S^  64  ^e)
termite, bučele, ose, gozdne žuželke in ovočju škodljive) predočuje še posebej. Odlikujejo se kaj zelo illustracije. — Marsikoga, zlasti pa prijatelje potovanja, razveselila je izvestno elegantna in mična knjiga Adolfa Veberja: »Put u Carigrad«. Sa četrdeset slika i tlorisom Carigrada. 8°, str. 239. Cena 1 gld. 50 kr. — Koliko da je natančen in resničen ta potopis, žalibog ne morem soditi, a zanimiv in poučen je dovolj, da ga bode vsakdo z veseljem del iz rok. Slike niso tako čiste in lepe kakor v prejšnji knjigi, a vendar dokaj lične. Tako skrbi M. H. za mnogovrstno vsebino. — »Aug. Šenoa. Sabrane prip ovies ti.« Svezak peti. 8°, str. 277. Cena 1 gld. 20 kr. — »M. H.« izdaje tega pesnika in največjega hrvatskega pripovednika v posameznih zvezkih, da ga bode polagoma narod vsega dobil v roke. Ta zvezek je za nas Slovence posebej zanimiv zaradi prve povesti ali slike: »Karamfil s a pjesni-kova groba«, kateri pesnik je naš »nesretni Franjo Prešern«. Tudi je ta preložena v slovenščino. Druge povesti so: »Pruski kralj.« »Turei idu.« »U akvariju.« Ker bomo pri-lično o Šenoi kaj več spregovorili, naj sedaj to naznanilo zadostuje. ¦— Šesta in sedma knjiga sta: »Pod starimi krovi« Zapisei i ulomci. Napisao Ksaver Šandor-Gjalski. 8°, str. 199. Cena 75 kr. — Zabavne knjižice 87.—89. zvez., in — »Ksanta«. Pripovijeda Ivo Vojnovič (Sergij P.) 8°, str. 196. Cena 75 kr. Zab. knjiž. 90.—92. zv. Z malo besedami se ne da oceniti umetnostno delo, zato naj je dovolj, da obe povesti omenjamo. — Slovencem namenjena je knjiga: »Rječnik hrvatsko-slovenski.« Za slovenske svoje članove izdala Matica Hrvatska. 8°. — Ta knjižica, obstoječa iz male slovnice in kratkega slovarja, je kaj dobro došla Slovencem. Učenje hrvatskega jezika je s tem zelo olajšano. — Iz tega kratkega pregleda je razvidno, da je zgoraj (str. 30) izrečena hvala »Mat. Hrv.«   popolnoma opravičena.
P'
,ESKO    SLOVSTVO. (Piše Stj. Zagorac.)
Cesko slovstvo (posebno novejše od 1. 1848 dalje) obiluje   raznimi   deli,  posebno  se je   pa
lepo razvila belletristika, katero goji mnogo izvrstnih pisateljev. Zal, da so nekateri pisatelji krenili na slaba pota. Med njimi sicer genijalni pesnik Jaroslav Vrchlick^, o katerem pravi »Obzor« (1887, str. 96), da »hvali upor duha proti Bogu, telesa proti duši, greha proti čednosti«. Najnovejši plod Vrchlickega je prevod: »Osvobozen^ Jerusalem«, katerega je izdal Al. R. Lauermann v Pragi. Do sedaj je izšel samo prvi zvezek tega dela in obsega skoraj pet spevov slavne epopeje. Celo delo obsegalo bode četiri zvezke. Prevod je krasen, prestav-ljalec pridržal je tudi metrum originalov — italijansko stanco. Vrchlick^' je poleg Dantejeve »Božanske komedije« (1882) uvedel torej tudi Tassa v češko književnost.
Zelo znan pisatelj je tudi Svatopluk C eeh, izmed najpopularnejših pesnikov čeških. V vseh njegovih delih, bodi si v prozi, bodi si v stihovih zrcali se čist narodov duh, duh slovanski, duh ljubezni in sloge, a prokletstvo vsem sovražnikom slovanskim. On je apostelj vzajemnosti slovanske pri Cehih, zato ga pa narod tudi tako ljubi. Ta pesnik je obdaril narod spet z novim dokazom svoje velike ljubezni za s-veto in vzvišeno stvar, z zbirko pesmij polnih žarkega rodoljubja in žive poezije, pod naslovom: »Jutrni pisne«. To so politične pesmi. Kdor jih čita, napolni se s prekrasnimi mislimi, katere je pesnik ogrnil v lepo obliko in izvel na nov, izviren način. Opozarjam vse prijatelje češkega slovstva na te jutrne pesmi Svatopluka Cecha.
Nedavno je izšla v Pragi zanimiva knjižica Eduarda Jelineka, (dobro znanega pisatelja in pa nekdajnega urednika »Slovanskega sbor-nika«, kateri je sedaj prestal izhajati), z naslovom: »Diimv staršich solonu polskich.« V tej knjigi je nabral pisatelj zelo zanimivih črtic o poljskih plemkah, posebno pa onih, katere so sodelovale pri vstanku 1. 1830. in doživele žalostne njegove posledke. Prekrasno je tu narisan patrijotizem in pa žrtve teh Poljakinj. Dobro je znano Cehom vešče pero Jelinekovo, posebno pa so priljubljene njegove nedavno izišle »Ukrajinske dumy«, v katerih prav zanimivo opisuje življenje in običaje ukrajinskih Kozakov.                            (Konec prih.)
Listnica uredništva. Nekaterim gospodom pisateljem, kojim ni bilo mogoče odgovoriti posebej: Lepa hvala! Prosimo potrpljenja: o priliki pride na vrsto. Ako je v velikem listu težko napolniti 'nenasitljive predale, je pa v malem težko izbrati primemo tvarino in h krati ne se zameriti pisateljem. — G. Fr. J. v Lj.: Kazete precej spretnosti; vsaj zadnja pride na vrsto. Naznanite svoj naslov! — G. Fr. S. v Lj.: Bazveselili ste nas. O priliki. Le naprej! Prosimo Vas naslova. — G. Vaz. v Gor.: Srčna hvala! Dobro došlo. Potrpite! — G. I. v Gor.: Lepa hvala! Enakega si želimo še več.
Listnica upravništva. Gospode naročnike, ki spremene svoja bivališča, prosimo, naj nam to naznanijo. — G. 1. B. v L.: V takem slučaju je kaj lahka pomoč rehlaniacija. Brez zamere! — SI. čltaln. v S. pri G: 1 gl. 20 kr. ni naročnina za celo leto.
Cena: Za celo leto 1 gld. (>0 Jcr.j za pol leta 80 Jcr,
je v 31arijanišči.
Uredništvo in upravništvo
Izdajatelj, lastnik in urednik dr. France Lainpe.      Tiskala »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani.
g^   79   ^e)
knjigi životopis dne 14. decembra 1887 umrlega pisatelja iz  peresa  g. o. Florentina Hrovata.
Duša popolna, ali molitve, prigovori in zgledi za duše hrepeneče po popolnosti. Na svitlo dal Janez Zupančič. Drugi nespremenjeni natis. V Ljubljani, 1887. Zal. družba sv. Vincencija, Dobiva se v »Katol. Bukv« v Ljubljani. 16°. str. 583. Gena (vez. v nsnji) 1 gld. 25 kr.
Molitev, velik pripomoček k zveličanju. Spisal sv. Alfonz Marija Liguori. Slovensko izdal dr. Anton Jarc, prost. V Ljubljani, 1888. 16°, str. 174. Gena (vez. v platno) 50 kr. (V »Katol. bukvami.«)
Cesko  slovstvo.
(Piše Stj. Zagorac.)
(Konec.)
Izdane so tudi zbirke pesmij: »Bas ne Otokara Mokreho«, kakor tudi pesmi zelo popularnega in znanega urotnega pesnika Adolfa Hevduka: »Šipy a rozmarf«. Razun teh se je zelo pohvalno izrazila kritika o pesmih: Jos. V. Sladka: »Sluncem a stinem«. Sladki je jeden najsubjektivnejših lirikov čeških. Živo čuti in jasno slika, vendar so njegove pesmi zelo pesimiške.
Zelo znamenito zgodovinsko in pa literarno delo je delo A. Rezeka, profesorja na c. kr. univerzi: »Dejiny pro stonaro dnfho hnuti naboženskecho v Cechach« od izdanega tolerantnega patenta (1780) do danes. Do sedaj sta izšla dva dela. Prvi del obiluje živahnimi črtami in raznimi potankostmi, koje je pisec z velikim trudom nabral v starih listinah. Škoda, da ni to delo  pisano  bolj v katoliškem   duhu.
Sedaj izhaja v Pragi v zalogi J. Otta prekrasno delo: »Gechy společnou praci spi-sovateluv a umčteii českych«, vedou Fr. Ad. Šubert a Fr. A. Borovsk^, obrazovnu čast R. Libscher. To dragoceno delo izhaja v zvezkih velikega folio-formata, z izvornimi, umetniškimi illustracijami v tekstu in slikovnimi prilogami najznamenitejših čeških umetnikov. Zvezek velja 90 kr. Sedaj je na vrsti IV. samo-stalni del: »Polabi«, katerega je že sedem zvezkov izšlo.
Veliko veselje probudilo je v češkem narodu najnovejše podjetje rodoljubne Ottove knjigarne, namreč izdavanje: »Ruske biblioteky«, v kateri bodejo izšla dela ruskih klasikov v čeških prevodih, in to: Turgenjeva, Tolstoja, Gogoljeva, Dostojevskega, Mihajlova, Grigoreviča, Gonča-rova, pesme Puškinove in Lermontove. Posebno marljivo prevajajo ruske klasike Francozje in Nemci, sedaj bodo dobili pa tudi Cehi te slovanske brate pod svojo streho.
Omeniti moram še monumentamo delo: »Ottuv slovnik naučn^«, illustrovano enciklopedijo vseh znanostij. Izšel je sedaj četrti zvezek tega ogromnega dela, obsezajoč od Acta Pilati — Adelung. To bode velikanska in dovršena enciklopedija vseh znanostij. Posebno pa bodo točni podatki o raznih slovanskih narodih. (Kako ogromno bode to delo, dokazuje to, da bode črka A obsezala vsaj 30.000 besedij. Snopič stane samo 36 kr.)
Omenil bodem še samo — »Literarni oznamovatelj«, katerega so počeli češki knjigarničarji in založniki izdajati. Prva številka tega lista je izšla v 80.000 iztisih, dobi ga vsak prijatelj češke knjige zastonj.
Druge slovstvene zanimivosti.
Die  historische   und  territoriale  Entvvicklung
Krains vom X. bis ins XIII. Jahrhundert. Quellen-maszig dargestellt von Dr. Anton Mell, Aspiranten am steiermarkischen Landesarchive. Graz. Verlags-Buchhandlung »Styria«. 1888. Vel. 8°; str. 136. Gena 1 gl. 20 kr. (V »Katol. Bukvami« v Ljubljani.)
To delo, ki je — menda še mladega — pisatelja prvo dete, je zaradi več razlogov vredno, da obračamo domoljubi nanj svojo pozornost. Dimitz je obravnaval v svojem I. delu »Ge-schichte des Herzogthums Krain« (1. 1874) ono dobo precej po stari navadi. Temu se ne čudimo, ker mu je nedostajalo virov. Vendar se ne more čitatelj odkrižati nekega nepovoljnega vtisa, ko vidi, daje poznejša, zlasti reformacijska doba obravnavana s tako obširnostjo. Vsled raziskovanja Fr. Šumija se je zgodovinska tema začela bolj in bolj zgubljevati, ko je priobčeval listine v »Urkunden-u. Regestenbuch« in na podlagi tega gradiva v svojem »Archiv fiir Heimath-kunde« razvijal nekatere nove misli in nazore. Vendar je vse dotično gradivo še preveč raztreseno, in iz listin povzemati zgodovino, ni vsakemu mogoče. Zato si je zaslužil g. dr. Mell res zahvalo našo, da se je lotil težavnega dela in je obravnaval samostojno, skupno in kolikor mogoče temeljito težavno dobo od X. stoletja do 1. 1268.
Kakor je razvidno iz dela samega, opira se gospod pisatelj zelo na gradivo, katero je nabral in pripravil Šumi. A po njegovem mnenju ne zadostuje Šumijevo razkladanje dobe Baben-beržanov in Sponheimov. Zato se tudi naš pisatelj »ne vjema s Šumijem v mnogih točkah«.
Naše delo kaže, kakor naslov pravi, razvijanje posestvenih razmer na Kranjskem in se na druge zgodovinske razmere ne ozira. Začenja z »markami« — mejnimi grofijami Karolingov, kajti iz tega je kmalu razvidno, kako da je tudi na obsegu sedanje Kranjske razvila se taka »marka«. Popisuje dalje razmere naše dežele s Koroško, posebno pa, kako je spadalo Dolenjsko kot »marka« pod Akvilejo, kako so dobile nekatere plemenite rodbine veliko posestva na Kranjskem, nazadnje Rabenberžani in za njimi češki kralj Otakar. Na koncu svoje razprave podaja kratek, a jasen posnetek — »Ergebnis«. Poleg tega dodaja še 5 manjših razprav ali ekskurzov, ki so kaj zanimivi zlasti 1., 4. in 5.
Presojevati podrobnosti nam ne dopušča niti prostor, niti namen tega poročila. O teh naj sodijo strokovnjaki. Splošno sodbo pa bode vsakdo, prečitavši to knjigo, moral izreči v tem smislu, da je g. dr Mell storil domačemu zgodovinarju lepo uslugo in da bodo zlasti oni domači pisatelji z veseljem segli po njej, ki so se in se bodo namenili popisovati zgodovino posameznih kranjskih fara.   Posebno za