vami je ves zavedni jugoslovanski proletarijat in sploh zavedni pro-letarijat cele Amerike. Priporočamo sodrugotn, da agi-tirajo za vrlo "Radničko Stražo" povaod kjer pridejo v dotiko s hrvatskimi delavci. Širite "Stražo" kakor širite "Proletarca." In obenem širite 'Narodni Glas', srbaki socialistični list. S krepko agitacijo za naše jugoslovansko delavsko časopisje skovali si bomo mogočno orožje zoper vse naše nasprotnike. VSTAJAMO SPREOBRNJENJE?? Vladni naselniški urad v Chicagu, pri kterem je uslužben tudi jeden Hrvat, je uvedel nekakšno preiskavo" proti bratskemu , nam listu "Radnieka Straža", | I glasilu hrvatskih sodmgov, oziro-I ina proti par sodrugom okrog te-Delsfvstvo bi se samo rešilo že ga lista. Nekdo, ali več nekterih, zdavnej, da ni vedno med ki bi sodruge okrog "Straže" njimi, nekaj izkoriščevalcev,: najrajši kar žive pohrustali, se ki s sladkimi obljubami in je poslužilo podle denuncijacije besedami rišejo siromakom radi članka "Taftova poslanica", negotovo prihodnjost, a pri kteri je izšel mesec* decembra m. tem hodijo okoli žepov in jim 1. v "Rad. Straži". Toda ako ni izsilijo zadnji cent, vse za ničesar drugega kakor tisti čla-" zatirani narod ". nek, kar je dalo povod denuncija- "Clevelandska Amerika." ( eiji in "preiskavi", tedaj se to-Lepai, krasna in divna slika sa-, drugi pri "Rad. Straži" lahko megs*ebe-"Clevelandske Ame- smejejo in brijejo norce iz "pre-j "i!'. VJ ; iskovslcev" in denimeijsntov.' Delavstvo bi se reiilo ie zdav- Kdor v dotičnem članku, čegsr nej, da nimamo na svetu pri vseh slično vsebino so prinesli vsi sn-nsrodih listov h la "Cl. Am.", ki gleški socialistični listi _ da ne Zadnja volilna bitka je dokazala jasno kot beli dan, da se socialistične čete množijo v ameriški republiki. Kdor je pazno študiral gibarije socialistov in osredotočenje kapitala v rokah vedno manj kapitalistov, tudi ni mogel pričakovati drugaJifoega izida v volilni borbi. Socialistična organizacija se širi in raste. Socialistično časopisje vseh jezikov pridobiva z vsakim dnem več naročnikov. Zadnje leto se je prodalo tudi lepo število socialističnih knjižic in knjig med vsemi narodi, ki živijo v ameriški republiki. Vse to pa občutijo nasprotniki socializma, zategadel danes zopet silijo s starimi in stokrat ovrže-nimi lažmi, podlimi obrekovanji in sumničenji na dan. Ti nasprotniki vçdo le toliko o socializmu, da je beseda socializem tudi v slovarju in da so socialisti protr temu, da bi enar oseba smela izkoriščati drugo. To dejstvo je tudi vzrok da zabavljajo socializmu in socialistom. Socializem tolmačijo krivo in po svoje; socialistom pa očitajo, da hočejo živeti v brezdelju o žuljih in sragah slovenskega naroda, ker sodijo po sebi — ker sami živijo o tem, da farbajo slovenske delavce v Ameriki in jim vzamejo se tisto drobtinico, ki so jim jo pustili ameriški kapitalisti. Kdor čita slov. meščanske liste, najde o socializmu in socialistih semintje take članke, da je vesel, da tuji narodi ne razumejo slo-venscine. Ce bi Američani take duševne proizvode vzeli za kulturno merilo slovenskega naroda, ki so jih napisali "časnikarji" žalostnega znanja proti socializmu in socialistom, bi se morda dogodilo, da bi zahtevali, da naj vlada zabrani naseljevanje Slovencem, kot ga je zabranila in omejila za Aziate. In te vrste čas nikarjev ni sram , da napišejo članek za javnost, katerega lahko čita, pretresa in sodi vsakdo. Ti duševni pritlikavci so še ponosni na svoje delo, kot poreden in nedorasel deček, ki pokaže odraše-neniu človeku osla. V tem ponosu se pa zrcali tudi vsa duševna mi-zerija teh časnikarjev in strah pred naraščajočimi socialističnimi četami, ki so skozinskoz tudi dobro organizirane. Strah jih je pred ljudstvom. Bojijo se dneva,, ko bo ljudstvo spoznalo pobeljene grobove, volkove v ovčjih oblačilih in se z gnusom obrnilo od njih. Pisali bi radi o socializmu, pa ne morejo, ker poznajo besedo le iz slovarja. Mogoče bi se jim delavci smejali, ki vedo malo več o socializmu, kot povč slovar. Kaj to^ej storiti, da bi ljudstvo, ki še ni socialistično odvrnili od socializma? Zavedajo se, da pri zavednih delavcih ne opravijo nič. Ostane le eno: Pisati proti socializmu po svoje, socializem tolmačiti narobe, socialiste pa obrekovati in sumničiti, če jim socialisti uprav dokažejo, da so navadni podli obrekovalci in veniči, katerim štrli neumnost kot veliko bruno iz topih oči v svet. Strah jih je! Zato skušajo prikriti socialistične nauke tistim, ki jih še ne poznajo ali pa Se niso nikdar Čuli nič o njih. Ako bi to ne bila resnica, bi pisali: Sloven« ci čitajte socialistične časnike, socialistične knjige, knjižice in letake, da se prepričate, da so so-cialistični nauki pogubonosni za vsak narod, posebno ps za sloven- ski. Slovenci sezite po socialističnem čtivu, da tem preje pridete do spoznanja, da socializem po-> meni pogrbelj za vas. Strah jih. je! Za to tudi tega ne priporočajo, marveč prihajajo t obrekovanjem in lažjo in dovolijo narodu čitati le to, kar spoznajo, da bo neslo njim. Socialisti vstajamo, a vas je strah! Dopisi. Zahvala in potrdilo. Tem potom ae zahvaljujemo in potrjujemo prejem svote $14.75, katero je nabral Jurij Verčič med članu soc. klub "Zmaga" in člani društva št. 12. S. S. P. Z. v Cumberlandu, Wyo. Darovali so sledeči: Jurij Vrcič $2.00: Tom Felix, Frank Klaužer, Andrej Peternel in John Kobler po $1.00; Frank Köhler, Ignatz Marinčič, Jos. Se-var, Frank Jeram, John Kržišnik, Luka Miklaučič, Andrej Fortima, Oaličič, Josephs ,QaJioič,. Iiartol Evžen, Anton Shifrar, Mihael Tanchar, John Shefrar m Joe Si-ter po 50ct.; Bartal Prehed, Martin Fanich, John Coricny, Peter Petri k, Leon Lah, Joe Zotkoskyi in John Jarc po 25 centov. Vsim darovalcem se srčno zahvaljujemo, ker so se spominuli nas v naših najbritkejših dnevih žalostne osode v Westmorland Co. Pa. Omenjeni dar smo prejeli ob začetku meseca decembra in je bil objavljen v 5. štev. Glas S. lanskega leta. Novosti nimam poročati ker položaj je tak, kot pred meseci. Ampak ako bodo štrajkarji še naprej ust rajali in složni med seboj proti kapitalistom, bomo se kmalu gre4i pod zaželjenim solncem v Westn^oreJanilJ^o., v Pennsvlva-niji, kamor dosedaj še ni posvetila prava lmF, pač repatice v obliki cepcev v rokah dosedaj vsemogočnega premnogovega barona. S bratskim pozdravom. John Mlakar, John Bat ich, Laurenc Sturm. Svgan, Pa., Febniary 10, 1911. Cenj. uredništvo "Proletarec!" Prosim, blagovolite objaviti sledeče: Vabi se vse tukajšne rojake in delavce druge narodnosti, da se udeleže zabavnega večera, ki ga priredi Soc. klub "Mladi Vrh" dne 21. svečana zvečer. Po-setil nas bode sodr. W. A. Jakobs soc. kandidat za governerja države Wisconsin pri zadnjih volitvah. ki je na obisku po Allegheny Countv. Toraj na omenjeni večer se nudi prilika zavednemu delavstvu, da sliši plemeniti govor ne-vstrašnega boritelja za pravično stvar. Vstop prost. Za socializem Louis Glažer, (tajnik.) se. zamorejo nekateri voziti za kratek čas. Naprav/li smo ai veli. kanske stroje in tovarne, v kterfo ^ so uuiČimo dan za dnem; izgublja mo svojo moč in zdravje, zato, da si nekteri štejejo velikanske ob-resti in prirejajo razne pojedin« in orgije, kterih stroiki znašajo navadno več tisoč dolarjev. Postavili smo ogromne in dragocene palače za naše izkoriščevalca medtem ko mi prebivamo v slabili in nezdravih stanovanjih. Da, preiskali in prevrtali smo celo zemljo, da spravimo na dan njene skrite zaklade, ne glede na nevarno delo, ktero zahteva tisoče žrtev vsako leto. Ali tudi tukaj pride požrešni kapitalizem, kteri si lasti pravico do zemlje in vsega njenega bogaatva. Nič mu ni za človeško življenje, ali za deset kot za 8to življenj, samo da on jlobiva svoje milijone denarja poškropljenega s potom in krvjo nezavednega delavstva. Naše žene in sestre nam je vzel in jih prisilil delati v zakajenih tovarnah za sramotno nizko plačo, medtem ko je cele čete zdravih in sposobnih mož brez dela, samo zato, da ae zamorejo njihove žene in hčeTe voziti v dragih automobilih in prirejati poroke in razporoke za zabavo. Da, celo mladino je ugrabil iz šol pri deaetih in dvanajstih letih, da ji tako odvzame priliko do izobrazbe in jo priuči že v mladih letih, da delavcu je potrebno samo dvoje: Molči in de-laj. Delavci, sodrugi! Čas je že, da začnemo premišljati, kako bi se dalo to zlo odpraviti. Pridružimo se razredno zavednemu delavstva in zahtevajmo svojih pravic. Či-tajmo socialistične knjige in časopise, da se štel* pod učimo v važnih, političnih in ekonomičnih vprafenjih. Ne poslušajmo onih, kteri pravijo, da je socijalizem hrezdomovinski. Kje pa imamo domovino? Koliko pa je našega in kje? Vzeli so nam pravico do zemlje, pravico do vode in ako ae kmalo ne zbudimo, vzamejo nam pravico tudi do zraka, kteregs dihamo. Torej domovino si mora mo šele pridobiti. Pridobiti se pa ne da ničesar brez boja/ in dela. Ne glejmo na zapreke, ktere ae nam bodo stavile. Pred očmi nam bodi samo cilj, da napravimo človeško družbo tako, da ne bo živ -Ijenje čas veselja in uživanja za ' nekatere, ter čas trpljenja in skr* bi za druge. Matija Petrovčič. Cleveland, Ohio. Vzdramite se, vi suinji...! Zakaj bi bilo življenje na svetu čas veselja in uživanja za nek-tere, in Čas trpljenja in pomanjkanja za druge? Zakaj naj velika večina ljudstva, ki ustvarja bogastvo. trpi bedo in pomanjkanje, medtem ko nekteri žive v razkošju in obilnosti? To je vprašanje, ktero nam daje razmišljati in ktero nam nehote sili pred oči dan za dnem. Ali ni temu odpomoči? Ali je to mogoče zakon narave, da manjšina vživa vse dobrote katere jim svet nuditi more, medtem, ko velika večina ljudstva, ktera vstvar-ja vse to bogastvo, trpi in gleda s strahom, kaj ji prinese jutraj-šni dan? To tudi gotovo ni volja onega, kteri je pred 2000 leti učil pravico in ljubezen do svojega bližnjega. Ne, gotovo ne! Vsega tega smo si krivi sami, ker se ne zavedamo, da vse bogastvo, ktero obstoji, spada le onemu, koji K« je vstvaril. Zadovoljni smo s tem, kar dobimo in se ne vprašamo, kaj bi morali dobiti. Včasih nam sicer pride na misel, da se nam godi krivica, da smo izkoriščani in zatirani, toda da bi poiskali vzroke teh krivic in poskušali to zlo odpraviti, tega se nismo upali. • Delavci, tovariši! Tako ne sme iti dalje! Dovolj smo ustvsrili bogastva, mnogo smo pretrpeli s svojimi žuljavimi rokami. Mi imo ustvarili vae, kar je danes na svetu. Napravili smo železnice, da Ohisholm, Minn. Bravo, sodrugi v Chicagu! — Zopetno slavnostno številko "Pro* letarca" na 1. majnika! Hurej! Tako je prav, kajti to je potrebno. Zadnja petletniška številka je vsebovala krasno čtivo; nič bo-ljega za agitacijo. Nič čudnega ni bilo, če je bil odziv ogromen. Lahko se misli, da je v marsikateri glavi eksplodiralo, ko ga je pazljivo preČital. Resnica je, kakor je pisal pred kratkem sodr. Geo Sv., da mnogo ljudi misli, da so socijalisti kaki zlobni ljudje z rdečimi kapami, a so le zavedni delavci, katerim bi se moral pridružiti vsak trezno-misleč človek na svetu, ki si služi vsakdanji kruh s svojimi rokami. Seveda, dokler stranka ni močna. tudi 'ne more bojevati boja tako uspešno, kakor sicer; toda vrste rastejo od dne do dne; čedalje večja je in močnejša. Slovenski delavec, glej, da pristopiš v socijalističen klub povsod. kjer obstoji. Če ga pa ni, naj se ga pa osnuje. Tudi na Ohisholmu imamo socialistični klub. Seje se vrše vsako drugo nedeljo pri Lovrenc 1'askovanu. Pristopnina jc 25 ct Jugoslovanski delavci naj podpirajo svoje delavsko časopisje in svoje delavsko — socijalistično stranko. Konečno pozdravljam vse pro-lotarce, tebi naš učitelj "Prolets-rec" pa želim, da pridobiš do 1. majnika vsaj 3000 naročnikov. J. K. Popra vsk. Sodr. Nace Žlemberger je poslal sledeči popravek: V Bar t on, O. se dela 3 dni v tednu, in na m počiva delo že tri tedne kakor je 1 «talo v zadnjemu "Proletarcu". 1 Liitu v podporo. John Kaker, Chicago, $1.25. PKOLITÀBEC ♦♦»♦MMMIMM; ; Stran Zs naroden odbor slovenske «rganizacije jugoslovanske Socialistične zveze ata * Frank Podlipec, Frank Udovioh. KRATEK TOLMAČ O RABI ME SEČNIH POROČIL. Sklepi Jugosl. socialističnega kluba it. 37 v MUwaukee, Wis., , na aeji dne 12. februarja t i Vsled homatij, ki so nastale vnled starega tajnika pri klubu, katere je v soglasju svojih privržencev zanesel na centralui odbor iuilwauške soci al demokratične stranke, je odbor iate odredil, da ae skliče na 12. februarja sejo, na kteri se imajo homatije v klubu poravnati. Od centralnega odbora soc. dem. stranke sta bila v ta uainen izvoljena sodruga Seidel (županov brat) iu Bilo v, Jugosl. Soc. Zvezo pa je zastopal sodr. J. Ze-vertnik st. Po oboj stranskem sporazumu so se sprejeli sledeči sklepi: 1.) Da je današnja seja pravo-močna; 2.) da smejo glasovati na seji vsi Bodrugi, ki so manj ko eno leto zaostali a prispevki; 3.) uradovanje ostane začasno, Namen natančnejih mesečnih poročil je ta, da bo članom Zveze razvidno, kako stoje organizacije gmotno in moralno. Kaj se piše pod dohodke. Običajno plača vsak na novopristo-pivfti član 25c. ali man je za pri-itopnino, katera gre v blagajno kluba; ta svota se beleži pod pri- dopnino. Članarina je tista svota, ki jo člani plačajo poprečno v klub ; I kot dosedaj; navadno po 25c. na mesec. , . Zadnji sklep ki se je spre Članske knjižice se istotako o- Jel na redni klubovi seji dne 27. p*, kolikor se jih izda po 2 cen- j nov 1910 da se klub pridruži Ju-pnrr, m j r M gosi. Socijaltstičiu Zvezi, ae danes t80 prodaji knjig aili Popust pri obnovi tako tudi, da ostane čital- nMotthh niimijo naši klubi ^ nica nal bodoči lokal. Vsi sklepi mrofum , .. „ 1 sprejeti soglasno, brez ugovora zdaj, ko ima vse knjige v zalogi, P J ^^ odhor milwauSk( "Proletarec , dati nobenega po- ort?anizat.ije s toičla. Seidel, Bilov. Zbiranje podpore za strajke, z& odbor Jugod goc Zveze. politične boje in politične begun- Jog ^vert^ gt. ce, kakor je bil slučaj Rudovitz _ _ Federenko itd. se vpiše pod gor-1 MNATUIIALIZACIJ8KI ZA- njo rubriko, KON" se imenuje knjižica, ki je Preostanek od zabav. (Če se je namenjena za tiste rojake, ki že kakšna obdržavala) se zapiše, ko- le postati državljani Zed. držav. liko je bilo prebitka. Zakoni za naseljence so čedalje Preostanek zadnjega meseca je bolj strogi, treba je, da si vsak tista svota, ki je preostala zadnji nabavi tozadevno knjižico, v kte- mesec v blagajni kot čisti doho-j ri se razlaga, kako se postane dek. ozir svota, ki je ostala v bla- ameriški državljan. gajni potem, ko so se pokrili vsi stroški za isti mesec. Rubia, Oolo. Cenjeno uredništvo: — Tukaj nas je okrog 30 (klavcev >remof%rjev stopilo v unijo. Oii teh je 20 Slovencev, 10 pa druge narodnosti. Sklenili smo in zahtevali svojega vagača, katerega pa kompanija ni hotela priznati Komentar pač nepotreben. tJo-spodje, ki se žive od naših ¿uljev, so šli brž v jaino in prisilili s pomočjo svojih priganjsčev, vsakdanjo "rajo", da se je podpisala v svojo škodo. Izpovedala je pod pritiskom, da ne zgube dela, da ne mara vagača. Uh, to ao vam judje; srca morajo imeti od n-snja, žolča pa menda sploh nič. Tudi nekaj druzega jim manjka, to je šole. Mislim, ds ne znsjo ne čitati ne pisati. Po narodnosti so Taljani in Poljaki. Tudi Črneev se tu ne manjka. Toda vzlic temu, da se ni pripoznalo vagača, ae vseeno ne bomo pustili goljufati po kompaniji. Kompanija nas sicer lahko zapodi iz njih jam, a kadar bodo volitve, takrat nas ne bo vstanu odpoditi od socijalistične glasovnice. Naj se delavce šikanira kar kor se jih hoče, enkrat bo prišel dan plačila in povrnila. Blaž Seferin. konzula pa priča jaane, kako močna je klerikalna politika na Kranjskem, ko si usojajo klerikalci potom avstrijske vlade delati reklamo za sveje savods ▼ inozemstvu. Sodrug Josip Bratkovič potuje x*"proletarca" po državi Illinois. Pooblaščen je pobirali naročnino in nabirati oglasa sa "ProUtar ca" ter ustanavljati socialistična klube. Sodrugom in čitateljem priporočamo, da mu gredo aa roka. Odbor J. D. T. D. Od austroogrskego konzula smo prejeli sledeče pismo: Chicago, IU., dne 6. febr. 1911. Cenjeni gospod:— Pred nedavnim časom širile so se pp nekaterih ameriških sloven skih listih neresnične vesti o "denarnem polomu" na Kranjskem, vsaj vkolikor to zadeva "Ljudsko posojilnico" v Ljubljani, o katerej se je trdilo, da je njeno poslovanje jako zanikerno in da je prišla\ v denarne teškoče vsled tega, ker ljudje t rumom a dvigajo DRAOI PRIJATELJ-DELAVEC i Ti, ki Si dobil mogoče prvič "Proletarca" v roke, daj, poglej če j* v tvoji naselbini ža socialistični klub. Če je, pa ti nisi po-leg, pojdi enkrat na sejo in se seznani s našimi so drugi. Postani zidar naših političnih fortov, da nam bo mogoče enkrat zavzeti kapitalistično gospodarsko trd-njsvo, ki uničuje človeštvo potom profits. V tir imajo spraviti ta gigantičen boj delavci, ker so najbolj izkoriščani. Zavedni, prole tarči se že zbirajo skupaj po celem svetu. Skrajni čas je, da stopil tudi ti v naSe vrste in se bojuje! znami. Z nami vred ai izkoriščan, zakaj bi se znami vred torej ne bojeval zoper izkoriščanje t Ako v tvoji naselbini še ni so-] cijalistične organizacije, poskusi jo ustanoviti. Vse tozadevna pojasnila dsje sodr. Frank Petrich, 1830 S. Center A ve. Na delo, sedaj je čas za tol Odbor Jugosl. soc. Zveze. àiéiA jua Siovsneem im Hrvatom priporočam svaja ssoderno brivnieo. FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre a ve., Chicago, IU Importiran starokrajski tobak vsake vrste sa eigarate, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po smernih cenah. VAC. KROUPA, 1225 W lath St. OhfeMO. m. Sodrufi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! L STRAUB URAR 1010 W. 18th Bt. Ohicaga» 1 Ina va*)o nalogo ur, Tonkic, pnls nov ta dragih drafotta. LavrSuje laM popravila v tej stroki ys mlati OHAUU «al POZOR! POZOR! KG. KU&LJAN GOSTILNIČAR kn., Milssskss, Vit. Ima n»)bel)e pi)a«e ln vedao pripravl)en pri-griMk, po iairolb oeaah.—Lokala! is pote)o€i votaki t.ro11 ^ I« a a/v Kiln Skupna društva v Frankih^ ?™ '^«ke podlage in da so bile I . . . he hudobno izmišljene. Iz popol- em tuai kiud »p»u«. i Conemaugh, si postavijo svoj »H vprrwWoine*a vira se ie Olivnemu odboru sooiaU.t,in. | „„5 dom. y ta namen 80 si že H™ £ Uisvuemu wuvr*u ......"" ~ I stni aom. v ia uameu »u »i ^ *%«-1 . , . stnuke je 5e od «Ute Man«»e piu zeraljiiie f,200 „a »ete- k»^/^JTSSLt .. --------... «♦«"Iren, * zaine kmalu graditi »tav-jljden ^ varpn ^ poH,uje VIOrQO ter da uživa splošno zaupanje. „—o 9nl i. Prosim Yas torej, da priobčite i*lavnemu u«^« «wze po .( . Sooi¿«tieni klub št. 5. priredi L. prvi prihodnji številki svojega se zspiše svota, ki zna»a o«clice, ki jo prire de hrvatske aodruginje dne 19 ebniarj« v Narodni dvorani. Ker ni bilo ničesar dogovorjenega kje naj se sestanemo, predlagam, da se vsi člani stanejo isti večer ob %7 uri zvečer v kavarni pri Periču. Tajnik. VQC. Isto se naredi za Članske knji- »i« — ..—i isti aovkva umrnjruc izvorne vposiau. za i žice po 2c. če se jih je kaj rar ^ naraeiljen, da se da kot posoji- v Iiaprej zahvaljujem. lo za zidanje bodočega doma, ki Ces. in kr. konzul: se bo nazival: 4'Dom izobrazbe." Silvestri Pr. Pavlovčič. | Op. uredništva: Na to pismo nimamo ničesar druzega dostaviti Konsumna društva v Belgiji I nego to, da smo proti vsakemu Dne 27. oktobra je govoril belgij- pošiljanju denarja v starokraj- bilo. Narodnim osrednjim odborom se zapiše cela svota od vsih članov, ki so plačali po 3e. Ce so v klubu napr. 3 Hrvatje se zapise Hrvatskemu 9c itd. o • • iski socialist Vanderwelde o de- ske denarne zavode, in naj bodo Najbolj praktično za klube bo'I lavskem pihanju v Belgiji. Ob tej le ti še tako "dobri". S pošiljan če kupujejo marke za mesec na" I priliki se je dotaknil tudi zadruž- jem denarja v stari kraj po agen prej, da ne bo treba čakati nanje. J gibftnja. ki je v Belgiji naj- tih, je v zvezi vedno negotovost T^ko napr. naj se v februarju j tesnpjp zmi podjetja zase in da-jih je mogoče dati članom, ki se-1 ^ dd rvo .jh prostorov v najem \ le pristopijo. V slučaju, da nihče ne pristopi in da se dotične marke ne porabijo za tisti mesec, se jih torej ne piše med izdatke, ampak med gotovino. V izdatke pridejo šele tedaj, ko se jih faktično proda. Tiste marke, ki so bile kupljene posebej, t. j. več nego jih klub potrebuje, zamore klub vedno zamenjati pri Zvezi za gotov denar in se ne izgubi ničesar. o • Organizacije, ki spadajo v Countije, plačajo v naprej samo 5c. ali 7»/oc., ozir. polovico toliko, kolikor še je plačalo preje. Za tisti denar imajo pravico poslati na sejo, (tako je vsaj v Milwaukee, Wis.) delegata, ne dobe pa zato nobenih mark ne članskih knjižic. Jugosl. Soc. Zveza nima v tem oziru nobenega opravka z državnimi ali okrajnimi organizacija mi. Vse to je prepuščeno lokalnim skupinam, kakor se dogovore. Pozor torej I Odbor Jugosl. Soc. Zve««. PViporočajte in širito jugoslovansko socialistično Časopisje v Ameriki: "Proletarec", 4- ljinbolj. Na zadnjem KodaIln SUvnost »e začne točno ob 8 nrl zvečer. Natančnejl program 1 * " ODBOR* V >7«>liUYi »mamo tudi veliko zalogo srajc, kra-^"^M1 vat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. >brojna naročila se priporoča || TT)| M il Mri/ IV. TRGOVINA ZA OBLEKE JURI lWrtlflLH? 1724 S. Centre Ave.f Chicago, 111. ilovanski socialistični klub V CHICAGU, ILL. v soboto, dne 18. marca V NARODNI DVORANI vog il Centre Avenue in 18. cestc Zdravljenje mož v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele skem zboru je dejal sodrug An-sele: Prodajo imamo že osdrarim nalealjiTO «aatru^onjo, tivftn« newnoinoati, to k! • ure »jut. do 4 arep^ CHICAGO NAJBOLJŠA KUHINJA! Billiards. Pool Table, PreeoilMe za potalke. Ml prlpn»l|in p« tontt. Olpiti M Ii h P.' Perlč, l«n V. iS. SI.. CUeaf*. DI. ALOIS VANA — iidelovatelj — sodovice. miaeralM vode lo rti-ilH oMpolat11 Ptl^č. 1S87 fto . rtsk »t TaL Canal 140i 14 Ali sen ie poslal saostalo naročnino na ,,Proletarea,,t Is net- Splošen pregled. — Is Nemčije je došla vest, tis je ponovna sodnjisk* obračava dognala, da ao bili premogarji Schroeder in aodrugi leta 189S obaojeni po nedolžnem radi krive prisege. Sodišče jih je Ukrat obsodilo na 16 let težke ječe, ker je bila njih a prisego potrjena izjava v protialovju z izjavo orožni ka. Danes je dokazano, da je lagal orožnik, premogarji so pa govorili resnico. Delavci ao že ta krat smatrali avoje obsojene tovariše nedolžnim. Nabrali so fi() tisoč mark za njih žene in otroke. Kazen je prestal edino sodr. Ljudevik Schroeder in po prestani kasni sebi in avojim sodrugom izvojeval zadoščenje pri aodiiču. Sodr. Ivan Mayer je valed ječe in surovega postopanja postal podr-tina: sodr. Graef je odpotoval v Brazilijo in tam zginil brez sledu. Sodr. Imberg je odpotoval na Škotsko in tam ponesrečil v jami, O druzih sodrugih se ne ve, kam so odšli. Obravnava leta 1895 je bila navadna srninjiska komedija, ki ni imela druzega namena kot vničiti že tako oslaibeno premogarsko organizacijo. Takrat je tudi slov. krščansko socialni list "01." v Ljubljani pisal, da so socialisti krivoprise-žniki. Radovedni smo, če se bo sedaj klerikalna banda v Ljubljani spomnila svojega zločina izza leta 1895 in prinesla v svojih listih "z debelimi črkami, da je socialistom storila krivico, da so dotični nedolžni ljudje, ki so po nedolžnem trpeli radi svojega prepričanja v ječi. Klerikalna aodrga bo najbrž molčala iu h prvi krivici dodala še drugo. • • * — V Perziji 80 Armenci na ulici ustrelili finančnega ministra Sani - d Dauleha. ko se je vračal domov. Napadalci so všli. • • s — Tajnik socialistične skupine v Deadwood, Alaska poroča: "Nekateri naših sodrugov stanujejo daleč od zborovalnega lokala; dva bivata 70 milj proč, več jih biva po 30 in 20 milj, večina pe od dveh do osem milj. Jaz bivam osem milj proč. Kedar grem na sejo, moram prekoračiti reko, ki je navadno zamrznena in tvori zelo slab prehod. Vseh osem milj moram prehoditi po snegu in ledu, kjer ni potov in stez." To je sporočil tajnik glavnemu tajniku, da se opraviči, ker obdržijo vsaki mesec samo eno sejo mesto dveh. Koliko sodrugov pa imamo danes katerim ni treba hoditi preko snega in ledu na seje in se jim ne dozdeva vredno opravičiti se, ako tri mesece izostanejo od sej? Koliko! za te morilne priprave najeti no vo posojilo. Avstrija je res srečna dežela Vsakdo bo imel kmalu svoj čoln ki se je rodil kut grof ali vojvo da, da ae bo po morju vozil na ''španeir"; narodi bodo pa kot do sedaj bežafi v Ameriko, da bo do s krvavo zasluženim denarjem plačevali ogromne davke za svoje brezstrežne k a ji«- in nerodovitne njivice. • • — Gospa Fairbankaova, sopro ga bivšega podpredsednika, vtika svoj nos v tske zadeve, o katerih toliko razume kot zajee o bobnan-ju ali citranju. Se pred kratkem je obsodila gibanje za žensko volilno pravo. Izjavila je, da je za žensko proator v kuhinji. "Modra" gospa obsoja le take atvairi, o katerih nima pojma, kako ao nastale; poleg aodi pa še po svojem ozkem duševnem obzorju. Fairbanksova želi, ker gre za žensko volilno pravo, da naj žena ostane v kuhinji. Ako je Fairbanksova tako vneta za kuhinjo, zakaj pa tega ne pove kapitali stom, ki trgajo ženo od ognjišča in jo podijo v tvornico. Zadnje dni pa Fairbanksova zopet ni mogla držati jezika za zobmi, ko je gdča. Vivien Oould poročila nekega angleškega mo drokrvnega postopača. Zadeva je bila res kritike vredna, a ne po metodi Fairbanksove. Rekla je, da vsako ameriško dekle poniža moralno samo sebe, ako poroči inozeraca. Po izjavi Fairbanksove je ves družabni sestav v Evropi z moralnega stališča mnogo nižji kot v Ameriki. V ameriški republiki imamo po statističnem izkazu več hudodelcev, kot v katerikoli državi na svetu. Vzlic temu smo najbolj civiliziran narod. Ameriška sodišča razporočijo tekom enega leta več zakonskih dvojic, kot v kteri drugi državi tekom petih ali desetih let. Vzlic temu. je idealna zakonska sreča doma le v ameriškem domu. V našem javnem življenju odločajo grafterji in sleparji raznih drugih vrst in politično me-šetarstvo je v polnem cvetju. Vzlic-temu smo najbolj pošten narod na svetu. Mi smo tako pošteni, čednostni in krepostni, da bi morali zgraditi okoli republike kitajski zid, da bi nas ne okužila evropejska civilizacija in da bi nam bilo mogoče vzgojiti idealni človeški rod. \li res T t t — Delavski položaj je zelo slab v ameriški republiki in nihče ne more povedati, kedaj se bo obrnilo na bolje. Najbolj prizadeti so delavci v jeklarnah in železarnah. Od 20O.OOO delavcev, ki so vpo-sleni v jeklarski in železarski industriji v Pittsburgu, VVheelingu, Youngstownu in Johnstownu počiva skoraj 60 tisoč. Delavci vpo-sleni v plavžih so se pričeli zopet seliti nazaj v Evropo. Okoli 30 tisoč jih je odpuščenih v pittsbur-škem okraju. To krizo v jeklarski in železarski indimtriji je provzročil trust, ker noče odnehati s cenami-1 za železo in jeklo. Najboljši odjemalci za železo in jeklo so železniške družbe. A železniške družbe pa nočejo naročali, dokler bo cena za jeklo in železo tako visoka. In vzlic dobri letini imamo majhno krizo, ker jeklarski in že-1 lezarski trustjani nočejo znižati' — Vlada ameriške republike se trudi, da bi pridobila vlado Ekuadorja za najemninsko pogodbo Galapagos otočja za dobo 99 let. Ameriška vlada ponuja zdaj 35 milijonov dolarjev, da si je pred kratkem ponujala le 15 milijonov. Galapagos otočje je na ravniku (ekvatorju) in se razprostira proti severu in jugu. Od obrežja je oddaljeno 600 morskih milj in ima več varnih pristanov, ki so jako pripravni za bojno luko in bi tvorili v slučaju vojne dobro zavarovano skrivališče za bojno brodovje. Tudi Angleži in Francozi bi radi vzeli otočje v najem, Smešno! Vse Vlade in zastopnici kaj radi povtfarjajo, da so za razoborožbo in splošen mir. Na tihoina pa rujejo druga proti drugi in se oborožujejo kot cestni ropar, ki misli zvršiti roparski napad. • • — "Deutsche Tages - Zeitung" glasilo agrareev (veleposestnikov) se pritožuje, da se ameriški kapitalisti vgnjezdujejo povsod: v Turčiji, na Kitajskem, v Perziji in južni Ameriki. Tudi nemškemu brodarstvu na morju postaja ameriški kapital že zelo nevaren. I Agrarci plakajo!! Zakaj? Ker tra«t.j»ni nofejo rn.tot. ivoWijo „meri4kim Unpita. cene ta jeklo Jniele»>. ieWn.sk. Kgtom ()a smo)j izkorWnfi mairnRt.ie p» norejo pla,-ov..t. v.- nemik() |ju — Pomagal sem izvoliti kandidate, ki so obljubili, da bodo zboljšali življenske razmere meni in mojim tovarišem v delavnici. — V tem je tudi nekaj pameti. Kdo so kandidat je f — No, naprej. — Ali bo bankirji, veletrgovci, vodje korporacij, delodajalci, ki so obljubili, da bodo zboljšali delavcem življenski položaj? — Ne in ne. Tem višje so plače, tem nižji je profit. — Prav je tako. Kapitalisti, ali ljudje, katerim kapitalisti pomagajo z denarjem so proti delavcem. — Pritrdim. — Poglej! Bedastoča je, če delavci volijo delodajalce, bankirje, kapitaliste in jih z glasovnico po-oblaste, da jih smejo vladati. — Jože, v jel si me. Kaj pa hočeš povedati? — Nekaj navadnega, kar lahko vsakdo razume. Ako hočemo zakone v korist delavcem, tedaj morajo sedeti delavci v postavodaj-nih zaftopih. Ako hočemo, da bo vlada plačevala dobre plače vsluž-bencem, postavno skrajšan delavnik, zavarovanje za slučaj nezgode, bolezni, nesreče, dober šolski poduk za delavsko deco, tedaj moramo izvoliti delavsko razredno vlado. Ako pa hočemo delavsko razredno vlado, moramo z glasovnico odločiti, da delavska stranka dobi vlado. Ker pa socialistična stranka edina in prava delavska stranka, sem glasoval za socialistične kandidate. "D. S." Listnica uredništva. V. K. Oregon (*ty, Ore.: Dopis je preveč oseben; tiste stvari glede Jednote pošljite na urad S. N. P. J. — Pošljite kaj stvarnega. Pozdrav! Dobrosrčen. Pravijo, da se ljudje, ki veselo docela poživajo in prebavljajo svoje jedi, vedno dobrosrčui ter jih vsakdo rad ima. Oni, kterim je vesela družba groza in oni, ki so nervozni in razdražljivi, so bolni. Njihov želodec, drobovje in jetra so v neredu, njihova kri ni čista in dovolj močna, da bi dajala živcem pravo iu potrebno hrano. V takih slučajih treba je sredstva, ki bo izčistilo celi sestav, ne da bi ga oslabilo. Tako-vo sredstvo je Trinerjevo zdravilno grenko vino. Ono izžene vse nečistosti iz krvi, napravlja zelo zdrav tek in mnogo pomaga, da se hrana povse prebavi. V vseh boleznih želodca, drobovja, jeter in krvi dalo vam bo hitro pomoč. V lekarnah: TrinSr, 1383-1339 South Ashland Ave., Chicago, 111. Zdravniški nasvet po pošti zastonj. c Pridelki bakra, pločevine in cinka Svetovni pridelki bakra v tonah: Zed. države 268.787; Španija in Portugalska 54.872; Chile 25.700; Japonska 27.840; Nemčija 20.410; Meksika 22.050; Aust-ralazia 23.000; Južna Afrika 6.-490; ostale države 32.345; skupaj 486.064 ton. Pločevine (pleha) se pridela v Apgliji 4.100 ton; Straits coloniji 46.070; Australazia 3.178; Banka, *illiton in Singkep 17,640; Boli-via 6.937; India in Kitajska 877; Zed. države nič; skupaj 78.802. Cinka se pridela v Avstriji 6.-836; Belgiji, Holandskem in ob lein provinciji na Nemškem 189.-301; Zgornji Sleziji 102.316; Fran ciji 38.000; Španiji 6.200; Angliji 30.307; Rusiji 5.969; Zed. državah 111,794; skupaj 490.973, — Suez prekop je dolg 92 milj in je stal $102,750.000. — Kovanega denarja v Zed. državah je bilo leta 1902 $3,227.-630,701.97. — Navadne lokomotive za stan-dart progo tehtajo od 30—35 ton. Grade se pa zadnji čas večje in težje lokomotive, celo take, ki tehtajo 125 ton. Navadna lokomotiva 30 — 35 ton teže stane $10.500. KNJIGE v zalogi "Proletarea": Socializem 1 sv.................$ .10 Socialna dernokr. in kmet. lj. 2 zv. .05 Zakaj smo socialisti, 3 zv........10 Komunistični manifest, 4 zv......20 Kdo uničuje proizvanjanje v malem, 5 zv......................15 Kat. svetovno naziranje in svobodna znanost, 7 zv............35 1 O konsumnih drultvih. 8 zv......10 Kapitalistični razred, 9 zv........15 Nevarni socializem, 10 zv........15 Narodno vprašanje in Slovenci, 11 zv........................ .15 Strahovi, 12 zr..................15 Vojna in soc. demokr............15 Primož Trubar in slov. ljudstvo.. .05 V dobi klerikalizma............ .20 Razprave.......................30 Občinski socializem .............35 Francka in drugo...............25 Iz nižin življenja................ .50 Moderni socializem . ..........10 Socialistični katekizem . ..........10 Džnngel...................1.00 Naša bogatstva .............05 Španska inkvizicija I zv ....... ,5 Španska inkvizacija II. zv.......5 ftpanska inkvizaei ja ITI. zv.. .. .5 Apanska inkvisacija IV. tv......5 Naia bogativa.................5 Dr. Janez Bl«iweis in njegova doba..................i.....50 Krst 8v. Vladimir ja ............25 Pošeljamo jih poštnine prosto. DOBRO SLUŽBO lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri "brezžičnem brzojavu". Odkar je osemurni delavnik postal zakon in se množe brezžične postaje, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vslužbencev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Naša šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo s povoljnim vspehom, so službe osigurane. Pišite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. National Telegraph Institute, Cincin-nati, O., Philadelphia, Pa., Memphis, Tenn., Columbia, S. C.f Da-venport, la., Portland, Ore. Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Ezpeller". Pravi Pain Eipeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. I^i kupovanju je treba na to paziti. AVSTRO -AMERIKANSKA Črta. Najpripravnejža in najcenejia paro brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja mek« ■naodke. Potniki dob« fedao prta» *iMe ta nitk» eeao Poatroaba točna in it bona. Vtem Sloven earn ia drugim Slont« te toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 1625 80. Centre Ave. Chicag» Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St.. U Salle, III Toči vne, foot Uni podrejeno pájnfte inné priporoča roja Www aa obilen M. A. Weisskopf, M. D. Izkušen sdravnik. Uradu je od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 1842 So Ashland Ave. i Tel. Canal 476 Chicaro. m. J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, čiati, lika in popravlja. Cene zmerne, J. Kosirnik, 3708 W. 26th Si. Tel. I*anwdale 1761. Cklcngo. LOUIS RABSEL moderno urejen talun ■ RA 113 MILWAUKEE IVE., IEI0SHA, VIS. Telefon 1199.