Lelo LXTV
VoStatfta pmctbK r glt-rstta
»* t>foof)aiti, v peten, Si. fauuarja
sie?. rj »
Naročnina mesrčno Diu. t.a muzeni-»tvo 41) Din — ne-deljakn izdaja celoletno Din, » Inozemstvo 120 Din
Uredništvo je t Kopitarjevi «16/111

Telefoni ircdilMrai dnevna al niha 2Vf — aoču zm, HM h
Cena 1.50 Din
lakaja vwk dan ajatraj. rasen ponedeljka ia dneva po praznika
Ček račun: Ljub-
I lana it 10 611) m 10.349 /a inaerate« Sarajevo šiv. 7Sf>5 Zagreb štv W.0li, Praga-I )unaj 24.79'
Uprava: Kopitar-jeva 6. telefon 2999
f
Kot pred 30 leii
Ali ni značilno, da je vest o sicer šc zelo dimnatih in oddaljenih načrtih o trozvezi med Anglijo, Francijo in Rusijo udarila med svet ravno tiste dni ko so nesli k večnemu počitku kralja Jurija in je prevzel oblas: pcvi vladar Edvard VIII.? Ali ni zanimivo, da jc samo par ur [>otem. ko so kralja položili v družinsko grobnico v windsorskem gradu, že mogočno korakal skozi pozlačena vrata palačo angleških kraljev v Buckingham — ki j* bila zaprta za sovjetske ministre vseh 18 let, odkar obstoja sovjetska Rusija — komisar za zunanje zadeve sovjetske Rusije Maksim Litviuovf Ali ni vsaj presenetljivo, da je že pred kraljevimi vrati čakal na sovjetskega komisarja zuntnji minister Eden, da ga popelje na politično večerjo, ki je razburila vso politično Evropo? Po svetu je odjeknil glas, da se v Londonu pripravljajo velike stvari
Spomini nas kličejo 30 let nazaj I akrat je impulzivni Edvard VIL začel snovati proti Nemčiji svoj železni obroč ki jc 15 let pozneje tudi zdrobil nemški imperijnlizcm Takrat se je inoral ruski veleposlanik naučiti na pamet rodovnik vseh plemenitih konj predno je mogel upati, da pride v intimne stike s kraljem Edvardom. Bistri Rus se je tudi tega naučil in /a velikim presenečenjem na dirkališču v Epsomu I. 1905.. ko je Edvard govoril izključno samo z ruskim fiosianikom so prišla še druga, veliko večja. L 1904 je šel po Evropi odmev o angleško-francoski zvezi Sledila so otovanja Edvarda v Rim in v Ba<! Gastein. jer je hotel odcepiti najprej Italijo, potem pa Avstro-Ogrsko od nemške tiozve/.e. Končno Je 1. 1907. treščila med dmlf-matski svet vest o vojaški zvezi med Anglijo in Rusijo. Sto let —- odkai je bilo treba strahovati Napoleona — je A ncrlija smatrala Rusijo za svojega nasprotnika. Toda Edvard jc znal upogniti odpor ministrov in javnega mnenja, da s,i zvezo z Rusijo sprejeli kot edini mogoči i/hod spričo nemške nevarnosti. V Evropi sta si stala nasproti dva velika tabora angleško-francosko-ruska trozvoza proti nemški trozvezi, na kateri sta viseli še Avstro-Ogrska in Italija Zgodovina je pokazala, da je imel Edvard prav, ko je 15 let pripravljal trdnjavo, ob kateri si je razbil glavo Viljemov imperijah/.em
Danes, 30 let pozneje se nam zdi da sc zgodovina zopet ponavlja. Na angleškem prestolu s< li novi Edvard, ki je ot! - ojega detlu podedoval očividno mnogo vec, kakor samo krstno ime. Pro4i Angliji vstaja nov nevaren nasprotnik, ki preži na življenis<o živčevje "jene oetovne veljave v Sredozemskem morju
Italija Ta nasprotnik se je p< lavil v dimu abesinske vojne. Zopet bo Anglija potrebovala Edvarda, da bo z železno doslednostjo in neupogljivo potrpežljivostjo pripravljal obrani.io. Zopet bo šla po Evropi za zavezniki, ki so pripravljeni vstopiti v njen krog, ki ga bo ob pravi uri navila in stisnila Samo - to razliko, da gre danes razvoj mnogo hitreje. Edvard VIII. bo skrajšal rok ki ga je njegov prednik dal Nemčiji, in na angleško-francosko-rusko zvezo nc bo treba čakati 7 let. če vsi znaki nc lažejo in če v zadnjem trenutku Italija ne da jamstvu, da nc bo v trmi posnemala zgleda Viljema I lohen zollernskega. Dozdaj takih ju m s tov Sc ni dala. Nasprotno Vedno višje gredo valovi bojevitega razpoloženja proti Evropi, ki še vedno čaka in — prizanaša Vedno bolj jasne "ios tajajo tudi oblike nove zveze med Italijo ln ilcinči jo, zveze na življenje in smrt proti »dobičkarjem svetovne vojne«. Vedno bolj določeno stopajo končno na dan tudi črte tabora, ki hoče Evropo razdejati. Pred 30 leti se je rlo-rajalo isto: le, dn jc takrat poveljevala koaliciji rušilcev Nemčija in sta se nanjo obešali Italija ter Avstro-Ogrska. med tem ko hoče danes zadati prvi udar Italija pomagati pa Nemčija. V srednji Evropi se torej zbira stara družba, ki jo že dolgo poznamo: Italija je zraven. Nemčija je očividno vsaj s srcem že v njej. le od stare Avstro-Ogrske jc ostala samo
/vesta Madjarsko. In kakor jired 30 leti, je tn nova zveza, ki se polagoma snu te v dimu abesinske vojne in \ ropotanju nemških orožnih tovarn, obrnjena v prvem redu proti Angliji, proti Franciji in Rusiji ter proti Balkanu Le kje je ostal Beek s svojo Poljsko!
Ni čudno, če se za staro tnale išče v diplomaciji staro kladivo, ki se je že enkrat obneslo in ki tudi v drugič ne b" odpovedalo. Proti vzh
ajajoči zvezi srednjih velesil / madjarsklm obeskom vstaja v prvi vrsti angleško-franc-osko-ruska zveza. To jo pomen Litvinovega pojava v buckinghamski palači tei razlaga za pompozen sprejem, ki ga je bil deležen rdeči maršal Tulia-čevski pri angleškem generalnem štabu. Pod Edvardom VIII., ki je pomerjen po avtomobilu in letalu, očividno ni vet treba poznati konjskih rodovnikov za uvod v politične zveze, ampak zadostuje točen seznam letalskih motorjev, ki jih je ruska vojska v stanu staviti na razpolago trozvezi, ki se v zatišju snuje, proti italijansko-nemški zvezi, ki se za obzorjem pripravlja. Proti nameravanemu italijan-sko-neinškemu komplotu vstaja nadalje čisto nova oblika organiziranega Podonavja. v katerega se jc v zadnjem trenutku zatekla tudi še Avstrija, potem ko je pobegnila od preveč nevarne tovaršije. Najnovejši dogodki, o katerih smo v zvezi s češkoslovaškim ministrskim predsednikom Hodžo včeraj na uvodnem mestu govorili, nam dajejo vso potrebno razlago in dobivajo v luči londonskih avdijcnc pri kralju Midi čisto določen pomen: postaviti nasproti italijansko-nemški zaroti, četudi je še samo v načrtih, organizirano Podonavje. Končno sc Je tudi Balkan, tretji cilj koalicijc obeh fašizmov, pravočasno organiziral, da bo vsak udarce prestregel. Povezal se je v balkansko zvezo, ki jc nedavno Angliji žc solidarno obljubila, da ne bo ostala na strani, če bi se povojna izdaja predvojne srednjeevropske koalicijc hotela spraviti nad Anglijo v Sredozemskem morju, n je dobila tudi od Angležev enako zagotovilo, če bi se rovarjenje začelo v Podonavju in na Balkan u.
Edvardu VIII. torej ne bo treba toliko truda iu prepričevalne nadarjenosti, kol jc jc
K
Angleško-hitajska-mongolsha zveza proli Japonski?
Križišča imperijalizmov v Aziji
Anglija pošilja Rase v boj proli Japoncem kot pred 35 leti Japonce proti Rusom
Japonci zasedli Kalgan
Vest, ki prihaja iz Sovjelom prijazne Zunanje Mongolije, oziroma iz njene prestolice Ulan Ba-tor (Urga), da so japonske in mandžurske čete zasedle kitajsko mesto Kalgan, se potrjuje tudi z ruske strani. Ker je Kalgan, starodavno kitajsko trgovsko mesto severo-zapadno od Pekinga, izredno važno gospodarsko križišče na meji Kitaja in mongolskih plemen, je ta novica zbudila veliko pozor-nost. Skozi Kalgan vodi avtomobilska cesta iz Pekinga čez Ulan Bator v Irkutsk, katera bo sedaj pod kontrolo Japoncev, ki so se mesta polastili zaradi njegove strategične važnosti. Moskovska »Krasnaja Zvezda«, organ generalnega štaba rdeče armade, piše, da Japonci sistematično delajo na to, da obkolijo Zunanjo Mongolijo, ki je zvesta zaveznica sovjetov ter da svojo armado čim delj potisnejo do ruske meje v loku od izvirov Amurja do Altaja in si tako zasigurajo najugodnejši prostor za razvitek svojih sil, ko bi prišlo do vojne z Rusijo.
Krili v Mosbv
V resnici je to namen Japonske, ki je z zasedbo Kalgana dobila v roke važen center, s katerega lahko izhajajo na vse strani radialno divizije, ki bi preko Zunanje Mongolije skušale udariti na Cito in Irkutsk. To je največjega pomena za japonsko armado zategadelj, ker bi sovjetska daljnov/hodna armada, ki je pod vodstvom Bliicherja, na ta način bila od Zapadne Sibirije in Rusije odrezana, obenem pa bi Japonci mogli na vzhodu zavzeti ustje Amurja in se polastiti Vladivostoka. ki jim je nevaren kot letalska baza Rusov za napad na japonska glavna mesta. Razume se, da »Krasnaja Zvezda« v zavzetju Kalgana vidi »skrajno nevarno ogrozitev sovjetske unije v Aziji« in da hudo na|iada japonski inifierializem, ki dela na krvav sjx>pad.
Značilen politični umor
Izve se tudi, da so neznanci zagrešili političen umor, ki je v zvezi z japonsko akcijo v Mongoliji. Neki mongolski knez, ki je bil ugleden član bivšega mongolskega sveta, kateri je upravljal (ako zvano Notranjo Mongolijo pod kitajsko suvere-niteto. je bil te dni baš blizu Kalgana ubil, ko sc je vračal iz Nankinga, kjer je bil kouferiral z maršalom Caiikajšekom. Znano je. da so Jajionci, ko jim ni uspelo, da pod videzom avtonomije odtrgajo od Kitaja vse severne province s Pekingom vred, dobili zase najmočnejšega mongolskega kneza Teh-Vanga, ki je proglasil neodvisno mongolsko državo, katera obsega provinco Sujijan, dočim so Mandžur ci zasedli Čahar. Knez, ki je bil te dni ubit. pa je bil T e h - Y a n g o v tekmec, ki je hotel s pomočjo Kitaja preprečiti japonske načrte, pa je moral zato plačati s svojim življenjem
Budizem proti sovjelom
Neodvisna Notranja Mongolija je torej dejstvo, ki ga ne Kitajska ne Rusija ne bosta mogli odvrniti. Tehvang je svojo residenco ustanovil v mestu Pailingmiao, kjer mu stojijo na strani japonski svetovalci. Sicer bi Tehvang rad zedinil vse Mongole, to pa zaenkrat ni mogoče. Japonci so pridobili zase vse konservativne Mongole, posebno pa njihove lame, to je budistovske menihe, ki na eni strani delajo proti rupubličanskemu Kitaju in njegovemu brezbežnemu šefu Čankajšeku, na drugi strani pa pridigujejo sveto vojsko proti Rusom, ki so se polastili Zunanje Mongolije in jo sovjetizirali. Mongolija je prepravljena od japonskih budistov-skih duhovnikov, ki delajo na združitvi vseh bu-distovskih pokrajin pod vodstvom jajx>nskega budizma, ki ima danes v rokah tudi japonsko državno upravo, ter jK>tom takozvane Ničiren-sekte propagira v e 1 e a z i j a t s k i nacionalizem v znamenju budizma. Zaenkrat gre Japoncem samo za to, da ustvarijo močno armado iz Mongolov, ki se nahajajo deloma pod žezlotn mandžurskega cesarja Pujija v mandžurski provinci Hsingan. potem v mandžurski provinci Džehol in v »avtonomni« pro-
vinci Čahar ter v sedaj »neodvisni« Zunanji Mon-
foliji, ki se zaenkrat razprostira samo na provinco ujijan, jo pa hočejo razširiti še na druge kitajske mongolske province na severozapadu, tako, da bi se japonski vpliv razprostiral tja do Altaja.
Anglija-Kitaj-Rusija
Da Japonci tako hitijo, ima svoj vzrok tudi v letu, ker se je v zadnjem času začela tvoriti zveza med Anglijo, Kitajem in Rusijo, ki je očitno naperjena proti japonskim azijskim načrtom. Kakor so
Angliže leta 1104 in 1005 izrabili laponsko za to, da oslabi Rusijo, tako hočejo danes Rusijo poslati J boj zoper Japonsko, ki ogroža angleški kapitiš
v Kitaju in Avstriliji ter vodilno vlogo Anglije v zapadnem Pacifiku. O kitajskem poslaniku v Angori, ki je bil nedavno v Moskvi, pa se ve da je imel s seboj načrt kitajsko-ruske zveze. Na podlagi te jx>-
Japoncev, oziroma ako bi se jx>srečilo Japonce po-
polnoma potisniti iz azijske celine. Gotovo je, da je Zunanja Mongolija danes vseskozi ruski teren za razvitek sovjetske armade in tudi pogodba s Kitai sko se zdi jako verjetna.
Japonska to seveda vse dobro ve in dela s čim večjo naglico, da se ne bi njeni nasprotniki med tem tako okrepili, kakor nameravajo, saj je znano, da je sovjetski general Bliicher poslal že celo di vizijo in močno letalsko eskadro v Ulanhator.
Komunisti v Hopeju
Tokio. 30. januarja b. Iz pokrajine llopej, ki leži na severnem Kitajskem, poročajo, da jc tamkaj nastala jirava komunistična revolucija, ki sc Širi tudi v vseh sosednjih pokrajinah z neverjetno naglico. V raznih mestih so komunisti že vzpostavili sovjetsko ustavo in so njihovi oddelki zasedli vsa važnejša mesta in križišča. Revolucija se širi predvsem v sosednji pokrajini llonan in Santung. Vladne čete, ki so bile jx>slane, da zadušijo komunistični ujx)r, so bile že pri prvem poskusu pelinoma poražene.
Hlinkovi pogoji za vstop v vlado
Praga, 30. jan. b. «Prager Tagblatti poroča, da trajajo pogajanja med ministrskim predsednikom Hodžo in zastopniki slovaške ljudske stranke prelatom Hlinko in poslancema Tiso in Sokolom za vstop v vlado, še vedno dalje. Slovaški zastopniki so po imenovanem listu predložili ministrskemu predsedniku Hodži pogoje, ki so sledeči:
1.	Ustanovitev posebnega ministrstva za Slovaško. Če pa to ni m o -g o č e . s e m o r a j o v v s a k e m m i n i s t r s t v n ustanoviti posebni odseki za S1 o -
v	a š k <>.
2.	Sprememba zakona o p r e o s n o -
vi	d r i a v n e uprave v tolik«, da dobi slovaški deželni zbor sam sprejema zakone o s p o d a r s k i li, kulturnih vprašanjih.
3.	Pravice slovaškega deželnega predsednika s c razširijo tako, da bo imenovanje, napredovanje in prestavljanje uradništva na Slovaškem mogoče I e z njegovim pristanka m.
4.	V državnem proračunu mora dohiti Slovaška sorazmerno pravično udeležbo po odstotkih prebivalstva.
Sarraut se ie predstavil
p r a v i r o , da gotovih g o -n socialnih
5. Državni uradniki delujoči na Slovaškem dobijo svoj posebni uradniški statut.
t>. Državne dobave se morajo sorazmerno pravično raztegniti tudi na Slovaško.
7. Država mora izvesti na Slovaškem večja javna dela. predvsem zgradba novih železnic in izboljšanje poljedelstva z razsiiševanjeiu močvirij, zavarovanjem gorskih potokov ...
H. Država mora slovaška kopališča iu letovišča kakor tudi slovaška podjetja in slovaško industrijo podpirati.
!). Slovaški mora hiti zajamčena sorazmerno pravična udeležba pri hreKjioselnih podporah Brezposelno podpore morajo na Slovaškem dobi vati tudi neorganizirani poljski delavci.
10. Vse državne urade, gospodarske iu socialno ustanove je treba depolitizirati.
It. Država mora pomagati pri razdolžitvi slovaškega kmeta.
12.	Država naj zgradi večjo cestno mrežo po Slovaškem in naj prevzame v svoje breme vzdrževanje nedržavnih potov.
13.	Držav a m o r u dati v e č j e p o d p o -r e za zgradbo šol, v š t e v š i ludi c e r k v e n o šole.
Francija - nazaj h AngHji
Tesno z Belgijo, Malo zvezo in Rusiio
Pariz, 30. jan. c. Dopoldne je bila seja vlade, na kateri so ministri definitivno sprejeli besedilo j vladne izjave. Vlada se je predstavila parlamentu in senatu na seji, ki sc je v obeh zbornicah začela ob 15 popoldne.
V zunanjepolitičnem delu vladne deklaracije izjavlja vlada, da lin Francija nadaljevala tisto politiko miru. ki jo vodi že vseh 20 let. Ta politika sloni na brezpogojnem spoštovanju vseh mednarodnih obvez in na skrbi za razvoj sistema kolektivne varnosti. Vse to pa izvaja Francija na podlagi pakta Zveze narodov. Francija ho vse storila, i da privede do nujne rešitve vojne v vzhodni Afri-I ki, in sicer popolnoma v skladu i duhom in dolo-| čili pakta Zveze narodov. Vlada je prepričana, da i je na pot te politike treba iti samo iz sistema o | medsebojni pomoči .to je na podlagi zavezniških 1 pogodb, ki vežejo Francijo i Belgijo, Anglijo, dr-
Edvard VIII. obišče imperij
Odsoten 10 mesecev - Kronanje v Indiji
London, 30. jan AA. Današnji »Daily Herald« poroča, da bo kralj Edvard VIII. takoj po kronanju napravil daljše potovanje po britanskih domi-nionih, državah in kolonijah britanskega imperija. Na tem potovanju bo ostal približno 10 mesecev. Za časa kraljevega potovanja bo kraljevsko oblast izvrševalo namestništvo, v katerem bodo kraljica Mary, yorški vojvoda, gloucesterski vojvoda in kentski vojvoda. List piše, da še ni uradne odločitve o tem potovanju. Vendar pa je gotovo, da bo kralj Edvard VIII. to potovanje izvršil, ker hoče takoj po nastopu vladanja pokazati svoje
potreboval njegov prednik, da pravočasno sklene obroč okrog dinamitne zveze, ki se sredi Evrope naenkrat zopet pojavlja. Obroč je že pripravljen, da se stisne n.. prvo pt.veljc. In to je, na žalost bodi povedano, kar bo končno Evropo, to ubogo civilizirano Evropo, h rešilo vojne. Če bi bil Edvard VII. še živel I 191+.. bi Nemčija nikoli ne bila napadla, ker bi bila točno informirana, kaj jo čaka. Če bo tudi Edvard VIII. tako odločno in nedvoumno, pri belem dnevu in pred očmi vsega sveta kazal, kako' hoče odgovoriti nu vsak zti\ raten udarec, potem udarca ne bo - in Evropa im mlademu angleškemu kralju hvaležna.
razumevanje vvestminsterskega statuta, ki zagotavlja dominionom enakopravnost z Anglijo. Vladar hoče takoj po kronanju preživeti gotov čas v vsakem izmed neodvisnih dominionov, kakor je to storil tudi pokojni kralj Jurij V., ki je to potovanje opravil leta 1911, eno leto po svojem prihodu na prestol. Kralj F^dvard VIII. hoče med tem potovanjem biti v Delhi na svečanem zboru »dur-bar« kronan za indijskega cesarja.
Knez-namestnik
pri kralju Edvardu
London, 30. jan. AA. Snoči je kralj Edvard VIII. sprejel v Buckinghamski palači jugoslovanskega kneza-namestnika Pav<a. Kralj Edvard se je razgovarjal s knezom-namestnikom poldrugo uro. Po obisku je bil knez-namestnik v Buckinghamski palači na intimni rodbinski večerji pri angleški kraljici Mary. Na večerji so bili razen kneza-namestnika še norveški kralj Hakon in kraljica Maud, vojvoda in vojvodinja Yorška, vojvoda in vojvodinja Kentska in hči pokojnega kralja Jurija princesa Mary.
Danes dopoldne ob 10.30 je knez-namestnik ......,.......
Pavle sprejel v hiši vojvode in vojvodinje Kestske : potrjeno, britanskega zunanjega ministra Edena.
žavami Male zveze. Italijo in Rusijo. Vlada hoče ostati zvesta politiki tesnega sodelovanja med Anglijo in Francijo, ker je samo na ta način mogoče zagotoviti miren razvoj sedanjega mednarodnega položaja.
Zelo živahen dan v Londonu Eden zopet pri Litvinovu
London, 30. jan. c. Kralj Edvard VII. je dane* nadaljeval s sprejemi v palači Buckingham. Dopoldne je najprej sprejel madjarskega zunanjega ministra de Kanvo, nato je bil sprejet afganistanski zunanji minister, za njim pa je prišel h kralju turški zunanji minister Knždi Vras. Popoldne je kralj sprejel vodjo ameriške delegacije na jiomorski konferenci Normana Dawisa in ira škega princa.
Zunanji minister Eden je dopoldne najprej obiskal kneza-namestnika Pavla. V zunanjem ministrstvu je nato sprejel turškega zunanjega ministra Ruždi A rasa in albanskega zunanjega ministra. Končno je prišel v zunanje ministrstvo še litavski zunanji minister. Zvečer je odšel Eden k Litvinovu, s katerim je imel ponovno zelo dolg sestanek. Takoj nato je bil objavljen demanli. češ da Lilvinov ni zaprosil za posojilo v Londonu.
Tudi nemški zunanji minister von Neuratli je smatral za potrebno, da pojasni svoje stališče v zvezi s celotnimi razgovori v Londonu. Von Neu-ratli je posebn o podčrtal v svoji izjavi, da Nem čija še ni pristala na letalski pakt, ki naj bi vezal države zapadne Evrope. Nemčija ne more pod pisati takega pakta vse dotlej, dokler traja vojna t vzhodni Afriki.
Zaskrbljeni Hlod!ar K«nvr*
London. 30. jan. b. Madjarski zunanji minister Kanva .ki je zastopal Madjarsko na jiogrelm blago |K>kojnega kralja Jurija, je obiskal angleškega zunanjega ministra Edena in stalnega tajnika zunanjega ministrstva Vansittarda. Razen lega je ime, Kanya daljše sestanke tudi s knezom Sinrhemher goin in z italijanskim poslanikom v Londonu (> ranili jem. ki gii je obiskal ihakrat Madjarsko delegacija v Londonu sc jc vpisala tudi i knii«. italijanskega prestolonaslednika tlmherta. Tukaj tndi trde. dn pojde zunanji minister Knnva ii I,on (Iona v Italijo, kjer bi se sestal s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem. Poročilo pa ,4e ni
SI ran
»S1.0VJSNKO, dne f? 1. jantiaijn
štev.
Po velikih bitkah v Abesiniji
Kiilnisclu- Zeituug« prinaša sledeči pregled o zadnjih dogodkih nn hoiiščn od svojegii \ ojaškegn opazovaka:
/.iiiugiislo vilo luiilore o Gruziiini jevem uspehu so utihnile iu čutili je du bo mirno razmišljali, je /.opel marsikaj postuvilo nu svojo pravo mesto. Vojno poročilo ki gn i/dnjii ministrstvo zu propagando, sc je spočetka ru/.pi-savalo o kilometrih 70. l J"'. "Mi! I oda to ni Mlu tekma, ampak nu j lii predstavi iulo vojaško prodirun.je. /delo se je torej verjetno, da so sc \ sil plemena rodu (»cilu podvrgla Itiilijii-iioin. Vojaški pisatelji Italije so že videli preti seliti j velike cilje. Uspeli Gruziuni ju nuj lii popolnoma spremenil položaj. Sedaj lahko prodira iui llanir in še malo. pa sc bt> abesinsko cc-iti r*tvo /rušilo, lako smo mogli brati v t.o/zetta del Popolo-. ki izhaja * Tiiritili: Itu-lijiinski kruli je poslal čestitke, v katerih beremo. du je gotovo, da bodo pod vodstvom njegove oksrolence luitioiiulne in somulijske čele zniagovito dosegle še tlal.jnt cilje« Seveda je tudi Vlnssolini brzojavno čestitat.
Trebil pu bo količke nekoliko luili zadaj /iiliiii. 1/ doiliitnih poi oči I vemo. da Grnziuui iti prebil sovražni" fronte, ampak Iu |e sovražnika le iui tiniiku dotekel in potelkil. Mesto s seli plemen Gulu sn sc italijituski natloblusti pokorili le popluvnrji na ozemlju ki so ga Italijani zasedli, to je med reko Dami Parma in (.anale Doriu. Graziani tudi ni uduril proti llararju. ker niti primanjkuje čet«, kakor se sedaj pravi. Tudi ne prodira proti jezerom, ki leže južno od \ddis A belic in tvorijo naraven dohod proti glavnemu mestu, ampak se omejujejo nn to. da organizirajo zasedeno Ozemlje«. Graziani si torej hoče ustvariti oporišče. Govori se pa že sedaj, da vlada veliko pomanjkanje vode in da se njegove čete že zopet umikajo nazaj na svoje izhodišče, lo se,vetju nc govori z<i razširjanje strntegičnega uspeha«. Kljub temu pa ne smemo prezreti, da je taktičen uspeh Italijanov pomember
Pokazalo se je kot nesporno, da morejo Italijani v ravnini zlomiti \suk ubesiuski odpor rudi svoje tehnične premoči. V Im jotu tncni naskoku niso mogli zavzeti abesinskih položajev. Sami priznavajo, du so bili odbiti Toilu nato ie posegla v boj tehniku. Orjaški bombniki so letali sem in tja po štirikrat na dan in z ogromnimi količinami razstreliv zasuli sovražnika. Po nekaj dneh ni bilo pač nobenega branilcu več. V Riniti so navedli sledeče številke: izvedli so 190 poletov s skupno (>75 urami in pri tem vrgli 19.027 kg ekrazita. Negeli ji-, obdelava I o 2<i orjaških bombnikov. Temu orožju Abesinci ne morejo ničesar nasprot postaviti. Zato je zanje čisto brezupno, ako sc v ravnini spuste v boj z. Italijani. Kjerkoli to store, napravijo veliko napako, t isto nemogoče pa je dn lii se italijanska tehnična nadmoč mogla / enakim uspehom izkazati v gorovju. Tam so pogoji čisto drugi, lam gre z.a junaštvo mož. pri čemer se je izkazalo, da Italijani abesinuki moški hrabrosti še daleko niso dorasli. F vidi nn severu so morali Italijani v precejšnji meri opustiti napade iz. zruka in so se pričeli posluževati topništva, kjer morejo.
Addis Uicbu je vojaški neuspeli rasa Deste skušala prikrivati, dokler se jo dalo t isto razumljivo. Moramo vedeti, dn igra propaganda \ Afriki veliko vlogo in da si vsaka vest že od ust do ust strašno pretirava. Priznanje tudi delnega poraza lii se že po pui kilometrih razdalje spremenilo v popolni poraz Vendar pa lahko rečemo, da neguš položaj popolnoma pravilno pojmuje Neguš smutra. dn je armada rasa Deste deniorulizirana in v razkroju. Radi tega je proglasil novo mobilizacijo. Verjetno uspeli te mobilizacije nc bo preveč velik Govori so sicer o 200.00!) vojakih, kar pa bo pretirano. ker ni toliko orožju Gotovo pa je, du so nu jug odšla močna ojačenja in cla hiti na pomni arniaila rasa Mnkoneua Mnogo se je govorilo, da bo rus Nasilni izpred llararju napadel Gruziunijn \ bok Izkazalo se pu je, tla to ni resnica. Bila bi tudi velika taktična nu-paku opustiti dobro položaje v gorovju in iti v dolino, kjer je italijanska pomoč nesporna.
Govorica o 10.000 mrtvih Abesincih se nam nc zdi posebno verjetna Tudi ostali evropski vojaški izvedenci so mnenju, da l>' tolikšno število mrtvili bilo mogoče le pri armadi, kakor je ras Dcstu nikdar ni imel Italijani sedaj pravijo. dn je Graziani zaenkrat svoj namen dosegel. Proglašajo, du je pred nastopom deževja I hotel svoj položaj izboljšati,' kar nuj lii so mu j tudi posrečilo .
/di se. <Ih se je nu severnem bojišču nekaj podobnega prigodilO. Kukor ji tn. jugu hot-.d ras I Jesta ogrožati italijanske zvezi z zaledjem pri mestu Dolo. tnko je tudi ras Ka-a nu severu s sunkom proti lluiisicnu hotel prekiniti zvezo Makale z Aduo le kakor jt u« jugu Graziani z uspešnim sunkom odvrnil nevarnost obkoljenju, tuko je hotel tudi Badoglio nn severu z lastnini napadom preprečiti abesinsko ofenzivo Kakšen uspeli so pri tem imeli Italijani. v resnici ni mogoče presoditi. Po itulijuu-skih 'poročilih se je abesinski poskus ponesrečil. Toda pravega zmagoslavju ne najdemo v italijanskih poročilih. In maršal Badoglio je sum pred časnikarji pomlurjpl. da pesimizem ni nn mestu. Pri -s i j ti j ni zmagi bi to m bilo potrebno. I udi poročilu niso čisto jasna. 22. ja-nuarja ji vojno poročili1 n« široko slikalo uspeh južne armade, potem pa je bil pristavi jen siimo en stavek: V I emliienu pripravl jamo napad. Dim nato sledi poročilo: Na eritrejski fronti so ljudi boji. v katere je zapletena posebno divizi ja črnili srn ji V poročilu 105 lic-reiuo, du so hoteli Italijani prestreči sunek ras Kusu z lastnim napadom. To du .jo vodilo do ogorčenih bojev, ki so bili zaključeni = polnim italijanskim usjiehom. Poročila torej ue trdijo, (lii so Italijani napredovali. Celo to jc dvomljivo. ako so zopet osvojili postojanke, ki so jih \besinci zavzeli.
lodu imejmo vedno pred očmj, da Italijani itak ue stavijo več svojega glavnega upanju nn uspeli svojega orožja ampak pričakujejo usjii'-hu v Abesiniji od politike. Ilučunajo namreč, dn bi zasedba obmejnih abesinskih pokrajin mogla voditi do razkroju abesinskega cesarstva in tnko do osvojitve nekaterih abesinskih pokrajin, če mogoče brez. boja. Ti jc tisto, na kur so Italijani itak r. vsega ptjčetka svoje ufiiške ckspcdicijc računali.«
Domači odmevi
Z abesinskih boiišč
Abesinski plen pri Makali 25 lopov, 13 strojnih, 5 avtov
Prodiranje abesinskih čet v Tembijen in ob Geralti se nadaljuje. Po dobljenih poročilih so Abesinci zaplenili v teh krajih 25 topov in 13 strojnic. Razen tega se je četam dedžasmača Sa-leja posrečilo zapleniti pet italijanskih avtomobilov. V poslednjih bojih je padlo 30 Italijanov. Italijanska bombna letala so ponovno obslreljevala Ahi.ibi. Pri poslednjem obstreljevanju so poruši'i dve cerkvi v tem kraju. Po dobljenih poročilih se je Abesincem posrečilo sestreliti v tem odseku eno italijansko letalo. Pilot je mrtev.
Ras Nasibu na pomoč
Džibuti, 30. jan, b. Po informacijah iz Addis Abebe -e ras Naiibu v resnici z vso naglico bliža z armado dobro oboroženih 25.000 mož proti gornjemu toku reke Vebe Šibeli, odkoder n». namerava spustiti proti gornjemu toku reke Gestro ter udariti v bok italijanskih vojnih sil, ki So prodrle na severu vzdolž reke Ganale Doria in Doria Parme, Če se rasu Naiibu posreči ta manever in če njegova armada nc bo zaradi dolgega marša izmučena, postane za ta del Grazianijeve armade taka vojna operacija lahko usodna. Vse kaže, da ras Našibu napreduje s svojimi četami le pozno pono-č: v temi, kajti doslej ga italijanska letala kljub skrbnemu preletavanju niso mogla odkriti.
S severnega bojišča se pa potrjuje vest, da je vojni minister ras Mulugeta bil pri nekem bombnem napadu hudo ranjen, medtem ko je njegov sin podlegel strašnim poškodbam. Zadel ga je kos razpočene bombe ter mu nevarno poškodoval prsni koš.
Mussolini: Do konca!
Rim, 30. jan. c. Italijanska vlada je imela popoldne sejo pod predsedstvom Mussolinija. Po seji je hilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da je duce podrobno poročal o zadnjih dobah in dogodkih mednarodne politike. Mussolini je primerno razložil ozadje krize francoske vlade in to vprašanje obravnaval v zvezi z italijanskim memorandumom, ki je pojasnil dovolj jasno, zakaj Anglija koncentrira svoje brodovje v Sredozemskem morju.
Nato je Mussolini podčrtal velike zmage ita-'■'ianske vojske v vzhodni Airiki. Poveličeval je pri tem duha in disciplino italijanskega vojaka. Obenem je Mussolini obvestil svoje tovariše, da odide v kratkem 50.000 delavcev v vzhodno Airi-ko, kjer bodo takoj začeli civilizatorično delo moderne Italije. Mussolini je v svojem poročilu ugotovil pogum in pohvalil zvestobo in borbenost vsega italijanskega naroda. Te lastnosti italijanskega naroda izpričujejo vsemu svetu, da bo ita-'.ijanski narod vzdrž.al do konca.
Italijansko uradno poročilo
Rim, 30. januarja. AA. Agencija Štefani pri-jbčuje komunike št. 108: Oddelki eritrejskega topniškega zbora nadalje širijo in konsolidirajo -lase postojanke v Tembijenu. Naknadno smo ugotovili, da je v bojih med 20. in 24. januarjem na abesinski strani padlo 5000 vojakov in da je bilo med padlimi častniki tudi več poveljnikov. Števila ranjenih Ahpsinrev nismo mogli dognati, vsekako |e pa zelo veliko.
Sprejemi pri predsedniku vlade
Belgrad, 30. jati. m Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je teknili dopoldnevu sprejel v svojem kabinetu romunskega poslanika na našem dvoru Meksau-dra Giiruuescu.
Včeraj je obiskala deputacija 20 uglednih zastopnikov naših jugoslovanskih Nemcev iz vse države predsednika vlade dr, Milana Stojadinoviča in prosvetnega ministra Dobrivoja Stoševiča. De-putacijo so vodili senator dr, Grassi, poslanec dr. Kraft, evangeljski škof dr. Popp, predsednik nemške cvangeljske cerkve dr. Rott, predsednik reformatorske cerkve dr. Kurz, dr. Moser in dr. Konrad Schmid.
Seja vlade
Na somalijskem bojišču ni bilo pomembnih dogodkov. Letalstvo vrši redne izvidne polete in obstreljevanje. Tako so letala obstreljevala zbrane sovražne čete južno od Makale, na somalijskem bojišču pa pri Degamedu.
Bombardiranje bolnišnic
Izjava angleškega zdravnika
Ha vas poroča: V prestolnico je prišel angleški dravnik, upravitelj poljske bolnišnice v Valbiju severno od Desiia. Ta bolnišnica je bila nedavno bombardirana od italijanskih letal. Zdravnik je podal podroben popis okolnosti, kako je bil izvršen napad. Med drugim je zdravnik rekel, da je v času napada bolnišnica bila prepolna težko ranjenih. Nad mnogimi smo morali ali bi morali izvršiti amputacijo. V bolnišnici so bili tudi mnogi ranjenci neborci, ki so bili ranjeni o priliki letalskih napadov, Teh neborcev je bilo ob času napada v bolnišnici nad 50, Nekatere od njih so nam pripeljala letala Rdečega križa. Tako je letalo prineslo v bolnišnico nekega Abesinca, ki so mu bili zlomljeni obe nogi in ki je težko ranjen iskal pomoči šest kilometrov daleč. Ob času bombnega napada ie večina ranjencev zbcž.ala iz bolnišnice in večina je zaradi tega umrla.
Poljska hoče kolonije
Pariz. 30. jati. A A. Havas poroča iz Varšave: Zunanji minister Beck je imel govor pred proračunskim odborom Senata in je pri tej priložnosti ponovno načel vprašanje kolonij. Na koncu svojega govora je Beck dejal:
Poljska si pridrži pravico, da v Ženevi načne to vprašanje.
Egipt končno dobil vlado
Kairo. 30. jan. c. Ali Maher paša jc danes sestavil novo vlado. Sam je poleg predsedstva prevzel še notranje in zunanje ministrstvo.
Sporazum o „Kreditanstalt"
Dunaj, 30. jan, AA. Havas poroča: Po sporazumu, ki je bil včeraj podpisan v Londonu, bodo upniki Kreditanstalta dobili 100 milijonov šilingov in od tega 60 milijonov takoj, 40 milijonov pa v 20 anuitetah po dva milijona. Avstrijska vlada bo dajala Kreditanstaltu vsako leto tri milijone šilingov, in sicer skozi 40 let kot garancijo za njegovo varnost. Sedanja vrednost vseh teh izplačil se ceni na 78 milijonov šilingov.
Konzularne prestavitve
Sibenik, 30. januarja. Italijanski konzul v Ši-beniku Pio Archi je bil prestavljen v zunanje ministrstvo v Rimu. Njegov naslednik šc ni nastopil j svoje službe.
Sušak, '30. januarja. Generalni konzul kraljevine Jugoslavije na Reki dr. Milošcvič je bil prestavljen v Belgrad. Na izpraznjeno mesto je sedaj postavljen dosedanji konzul v Trstu dr. V Kojič.
Dunajska vremenska napoved: nestalno prehodno vreme, mogoče začetek mrzle dobe s sne-nom w uvnH
Belgrad, 'Ml. jan. m. Popoldne od 17. do 19. ure je bilu seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra dr Milana Stoindinoviea. Poleg ostalih vprašanj so bila rešena na dii-nušnji seji tudi sledeča- I uredba ki jo je predložil finančni minister o plačevanju dolžnega davka iz prejšnjih let do koncu I. 1932. la uredba predvideva, dn bodo kmetje in manjši obrtniki tn davek mogli plačevati s koruzo namesto v denarju. 2. Uredba na predlog trgovinskega ministra " postavitvi enote za merjenje Izdelanih kož v javnem prometu.
Po seji ministrskega svetil so se časnikarji: rnzgovarjali z ministrom za go/ilove in rudniki' G juro Jankov ičein ter so ga opozorili tudi mi vesti, ki so širijo o ponovnem znižanju uradniških plač. Minister Jankovu- jp časnikarjem no to vprašanje odgovoril, da so te vesti popolnoma neosnovane in je časnikarje tudi pooblastil, (lii ta njegov demunti objavijo.
Razgovori „zdruiene" opozicije v Zagrebu
Zagreb, 30. jan. b. Včerajšnje popoldne so se nadaljevali v stanovanju Večeslava Vilderja razgovori med SD koalicijo in srbijansko izven-parlamenlarno opozicijo. Razgovori so se tikali predvsem aktualnih vprašanj, ki so bila že jiri zadnjem sestanku predmet razgovorov. Razgovori so potekali po navodilih, ki so jih delegati SD koalicije dobili od dr. Mačka, Božidar Gavrilovič in Vlajič pa od vodstva bivše demokratske in bivše zeniljoradniške stranke. Razgovori so trajali do 0.30, nakar je bila tudi večerja v Gradskem IKidnimu. Udeležili so se je dr. Hinko Krizman, Žiga Šola in ostali predstavniki srbijanske izven-pnrlamentarne ojiozicije.
Danes [»opoldne ob 0 sta Milan Gavrilovič in Božidar Vlajič zopet obiskala dr. Mačka. Sestanka se je udeležil tudi Jelašič ler Večeslav Vilder. Dr. Šuteja ni bilo. ker je ponoči odpotoval v Sarajevo.
Na včerajšnjem sestanku v stanovanju Večeslava Vilderja je bilo sklenjeno, da se bodo delegati srbijanske izvenpariamentanie opozicije kmalu zopet vrnili v Zagreli v svrho nadaljevanja razgovorov. Nocoj potujejo v Belgrad, da obvestijo tam šefa bivše samostojne demokratske stranke .Ljubo,; Davidovima in šefa bivše zeiuljoradniške stranke Jopo Jovaooviča o izidu razgovorov v Zagrebu.
Z novimi navodili in . novimi smernicami, ki jih bodo delegati obeh omenjenih srbijanskili strank dobili od vodstva, se bosla vrnila g. Vlajič in Gavrilovič zopet v Zagreli ter skušala zaključiti razgovore. Pričakuje se, da.se bodo na tem sestanku konkretizirala stališča združene« opozicije v jiosameznih aktualnih vprašanjih. Ko se doseže Io, pa ho sledil prihod Ljube Davidoviča in Joče Jovanoviča v Zagreli, da vrneta predvsem obisk dr. Vladku Mačku ter z njim končnoveljav-no pretreseta vsa važna vprašanja in sprejmeta skupne sklepe.
*
Marušičevo glasilo tolče po Marušiču
»Glas naroda-, ki sedaj izhaja v Narodni tiskarni, je v včerajšnji številki pod naslovom »Politični protekcijonizem« očividno hotel naslikati razmere, kakor so pri nas vladale v dobi diktature JRKD in pa JNS, v kateri je na najbolj vidnem mestu sodeloval tudi g. Marušič, eden med ustanovitelji »Glasa naroda«. Da bi pa spoznanje o politični korupciji pod JNS pri merodajnih puciljevcih in marušičevcih, katerih glasilo je »Glas naroda«, ne učinkovalo preveč »revolucionarno«, si je »Glas naroda« pomagal s tem, da citira »Lid. Listy« naslednje:
Režim politične strankarske legitimacije po uradih zbuja v pribivalstvu rastoče nezaupanje v državno upravo in pravni red. Ljudje imajo vtis, kakor da nimamo oblastnij republike, ampak političnih strank. Politični protekcionizem vodi pri mnogih uradnikih tako daleč, da mislijo, da se jim ne _ more nič zgoditi, samo da v uradu ustrezajo željam svoje stranke, brez ozira na splošni blagor in pravično uradovanje. »Za menoj stoji stranka in drugo me nič ne brigal« si pravijo. Itd.
Sicer si je »Glas naroda« znal dobro pomagati, toda dvomimo, da bi njegovi krušni očetje ne uganili, kam pes taco moli. In potem bo ropot!
Iz internacije
Jajce, 30. januarja. 7. odlokom notranjega ministrstva jc bil puščen iz internacije g. Šerif Kosmič, dolgoletni sodelavec pokojnega St. Radiča. Prejšnji režimi so ga internirali v vas Volari (okraj Jajce), kjer je moral prebiti politih pet let
Zagreb, 30, januarja. Dr. Drag. Jelič jc bil z odlokom notranjega ministrstva izpuščen iz internacije, oz. bolnišnice v Vrnjački banji, kamor je bil kot interniranec poslan radi zdravljenja.
Pohvala za molk
Z oziroin na nekakšno konferenco bivših satno-stojnežev v Ljubljani, o kateri je poročala tudi bcl-grajska »Politika«, je senator in minister n. r. in posestnik iz Vel. Lašč na Dol g. Jannez Pucelj poslal »Politiki« pismo, v katerem pravi, da ga zelo veseli, ker nihče od udeležencev konference tli dal »nepoklicanim« nikakih podatkov o poteku kotife-rence( kako so neki |xiročila zašla v časopisje —?), da pa lio javnost pravilno obveščena o tem zgodovinskem dogodku, prosi, da »Politika« objavi še zadnji odstavek (t. j. zadnja in edina dva stavka) resolucije, ki je naravnost revolucionarna in ki se glasi: »Navzoči predstavniki slovenskih kmetov (???) odobravamo dosedanje delo našega vodstva, kateremu so na čelu tovariši Pitcelj in dr Marušič. Vodstvu izjavljamo svoje zaupanje ln ga pooblaščamo. da ukrene vse potrebno v zaščito naših nacionalnih, političnih, ekonomskih iu socialnih in-
teresov. Pooblaščamo vodstvo, da se sporazume z vsemi takimi skupinami, ki imajo podoben program in fiodobne namene.«
Ker pa imajo prav vse skupine Tak program in take namene, se bo vodstvo lahko sporazumelo s katerokoli se bo hotelo ali moglo. Vsekakor bo vodstvo »ukrenilo yse polrebno v zaščito svojih interesov.«
Javna dela v delu
Na lelošnji svetosavski proslavi v Belgradu je rektor belgrajske univerze dr. čorovič izjavil, da je odobrena vsota 2,107.200 Din za novo zgradbo jliridične fakultete, deške klinike in strojnega laboratorija tehniške fakultete. Tudi akcija za ustanovitev veterinarske fakultete je uspela: dovoljeno je že posojilo pri Državni hipotekami banki v znesku 15 milijonov dinarjev. Zagrebška veterinarska fakulteta bo od te vsote dobila 4 milijone Odplačevanje tega posojila bo podnrlo poljedelsko ministrstvo, mestna občina Beli»rad pa bo izbrala nrostor, kier bo stala nova živinska bolnišnica, v kateri se bo zdravila tudi živina iz Dravske banovine, kar bo za napredek živinoreje jjotovo velikega pomena. Pri Pančevem pa se že gradi železen most otWi Taniiša, proti Belgradu pa 15 km dolga cesta, da bo zveza Belgrada z Binatom popolnejša. Most bo nosila železiui konstrukcija na dvT loka z razponom po 51 m. V zvezi z mostom =e gradi na desnem bi-epu Taniiša li?0 m dolg imindacijski viadukt iz armiranega betona, na leveiv. pit 13 m dolga dovozna konstrukcija. Vsa ta dela bodo stala nad 4 milijone 300.000 Din; uporabili pa bodo tudi stare rorabne dele železnega mostu, ki ie bil nekdaj v Novem Sadu. 15 km dolga cesta Pančevo-Belgrad (ia bo stala 14 milijonov.	•
Angleška darežliivost
Kosovska Mltrovica bo kmalu dobila novo bolnišnico. Banska uprava zetske banovine je v la namen najela pri rudniku »Trepča« posojilo v
' i 2 milijona dinarjev, ki ga bo odplačevala v
ih iz donosov banoviuskih davčnih doklad. Angleško društvo, lastnik rudnika, pa je s svoje strani poklonilo v ta namen prav toliko vsoto, le |x>d pogojem, ki ga je stavil predsednik upravnega odbora v Londonu g. Chesler Beatty, da se bolnišnica imenuje »Bolnišnica blagopokojnega kralja Aleksandra I.«.
*
Občni zbor „Pravnika"
Ljubljana. 30. januarja.
Nocoj je bil na okrožnem sodišču občni zbor jKuneiubnega slovenskega druMva »Pravnik«. — Predsednik vseučiliški prof. dr. Melod Dolenc se je sjioiniiil smrti dveh odličnih članov Rožidarja Beže k a in odvetnika Tekavčiča, katerih imeni sta tesno zvezani z zgodovino društva, Društvo »Pravnik« deluje že 47 let in se krepko uveljavlja. Posebno skrb |Kisveča glasilu »Slovenski pravnik«, ki izhaja že 49 let. Po zaslugi urednika vseučil. prof. dr. Rudolfa Sajovica je glasilo v znanstvenem jiogledu na višini. Društvo prirejn redna predavanja strokovno-znanstvene vsebine. Dn vzpodbudi vaeučiiiščnike k znanstvenemu udej-slvovanju, daje društvo dve svetosavski nagradi, ki sta jih lelos dobila slušatelja Skale in Skali e r n e.
, Po poročilu tajnika dr. Lucovtiika ima društvo 6^7 Članov. Lani eo' umrli dr. Bolim, vseučiliški docent, odvetniki: dr. TU m a, dr. Treo in dr. Tekavčič in Božidar Beže k. Vsa ta imena so v slovenski javnosti kol pisatelji dobro znana. Društvo prijiravlja preosnovo slovenskega pravnega izrazoslovja. Na lanskoletnem kongresu pravnikov v Belgradu so jioleg številne udeležbe članstva sodelovali referenti dr. Krivic, dr. Moro in dr. Lučovnik. Na predavanjih, ki jih društvo prireja, so nastopili jnofesorji, odvetniki in sodniki dr. Voršič, dr. Maklec.ov, dr. Dolenc, dr. Murko dr. Skaberne, dr. Š t e m p i h a r. dr. B i I i m o v i č, dr. M u n d a in dr. Prelner. .Slovenski pravnik« izhaja v (150 izvodih. Z zadnjo številko je iiosobe.j proslavilo (K)letnico šlirih odličnih slovenskih pravnikov. Društvo ho posvetilo posebno pozornost načrtu občnega državljanskega zakonika, ki ga je pravosodno ministrstvo poslalo v proučitev vsem pravniškim ustanovam. Poseben odbor, ki mu na-čeltije vseučil. prof. dr. Stanko I a pa j ne, bo na podlagi predavanj in razpravljanj izdelal posebno mnenje, ki bo natisnjeno v glasilu »Slovenski pravnik na 160:straneh, Za to delo ,ki je tako za splošno javnost, kakor za posameznike posebne važnosti, so že razne ustanove pokazale Veliko razumevanje in so dejansko obljubile pomoč. Tako je odvetniška zbornica obljubila za tiskovne stroške podporo 10.000 Din v dveh letih.
Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s vse-ilčii. prof dr. Dolencem, na, čelu, namesto rajnega Božidarja Bežeka je bil izvoljen apelacijski sodnik Janša, odyelntk dr. žužek pa z.a preglednika namesto rajnega Tekavčiča,
Osebne vesti
Belgrad, 30. jan. m. S kraljevim ukazom so odlikovani z zlato kolajno za vestno službovanje: Marija Dolenc , Marija Kepec in Ana Dobnikar, delavke v tobačni tovarni v Ljubljani; s srebrno kolajno Anton Bagi, Marija Leban, Marija Dejak, Ivan Križnik, Marija Žibert, Roža Rožanc, Franja Meze, Marija Sever, Franja Bremšek, Ivana Pe-trovčič, Franja Tobijas, Marjeta Novak, Franja Uršič, Marija Čelesnik, Franja Vode in Franja Pečar, vse delavke v tobačni tovarni v Ljubljani.
8elgraishe vesti
Belgrad, "0. januarja. A A. Nn vprašanje, alt jc treba obremenili z dopolnilno prenosno takso tudi tisla podjetja, ki imajo v zakupu nepremičnine fizičnih oseb, jc duvčn oddelek finančnega ministrstva izdal tole pojasnilo-
Dopolnilni prinosni taksi so podvržene samo tiste nepremičnine, ki so_ lasi katerega društva, zavoda ali ustanove,, naštetih v taksnem zakonu. Ker tu ne gre zn takšen piimer, saj gre za uživanje zakupnine nepremičnin, kt so last fizičnih oseb. ni povoda za plačilo dopolnilne prenosne takse. Zato tudi ni treba pošiljati prijav za odmero dopolnilni prenosne lakse.
Belgrad, 50. jan. m. Predsednik belgrajske občine Vlada Uič je dobil od londonskega župana toplo zahvalo za sožulje. ki ga je izrekel ob smrti angleškega kralja Jurija V.
Belgrad, "Ml. jap. m. Notranji minister dr. Ant. Korošec je s svojim današnjim odlokom razrešil dolžnosti 20 občinskih odbornikov belgrajske občine. Na njihova mesta, kakor tudi nn že prej prazno mesta je Dostavljenih novih 24 občinskih odbornikov.
Belgrad, 30. januarja. AA. Z odlokom finančnega ministra je podaljšan rediti rok za davčne prijave pridolininc do vštetega 15. februarja t. 1.
Izenačeni prejemki
državnih nameščencev
V	eni izmed zadnjih številk »Slovenca« ste priobčili članek, v katerem se upokojenci z ozirom na vesti o predstoječi spremembi uradniškega zakona zavzemajo za ureditev svojih pokojnin.
Danes bi želeli javnost opozoriti na krivico, ki se godi delu državnih nameščencev vsled izenačenih prejemkov, kakor to ugotavlja v januarski številki »Arhiva« znani strokovnjak vseuč. profesor dr Mio Mirkovič.
V	svojem članku dr. M. navaja sledeče: »Narodni interesi navajajo Jugoslavijo na ustvarjanje decentraliziranih upravnih enot z velikim samoupravnim delokrogom. Ti politični interesi niso zasnovani samo na različnem zgodovinskem razvoju, temveč tudi na raznih zemljepisnih podnebnih in prometnih pogojih in zelo različnem gospodarskem sestavu in stopnji gospodarskega razvitka posameznih pokrajin. En značilen primer: neenaka stopnja denarnega gospodarstva v raznih naših pokrajinah ustvarja z enako nagraditvijo državnih uslužbencev nepravičen sistem nagraditve.«
Ugotovitve strokovnjaka dr. M. so nepobiten dokaz, da je sedaj veljavni sistem draginjskih razredov, ki razlikuje le med mestom in podeželjem, nepravičen, ker ni zasnovan na stopnjah denarnega gosoodarstva, po katerih se naše pokrajine očitno med seboj razlikujejo. Danes se nahaja, izvzemši Ljubljane in mest s sedeži okrajnih načelstev, vsa Slovenija v tretjem draginjskem razredu. Odveč bi bilo navajati, kako zelo se naša pokrajina z ozirom na prej navedene okolnosti razlikuje od ostalih po-
Do-<>n?sfta kliče:
krajin države, ki so z njo vred v istem draginjskem razredu.
Določitev novega sistema draginjskih razredov je torej nujna. Novi draginjski razredi bodo morali obsegati posamezne pokrajine, katere treba razvrstiti po vidikih, kakor jih ugotavlja dr. M. Za tako razvrstitev pa sedanji trije draginjski razredi ne bodo bržkone primerni, temveč bo treba predvideti toliko draginjskih razredov, kolikor je pokrajin, ki v tem oziru še vedno tvorijo za sebe izenačeno celoto. Pri taki razvrstitvi bi Slovenija brez dvoma spadala v najvišji razred.
Ne bi bil to prvi slučaj v Jugoslaviji, da se kar cele pokrajine uvrščajo v kakšen draginjski razred. Po zedinjenju je bila cela Južna Srbija uvrščena v poseben draginjski razred: državni nameščenci s področja te pokrajine so prejemali mnoga leta za 40 odstotkov večje draginjske doklade kakor i uslužbenci v ostalih pokrajinah, povrh tega so se službena leta štela dvojno v pokrajino.
Če je danes Slovenija v takem položaju, da ji j po dejanskih okoliščinah, katere ugotavlja celo 1 znanstvenik, ki ni Slovenec, pripada prvenstvo v pogledu višine nagrad državnim nameščencem, zakaj bi se tem nameščencem ne priznale odgovarjajoče nagrade?
Ko se že razpravlja o spremembi uradniškega zakona, prosimo merodajne slovenske kroge, naj zastavijo ves svoj vpliv, da se državnim nameščencem v Sloveniji določijo slovenskim razmeram primerni prejemki.	—c.
Dajte nam elektriko
Dne. 26. t. m. se je vršil zelo lepo obiskan sestanek okrajne organizacije JRZ za krški okraj v Kostanjevici. Poročal je banski svetnik g. dekan A n ž i č o načrtu elektrifikacije našega okraja. Z velikim veseljem so vzeli zborovalci poročilo na znanie; ka|ti do sedaj se je o elektrifikaciji le veliko govorilo in obljubljalo, storilo pa nič. Sedaj gre za res. Sestavljen je bil poseben odbor za elektrifikacijo krškega okraja, in sicer v okviru okrajne organizacije JRZ. Eksekutivo tega širšega odbora sestavljajo sledeči: banski svetnik g. dekan Anžič, banski svetnik g. dr. Peter Jereb, predsednik Pok. zav. g. dr. Anton Milavec, predsednik okrajne org. JRZ g. dr. Julij Murgel in predsednik občine Kostanjevica g. ing. Likar Josip. V vseh zadevah elektrifikacije se je obračati na g. banskega svetnika dekana Anžič a v Škocjanu.
Nato se je vršila daljša debata glede tega vprašanja Končno so zborovalci naročili tajniku, naj ponovno pošlje prošnjo g. banu, da bi se namera-
vani načrt elektrifikacije začel takoj uresničevati.
Ko je bilo to vprašanje izčrpno obdelano, je tajnik Štrukelj razlagal nova pravila Kmečke zveze, stanovske kmečke organizacije. Vsi stanovi imajo svoja stanovska združenja, le tisti stan, ki se imenuje steber vseh drugih, ne. Zato je nujno potrebna tudi kmetiška stanovska organizacija. Zato so vsi zborovalci z navdušenjem vstopili v to novo Kmečko zvezo. V izvršilni okrajni odbor te zveze so bili izvoljeni sledeči: načelnik g. Vidž Franc, župan v Št. Jerneju, podnačelnik g. Franc Kerin, posestnik v Sv. Križu, tajnik kaplan Alojzij Štrukelj v Le-skovcu pri Krškem, blagajnik g. ing. Josip Likar, župan v Kostanjevici.
Pri slučajnostih se je razvil živahen vsestranski razgovor o političnih in gospodarskih zadevah našega okraja. Prihodnji sestanek bo v Sv. Križu. Hvala Bogu — časi prave ljudske demokracije so se vrnili!
Kriminalna statistika Slovenije
Ljubljana, 30. januarja.
Sumarni izkaz apelacijskega sodišča v svojih sicer prav suhoparnih številkah zgovorno in nazorno podaja sliko kriminala v Sloveniji. Površen pogled na številke posameznih okrožnih in okrajnih sodišč je zanimiv.
Krivulja kriminalistike splošno pada. Največ je zločinov in prestopkov zoper tujo imovino. Razpasli so se tudi delikti proti življenju. Nož je glavno orožje pri vseh spopadih, pobojih in pretepih. Redek je kol, ki prihaja v rabo zlasti po mnogih severnih krajih. Silno so se pomnožili požari, pri katerih je podan sum zločinstva po čl. 340 k. z., to je, da so ljudje zažgali zavarovane predmete in se hoteli na ta način okoristiti. Obširne preiskave zaradi takih požigov pa so ostale večjidel negativne, kajti sled za požigalcem je bila dobro zabrisana. V primerih požigov je prišlo v prav redkih slučajih do obtožbe, ki se je končala običajno z oprostilno sodbo. Zakaj se množe požigi? Važno vprašanjel Mnogi iščejo vzrok v splošnem in velikem obubo-žanju kmečkega stanu, ki ima za posledico zavarovalno demoralizacijo. Tudi dejstvo, da se zavarovalnice prav nič ne pomišljajo poslopja zavarovati za eilno pretirane zneske, je tu vsega vpošte-vanja vredno. So znani primeri, ko so kmetje zavarovali svoje objekte za velikanske vsote, to le na prigovarjanje zavarovalnih agentov. Bilo je celo, da je kmet zavaroval svoja poslopja za 26 krat višio dejansko vrednost.
Novo poglavje v naši kriminalni statistiki tvorijo odprave plodu. Krivoprisežništvo se ie močno razpaslo.
Kljub žalostni sliki pa je treba poudariti, da so naša državna tožilstva dosegla lepe uspehe kljub temu, da so silno obremenjena z delom. Kazenska sodišča navajajo v svojih izkazih prav poučen materijah Kakor v civilnih zadevah, tako tvori tudi v kriminalni statistiki leto 1932 nekak mejnik. Tega
Maribor, 30. januarja.
V Apaški kotlini so prijeli orožniki mladega elegantnega gospoda, ki jf prišel iz Avstrije z obmejno propustnico, glaseče se na ime Robnik Franc Ker je na meji v«ak tujec sumljiv, zlasti če pride od avstrijsl,.- -treni, so se orožniki za tega Robnika nekoliko pozanimali ter ga opazovali Obnašal =e j< tako sumljivo, da so ga aretirali Ko so mu pretresli žepe, so začudeni ugotovili da jini je padel v roke prepreden pustolovec Nič manj kot sedem izkaznic, glasečih se na sedem lazličnih imen, so našli pri njem Vse izkaznice so bile pravilno izstavljene in opremljene z njegovo sliko ter podpisom, tako da je lahko brez skrbi nastopal in se izkazal z vsakim imenom Izkaznice so se glasile na: Franc Robnik. Maks Waidhofer Mihelič Alojz. Wulf M aks. Georgs-dorfer Jurij, Wippel Franc Maks Schmidt in Maks Polanec. Po dolgem prerekanju je nazadnje priznal da jc poslednje ime njegovo pravo vse druge izkaznice so mu pa služile, da se je uspešno umikal zasledovanju avstrijskih oblasti. Pri telesni preiskavi so našli pri njem pod zavezano spodnjo hlačnico pravcati zaklad: 2740 šilingov in 200 dinarjev
Polagoma se jo čudnemu tujcu s sedmimi imeni razvezal jezik in je začel pripovedovati zanimivo zgodbo svojega pustolovskega življenja. Hodom je iz Gradca, pristojen pu v Milia-lovce v Jugoslaviji. Je nezakonski sin ter se je izučil za čevljarja. Živet je nekaj časa pri Svojem nezakonskem očetu v Gradcu, kter so
leta je dosegel kriminal številčno vrhunec, nato je opažati postopno padanje.
Pri 4 okrožnih sodiščih je bilo 1. 1932 zaznamovanih 4850 kazenskih zadev proti polnoletnikom. Prejšnja leta, zlasti od 1. 1930, ko je stopil v veljavo naš kazenski zakon, je bilo sicer še večje število kazenskih zadev. Treba pa je pomisliti, da so obravnavala okrožna sodišča tudi manjše kazenske zadeve, osobito prestopke zoper čast. Z letom 1932 je stopila v prakso novela, ki je te male zadeve podredila okrajnim sodiščem. Zato je pač statistika od 1. 1932 stabilnejša in zaznamuje za naslednja leta padec. Tako je I. 1933 bilo 4803, naslednie leto 4478 in preteklo leto 4213 kazenskih zadev proti | polnoletnikom. Ljubljana izkazuje za lani 1412, Novo mesto 356, Celje 856 in Maribor 1589. Obtožnic je bilo lani dvignjenih 2442. predlanskim 2556 pri vseh okrožnih sodiščih. V Ljubljani 764 in v Mariboru 918 obtožnic.
Naše podeželje kaže v socijalnogospodarskem pogledu po kriminalni statistiki pisano sliko. V krajih, kjer raste šmamica in v krajih, kjer kuhajo žganje, je največ deliktov in zato tudi največ kazenskih preiskav. Nasprotno so kraji, kjer že lela in leta ni bilo nikakega umora, uboja, poboja in drugih večjih zločinov. Na deželi in tudi po mestih so se razpasle v poslovnem svetu sleparije ki prevare. Prav zanimiva je okolnost, da je teklo I. 1932 pri raznih okrajnih sodiščih 5881 kazenskih preiskav in poizvedb, naslednje leto 5617, predlanskim 5374 in lani le 4905. Torej znaten padec! Pri 49 okrajnih sodiščih je teklo lani 27.284 zadev zaradi raznih prestopkov, a 1. 1932 28.899.
Posebno poglavje tvorijo tudi lovske in ribje tatvine. Mnogi zagovarjajo stališče, da naj bi se te tatvine podredile v novi zakon o prekrških, tako da bi take tatvine kaznovala okrajna načelstva, ne pa okrajna sodišča. Temu stališču ugovarjajo lovci, ki skušjo doseči, da bi bile te tatvine še strožje kaznovane.
I Z besedo na dan!
»Nesreča na Matterhornu«, ki jo je božično »Jutro« prepisalo od nemškega pisatelja Lammer-ja, pa jo je neki dr. E. T. podal v »Jutru« kot »tragičen doživl]ai mladega slovenskega turista«, je res tragična zadeva, zlasti ko je »Slovenija« mogla ugotoviti, da je prepisovalec lepo pisan nemški članek celo vsebinsko jako slabo repro-duciral »Jutro« se sedaj brani s tem, da pisec (pravilneje prepisovalec) ni član Jutrovega uredništva, ampak je sestavek dobilo od pisca izven redakcije in da pač urednik ne more vse turistične I literature tako natančno poznati, da b' na mah presodil, ali gre za izvirnik ali plagiat. To je res, to se prigodi v vsaki redakciji, tudi v »Sloven-čevi«, ne zanikamo — in ko bi »Jutro« samo to ugotovilo, bi vsak takoj razumel in mu nihče ničesar ne zameril. Toda »Jutro« se s tem opravičilom ni zadovoljilo, ampak se je držalo načela, da je najboljša obramba -— napad. Napadlo je torej »Slovenca«, ki je »nesrečo na Matterhornu« zabeležil, na tale način:
»Ljubi »Slovenec«! Ko bi ti vedel, kako zelo prizanašamo tvojim najslavnejšim šifram, kadar čitamo njihove sestavke, ki nas besedo za besedo spominjajo člankov v nemških, švicarskih in avstrijskih listih — vedno lepo dan ali dva kasneje. Pa se samo tiho in zadovoljno namuzamo, ko vidimo pod kakim »izvirnim, člankom šifro, ki čisto določeno opredeljuje prepisujočega pisca. Izredno smo prizanesljivi, le kadar je stvar predebela, obzirno pobaramo, kako in kaj. Če v Jugoslovanski tiskarni žele, bomo naveli nekaj primerov iz najnovejšega, polpreteklega in preteklega časa. Spisek seveda ne bo popoln, ker v tem pogledu ne vodimo velezabavne registrature. Nekaterih — najbolj kričečih — pa se le še spominjamo.«
»Jutro« torej ne trdi nič več in nič manj, da gotovi »Slovenčevi« uredniki s šifro, »ki čisto določeno opredeljuje prepisujočega pisca« zaznamujejo iz tujih listov prepisane članke in jih podajajo »Slovenčevim« bravcem kot lasten duševni proizvod. To je jako hud očitek, ki bi bil, ako odgovarja resnici, malo časten za »Slovenčeve« urednike. Naj zato »Jutro« brez oklevanja navede »nekaj primerov iz najnovejšega, polpreteklega in preteklega časa«, iz katerih bo razvidno, da so iz tujih listov prepisani članki izšli v »Slovencu« podpisani s šifro, ki čisto določeno opredeljuje pisca, torej »Slovenčevega« urednika, ki ga javnost pozna in je dosedaj o njem sodila, da piše izvirne članke. Upamo, da si »Jutro« ne bo dalo vzeti tako ugodne prilike, da nas postavi na sramotni oder. Zahtevamo pa seveda točnih dokazil, iz katerih bo krivično prilaščanje tujih duševnih proizvodov od strani tega ali onega urednika pri »Slovencu« prav tako jasno razvidno, kakor iz »nesreče na Matterhornu«. Torej, le z besedo na dan! Mi čakamo!
Zadnia pot župnika Končana
Sv Puvel pri Preboldu. Vsa šentpavelska župnija se je zbrala danes zjutraj, da se poslovi od svojega duhovnega pastirja gosp Eortunata Končana. K« so se ob tO. uri zi.čeli pogrebni obredi, je bila zbrana pred žup-niščem »I ero vsa župnija Po tudi iz drugih I- "-ajev so prihitel številni prijatelji ip znanci. Pokojnikov osebni prijatelj. nofanji minister di Anton Korošec je izrazil svojcem brzojavno svojo sožalje z opravičilom, da se pogreba žal ne moro udeležiti
Po opravljenih molitvah je zapt la šolska mladinu nagrobnico »Spomladi vse se veseli«. Sprevod je tjato odšel v cerkev, kjer so bile slovesne jutranjice in hvalnice. Bra«lovški dekan g. Preskar je orisal pokojnikovo življenje in delovanje, njegov blag odkrit in odločen znučaj, ki je imel za cilj vedno pomagati povsod vsakomur, kjer je služboval v duhovnem
Naš novi listek
Ganghoferjev
>Grad Huhert<
začnemo priobčevati s I. februarjem. Iu roman znanega uemškegu pisatelja, ki so ga že tudi filinali, ni pustolovski, ne vojni, kakršne svet morda dundunes najrajši bere.
Romantika tirolskih gora je našla v našem pisatelju svojega dobrega opisovalcu. Tu na videz zakotni svet. k|er se obraz zemlje in letnih časov skladno ubira z. razpoloženjem ljudi, ta svet je pisatelj mojstrsko oživil.
Svetloba in senca so mu monj»i jetu z letnimi časi, so mu prelivata v ruzi>oložonja, v slike, ki so izredno pestre in sočne Usodo ljudi je pisatelj globoko doživel, pa nuj bo to stari originalni grof. čigar slepa lovska strast ugonobi vso družino in končno njega samega, ali pa njegova nekoliko idculiziiaua hči Katica, ki prinuša vedno soncu, ali pa razne postave lovcev, umetnikov, kmetov in žena Doživljaš kot da si sredi življenja, občuduješ, sočuvstvu-ješ, se snu*ješ. trpiš, a že spet posije dobrotno sonce, ki nikoli za večno ne zaide
Pisatelj nas vešče popelje v podtalni svet strasti, ki so v tej naravi najelementarnejše.
Ob propadanju nekdaj tako trdne grofov-ske družine, ki gre sporedno z usodo preprostili ljudi, doživljamo vse stopnje žalosti do najvišje tragiko; a že dorušču mladina, ki bo popravilu domače ognjišče, ki si bo znala poiskati in prilwriti srečo. Kaj je človeška «reča, to jo rdeča nit. ki veže vso to zgodbo v celoto, podobno kot je hrepenenje po sreči o* vsukega človeškega življenja.
in gmotnem oziru. Sledila je slovesna sveta maša. nakar se jo razvil sprevod na pokopališče, najprej šolska mladina vse požarne hrambo, 7 po številu, Marijiuu družba, šiivitni moški, nuto duhovni sobrutje vstgu skupaj 60. odlični zastopniki duhovščine. me,i katerimi omenjamo zlasti rojaku univerzitetnega proT dr. Lukmuna. pokojnikovega sošolca prelata dr. Kovačiča iz. Maribora, oputa Juruka, arlii-dijakona Tovornika .kanon ka /uga.ia iz Nove cerkve. Zastopana je bila dalje vsa duhovščina braslovške in celjske dekanijc z dekanom Pro-skarjem na čelu. ki jo opravil v-e pogrebne obrede. Prišli so tudi številni duhovniki iz. ruz-nih krajev, posebno številno so bili zastopani iz Trbovelj ter od Nove Kapele. Za krsto so najprej stopali svojci, za njimi banov zastopnik okrajni glavar Zobec celjski župan Mihel-| čič, domači župan Sadnik ,l)nnovii'«ki svetnik Kudcr, zdravnik dr. Tujnš-k, zastopnik učitel jstva iz Laškega, številno občinstvo Pevci so ob odprtem grobu zapeli žalostinku »Blagor muc. nato pa se je poslovil od rajnega v imenu prosvetnega društva g. Škorjunc.
Zverinski umor prevžit1 arja
Celje, 30. januarja.
V Mevojnicah, kake pol ure od Zabukovice, je stanoval v svoji zidanici v vinogradu prevžitkar 75 letni Avgust Golavšek. Danes dopoldne je javil njegov sin orožništvu, da so našli zjutraj očeta pred zidanico umorjenega. Obe roki je imel zvezani z žico na hrbtu, zamašena usta in prebito glavo. Po vseh okoliščinah sodeč gre za roparski umor, vendar podrobnosti še niso znane. Danes je odšla iz Celja na kraj zločina sodna komisija, da ugotovi dejanski stan. Baje sta v zvezi z umorom že aretirana dva cigana.
Občinske volitve v Mošnjah
Sleparski ženin s sedmimi imeni
Pustolovec mednarodnega kova v rokah pravice
ga pa zaradi tatvine spravil; v luknjo. Da ga 1 ne bi izgnali v Jugoslavijo, se je podal po i svetu ter ga je zaneslo na Dunaj. Prisleparil ' si je 2000 šilingov od nekega Jurija Georgs-dorferja, s katerim se je seznanil v zaporu. Pregovoril ga je, da bi kupila avtomobil, za kar mu je dal Georgsdorter svojo izkaznico in omenjeno vsoto. Polanec pa je s tem denarjem zbežal na Dunaj, kjer je vzel v najem mesnico, četudi je bil samo i/,učen za čevljarja. Mesnica pa mu je služila kot vaba za nanaljne sleparije Dal je v časopise oglase, da išče bogato nevesto, ki bi mu pomagala odkupiti mesnico, in res mu je nasedla cela vrsta žensK. Od vsake je izvabil po večje vsote Pod 1000 šilingov ni šel pri nobeni Ko so p» njegove neveste le postale nazadnje nezaupne. je nekega dne mesnico zaprl ter izginil Da hi se izognil zasledovanju policije, jc nastopal neprestano pod tujimi imeni Pravi, da je izkaznice ktijioval od raznih ljudi. « katerimi je prišel v dotiko. Nn ta način je sleparil dolgo časa po raznih krajih Avstrije, dokler se mu ni zardelo. da bi bila morda v njegovi domovini *igoslaviji, ki je dosedaj še nikoli ni videl, za take sleparije zanj še ugodnejša Z obmejno propustnico je prišel čez mejo. kjer pa ga je kmalu doletelo razočaranje, ki se ga ni nadejal. Sedaj premišljuje v zaporih mariborskega sodišča svojo usodo Preiskava ki so |o oblasti uvedle, bo dolgotrajna, kei morajo v Avstriji ugotoviti vse n j gove št» vilne pustolovščine. z.a kutere mu bodo potem prisoditi zasluženo plačilo.
Mošnje, 30 januarja.
Ko se je lani naš g. župan vrni! od dopolnilnih volitev v senat, so JNSarji v veseli nadi govorili: »Za šest let smo zopet dobri.« A kako hitro se je njihovo veselje skalilo Ni še minilo leto dni, že so bili ti ljudje razrešeni upravljanja občine, čez dva dni pa bodo doživeli popoln poraz na svobodnih občinskih volitvah
Ne bo nam več županova I on, ki je lani oddal svoj glas za senat ljudem, ki so razpustili nad 400 prosvetnih društev, ki so toliko let vihteli valptov bič nad slovenskim kmetom delavcem, obrtnikom tndustri jcem sploh nad vsakim, ki ni hotel stopiti v njihove vrste. Ne bo nam županoval on, ki v svoji taktiki nad ljudmi, kateri niso bili njegovega mišljenja, prav nič ni zaostajal za svojimi voditelji
Predzadnja številka »Domovin;« je obdolžila g. Mirka Finžgarja tihotapstva, tn se pohvalila, da ga je g. Tonejo rešil iz n učnega položaja. Po vsej Sloveniji, odkoder prihajajo vsako leto številni romarji ne Hre/.je. poznajo tamošnjega gostilničarja g. Finžgarja kol j>o-štenega in vseskozi neoporečnega moža. le naš bivši župan govori o njem drugače. Poglejmo, kaj je na stvari sami' Vsakdo ve da noben gostilničar ne more prikriti tudi najman jšega soda vina, ker ga mora prej prijaviti. G Finžgar je naročil vino in ga prijavil. Na veliki nočni ponedeljek 2 aprila 1934 mu ie zaradi velikega števila gostov zmanjkalo vina. Odprl je novi sod, za kar se je pozneje opraviči' službujočemu cariniku. To je bilo torej »tihotapstvo« g. Finžgarja. A poglejmo, kako gu je reševal gospod župan! Dne 9 aprila 1934 jt predsednik ol>čine Mošn je poslal oddelku finančne kontrole v Radovljici naslednji lopis:
»Št. 793/54
Oddelek finančne kontpole
v Radovljici.
Notri imenovani je v premoženjskih razmerah zmožen, njegov sloves je občini nepoznan. ker ni pristaš JNS
Občina Brezje (Mošnje) v Mošnjah, 9 aprila 1934 Delovodja:	Predsednik:
pečat
Košič Anton. 1. r.	Toneci Valentin, 1. r.<
S takim dopisom torej je g. župan pomagal g. Finžgariu. Naj se danes g. lo.ieie pere, kolikor se hoče. ne bo mu pomagalo
Ljudje, ki pri zadnjih občinskih volitvah 1. 1953. niso volili JNS. so bili na občini brezpravna raja. To se je pokazalo zlast' pri razdeljevanju javnih podpor S podporo, ki jo je dala država občini zu prehrano pasivnih krajev, jc občina Mošnje nabavila štiri vagone koruze. To koruzo so potem delili po mili volji, ne da bi obč. odbor vedel, kdo jo je dobil in po kakšni ceni so jo prodajali, l ako so jo nekateri naši ljudje morali plačevati dražje kakor v trgovini. Medtem, ko so to koruzo zobali celo kon ji županovih odbornikov, so bili najpotrebnejši pri razdelitvi te javne po,t pore prezrti Na pritožbo pomoči potrebnih so orožnik iz Podnarta ugotovili, da so v Ljubnem prejeli to koruzji ljudje, k: imajo trgovino gostilno več hiš: morda so jo prejeli zato. da bi si p »stavi 1 i še eno hišo Revni so bili brezpravni, njihove prošnje so naletele nu gluha ušesa
Pobotnice z lepimi vsotami zu gramoz, dovoz grnmoza in popravo potov sta podpisala tudi predsednik občine g. Valentin Tonejo in član obč. uprave g. Anton Frelih iz Brezij. Izjavila sta. da sta ta denar izplačala delavcem, ki so ,n dela izvršili Radovedni smo, koliko in ka teri delavci so bili tako srečni
Vsi vemo, kaj jc v nedeljo naša dolžnost Za vselej pomesti s temi ljudmi
Tudi, če jc g. Tonejc nosilec liste, katere ne upa več obelodaniti pod firmo JNS krstil jo je »gospodarska lista«, v odbor on nn noben način ne bo prišel. Govori se. da se je izmed šestih razrešenih članov obe uprave samo proit sednik pritožil na upravno sodišče v Celju Ker nove liste z nosilcem g. Antonom Globočnikom iz Zg. Otoka niso sestavili, je ostalo pr: prejšnji že potrjeni listi z nosilcem razrešenim županom g. Tonejcem; samo drugo mesto na listi je g. Ambožič Jožef iz Ljubnega odstopil g Glo-bočniku. Tega nameravajo postaviti 1111 Tonej-čevo mesto, potem ko bo njegova pritožba v Celiu zavrnjena. Tudi njegovega tovariša gosp. Globočnika odklanjamo. Saj vemo da bi g. Tonejc, čeprav ne bo več župan, še vedno vplival na svoje ljudi, da bi delali po njegovih navo dilih.
V nedeljo bo vsa Slovenija zrla v nus ko bomo oddajali svoj gin« možem vrednim vsega našega zaupanja, vesel nas bo tudi dr. Ko rošee. ko bomo sami svobodno postavili /a žu punu predstavnik/1 JRZ moža poštenjaka P u II g o r c a Silvestra.
Si ran 4
■>St/)VKNKCc, du« .11. jauuarja 1936.
Štev. 25.
Drobne novice
Koledar
Potok, >1. juiiuarja: Peter Nolnnski. spoznat ulcc; Murcčla. vdova. I u mesci je duu narastel od H ur -5 minut zu I uro I minuto nu o ur 26 minut. Prvi krajec ob o.56. — llorscltel napoveduje mrzlo vreme.
Novi grobovi
-j- V Ljubljani je včeraj zjutraj ob 3 mirno v Gospodu zaspala gospa Justina Požar roj. Tome, soproga vladnega svetnika in gimnazijskega ravnatelja v pokoju. Pogreb bo v soboto popoldne ob 3 iz hiše žalosti, Tavčarjeva ulica 15, na pokopališče k Sv. Križu. Naj sveti blagi rajnki večna luč! Gospodu vladnemu svetniku dr. Požarju naše globoko sožalje!
-j- V Zeltvvegu v Avstriji je umrla gospa Marija Pire, roj. Verunič. upokojena učiteljica in vdova po nudučitclju S ročk u Pircu. Pokojnica je živela zadnja leta pri svoji hčerki Irmi. ki se jc pred vojno tamkaj poročilu in jc tudi učitel jica. Doživela je visoko slumst 8~i let. Naj počiva v miru!
Osebne vesti
Iz banovinske službe. \ NIH. položajno skupino je napredoval ilr. Murjun Rozman, zdravnik - pripravnik banovinske ženske bolnišnice v Novem mestu lianovinskit arhivnr-ka. uradnica splošne bolnišnice v Mariboru Vilma Brincl je napredovala v IX položajno skupino. — Za banovinskega začitsnegu cestarja pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju je imenovan Anton Kontaršek.
Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno rabo pol kozarca naravne
Franz-Josefove
grenke vode, zavžite na tešče, z lahkoto doseči izpraznenje črev in urejeno delovanje želodca. Franz-Joselova voda je davno preizkušena, naj-topleje priporočena in se dobiva povsod. OrI. i-cr. H. lir. .10171 /Xi.
- Važno za zamudnike prijav pridobninc in rentninc. Bok za vlaganje teh prijav poteče s "it. januarjem t. I. Zamudniki vložc lahko te prijave tudi v nadaljnjih 14 dnevih — vendar pu morajo to zamudo — v lastnem interesu — na prijavi sami opravičiti. Potrebne tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. in sicer- Davčnn prijava z.a pridobnino — pola I din: Pripomoček zu sestavo pridobninc. Komad I din: Pripomoček za sestavo pridobninc zu gostiliiifnrske obrti, komad I din. Davčna prijava na splošni davek nu poslovni promet, pola I din: dalje Davčna prijava za rentnino,
polu I din. Imenovana knjigarna ima v svoji ztiloj_'i tudi druge davčne tiskovine kakor za iislužheiiski davek, družbeni davek, zgradariuo, samski davek, prijavo nn skupni davek nu poslovni promet, davčne knjižice zu delavce, prijave obresti iu rent za denarne zavode itd.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani-Josel grenčice«,
—	Srečna vas domača. Dr. Josip Čerin jo izdal v samozaložbi pod gornjim naslovom glasbeno fantazijo, zgrajeno iz peseinskih in plesnih motivov jugoslovanske folklore. Delu je oblikovno za vzor stari quodlibot, ki povezuje različne narodne pesmi v enotno, mozaično celoto. Pri tem so nn-pevi, vzeti iz narodnega zaklada slovenskega, hrvaškega, srbskega, bosanskega, macedonskega — obdelani v smislu preproste, prozorne haruioni-zacije po starejših strogih harinonskih in niodula-loričnih principih. Napevi so med seboj smiselno povezani v glasbeno stavbo. — Skladba je namenjena z.a dom in za javnost, je brez posebnih tehničnih težkoč in bo uiogla dobro služiti raznim prilikam, saj je izdana v klavirski solistični obdelavi in v priredbi za salonski orkester. Priredbo za godbo pihal pa poseduje skladatelj še v rokopisu. (Cena klavirski skladbi je 24 Din.)
—	Zapori se polnijo. Z zadnjim pomilonitve-liim ukazom jc bilo iz zaporov ljubljanskega okrožnega sodišča izpuščenih 146 kaznjencev, od katerih se mnogi niso dolgo veselili zlate svobode. Ta mesec je bilo na novo v zapore pripeljanih že 62 zločincev in osumljencev
O Prosvetno društvo Ljubljana — mesto ima
drevi ob 8 redni sestanek moškega članstva. Pridite vsi in ločno!
O Brezplačen tečaj za mesne jedi, katere hitro pripravimo na električnem štedilniku, bo danes ob 16 na Bregu št. 8.
O Kino Kndeljcvo igra danes oh 3, pol 6 in 8 Marija, k lehi uboge reve.. .< in serijo Miki-miSk".
0 K požaru v Mahrovi hiši. V sredo popoldne po udušenein požaru je prišla v hišo cenilna komisija, da je pregledala škodo. Komisije so se udeležili zastopniki zavarovalnice »Sava«, zastop-nili lastne hiše in policijski organ. Stavbenik ing. Josip Dedek je pregledal po |>ožaru povzročeno škodo v podstrešju. Cenilni elaborat še ni izdelan, pač pa je škoda cenjena približno na 40.000 Din. Škoda je krita z zavaroval n i no. Kako je požar nastal, še ni dognano. Ni izključeno, da je bil ogenj podtaknjen. Policija je uvedla preiskavo in je zaslišala že več oseb Mnogo škode trpi tudi zasebnik. gosp. Vokač, čigar ' stanovanje se nahaja v II. nadstropju ter pod podstrešjem, kjer se je ogenj
jx>javil. Voda je drla skozi strop in so morali |io-slavili celo škafe iu vedra, da so preprečili še večjo povodenj. Gosp. Vokač trpi mnogo škode na pohištvu.
0 Pregled motornih vozil. Dne 4., 6 in 7. februarja od 8- 12 in od pol 15 do pol 17 bo redni
letni pregled motornih vozil za pol ic i jsk i okoliš, kakor običajno, v Ljubljani na Bregu št. 20 pri mostu Sv. Jakoba; dohod z Novega trga. V to svrho so bila razposlana lastnikom motornih vozil v Ljubljani posebna vabila. Uprava policije poziva prizadete, da točno upoštevajo določila- navedena v vabilu. Nepravočasno pripeljano vozilo in vozilo, za katero je bila prijava prepozno vložena, ali pa če je opis v prijavi pomanjkljivo izpolnjen, bo komisija izločila iz vrstnega reda in ga bo mogoče pregledati šele po 12 odnosno f>ol 17. Kdor bi pa vozilo neupravičeno odtegnil komisijskemu pregledu, bo občutno kaznovan Vozilo pa bo takoj stavljeno iz prometa ter odvzele evid. tablice. — Uprava policije.
0 Mestno poglavarstvo v Ljubljani, razpisuje oddajo mestnih voženj za leto 1936/37. Natančnejši pogoji se dobe pri mestnem gradbenem uradu — Nabrežje 20. sejttembra št. 2, II. nadstropje. Ponudbo je vložiti v mestnem gradbenem uradu najkasneje do 14. februarja 1036. do 11 dopoldne. — Mestno poglavarstvo Ljubljana, dne 21. januarja 1036. Predsednik: dr. Adlešič s. r.
Maribor
□	601 eluie« je le dni obhajal znani organizator mariborskih obrtnikov, brivski mojster gospod Novak. Čestitamo!
□Davčna uprava opozarja, da je danes zadnji dan za vlaganje davčnih prijav za pridobnino, davek na poslovni promet iu lukstiz, rentnino za I. 1936 ter vlaganje prijav knjigašev za davek na poslovni prome1 Obenem je to skrajni rok za plačilo ložilne takse za I. polletje ter dopolnilne prenosne takse za 1. četrtletje.
□	SSK Maraton — lahkoatletski odsek. Pozivajo se vsi lahkoatleti, da se gotovo udeleže sestanka v ponedeljek 3. februarja od 20 v dvorani na Aleksandrovi cesti štev. 6. Obvestite vse članstvo na ta sestanek. Vrši se razgovor s trenerjem g. Otonom Kleinom o razdelitvi treningov. Važno je predvsem za srednje- in dolgoprogaSe ter metalce. — Načelstvo.
□	Tri smrtne žrtve nestrokovnega ravnanja. Neki krojaški mojster v Mariboru se je začel ba-viti z izdelovanjem dežnih gumijastih plaščev, ki jih je dobavil konfekcijskim trgovinam. Pri tem delu se uporabijo hencol, ki izloča silno nevarne pline. Delavnice morajo biti opremljene s posebnimi varnostnimi pripravami, ki te pline izločujejo, da niso delavcem nevarni. Takih priprav pa v omenjeni delavnici ni bilo, in sedaj so se pokazale strahotne posledice. En krojaški pomočnik za drugim je obolel. Štiri so prepeljali v bolnišnico, kjer je umrl najprej delavec Ivan Konec in sicer, kot so v bolnišnici ugotovili, za posledicami zastrupljenja. Pomočnik Anton Horvat se je bolan napotil domov v Dravograd, kjer ga je tudi zatekla smrt. V bolnišnici je potem umrl še tretji delavec Stanko Klobčar, pa tudi ostali, ki se nahajajo v bolnišnici, še niso izven nevarnosti. — Ogorčenje, ki vlada v mestu zaradi teh nedolžnih žrtev nestrokovnega ravnanja v krojaški delavnici, je umevno. Oblasti so odredilo preiskavo, da sc krivci ugotovijo.
□	Pošiljke nn davčno upravo naslavljajo nekateri še vedno na napačen naslov. Naslavljajo jih
namreč na »Davčno upravo v Mariboru«, ki pa že davno več ne obstoja, ker se je razdelila na Davčno upravo za mesto Maribor«, ki ima poštno čekovno številko 10017, za okolico pa se je osnovala Davčna uprava za okolico Maribor« ter ima lioštno čekovno številko 10039. To naj stranke v lastnem interesu uvažujejo, da bodo dospele pošiljke na pravilne naslove.
□	Poplavo z mlekom so imeli včeraj dopoldne na vogalu pri Narodnem domu. Trčila sla skupaj dva mlekarja s svojima vozovoma, in vrči mleka so se zakotalili po tleh. Oba trpita precej škode, poleg tega pa sta se tako poškodovala, da sta se morala zateči na reševalno postajo.
□	Dober plen policije. Z veliko naglico je kriminalni oddelek mariborske policije pojasnil še vse vlome, ki so se letos dogodili. Včeraj so prijeli že sedmega vlomilca in sicer '21 letnega poklicnega tatu Jožeta liga, ki je dne 25. t. ni. vlomil v gostilno Lisjak v Mlinski ulici. Zajeli so ga na Melj8kem hribu, kjer se je skrival pred zasledovalci ter užival svoj obilen plen, obstoječ iz lepe zaloge jestvin in pijačo ter drobiža.
Celje
& »Smrt v gorah« je naslov predavanju, ki bo na prihodnjem prosvetnem večeru Katoliškega prosvetnega društva v Celju 1 redaval bo g. prof. Janko Mlakar iz Ljubljane dne 10 februarja ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Predavanje bodo spremljale krasne skioptične slike
0 Gostovanje ljubljanske drame v celjskem mestnem gledališču bo v torek, dne 4. februarju ob 8 uri zvečer s Schurekovo igro s petjem in godbo >Pesem s ce-te« Prr.dproduja vstopnic v trafiki Frajle ua Dečkovem trgu.
0 Umrla je au svojem stanovanju v Kersnikovi ulici 14 Vetrih Marija, stara 84 let. občinska reva. Naj počiva v miru.
0 Smrtna nesreča. Leopold Jcdtaii, 2letni sin dninarja i/, Javorja pri Slivnici sc je v torek, dne 28. t. m polil z vrelim mlekom po telesu ter se hudo opekel. Za posledicami opeklin jc včeraj umrl.
& Mestna elektrarna sporoča, du bo v nedeljo, dne 2. februarja rndi nujnih popravil prekinila tok od 8 do 12 in to set-.o zu Novo vas, Lavo in Babno.
0 Gospod Klein, eden najboljših lahko-atletskih trenerjev, ki «e sedaj mudi v Celju, bo imel v soboto, dne t. februarja, športno predavanje v Domu. Samostanska ulica, ol) 8 uri zvečer.
0 Vsi inozemski državljani se opozarjajo, da si morajo po pravilniku za uporabo uredbe o zaposlovanju tujih državljanov (Službeni list 83. L 1035) preskrbeti pravočasno izkaznice o poklicu. Bok za vlaganje zadevnih prošenj poteče zadnjega februarja. Tiskovine za prijavo dobe tuji državljani naše narodnosti pri društvu Soča« v Celju, inozemski državljani tujih narodnosti pu pri Borzi dela. Take prošnje morajo vložiti tudi listi tuji (Itvavlpini. ki imajo ze trajno dovoljenje za zaposlitev v naši državi.
Borovnica
»Detektiv Megla«. Dne 0. februarja ob 3 ix>-poldne bo v Prosvetnem domu krstna predstava igre »Detektiv Megla«. Pisatelj Jože Kranjc, avtor »Direktorja Campe« — obdeluje v tej igri delovanje občinskega odbora in njegovo skrb za blagor domovine.
Umrl je v ljubljanski bolnišnici lovski in gozdni čuvaj Anton Dragar iz Pokojišča. Zapušča ženo s šestimi nepreskblienimi otroki. Naj v miru počiva!
Sin za žgal očetu
Ljubljana, 30. januarju.
Včeraj smo poročali o požaru, kj^ jc bil v noči na sredo v Druvljah. kjer je zgorelo posestniku Ivanu Peterc-i gospodarsko poslopje s hlevom, obenem pa mnogo sena slani tu gospodarskega orodja, tako. da ima posestnik Ivan Petercu okoli HO.OOO din škode, zavarovan pn je le «u 51.000 din. Domačini so takoj izrazili sum, ki smo gu namignili tudi nn, namreč, du je bil požur podtaknjen od zlobne roke. V tem skednju namreč nihče ni prenočeval da bi ogenj nastal zaradi nerodnosti kakšnega |wite-pulia, ki je kadil ponoči, št bolj pu je suni zaradi požigu potrjevalo dejstvo, (ta so nekateri videli okoli I ponoči, ko je požar izbruhnil, bežati od skednja nekega moškega. Domačini, ki poznajo razmere, so takoj uganili, d& sovražni požigulec ne nrore biti nihče drugi kakor Pe-terčev sin Anton Peterca. Ta se že dolgo sovraži z očetom in s svojimi brati. Te splošno razširjene govorice, za katere je vede' v Dravljah že vsak otrok, so prišle nu ušesa tudi policiji, ki je Antona Peterco aretirala.
Pri zaslišanju je Anton kaj kmalu priznal, dn je on tisti, ki je ponoči zažgal očetu" skedenj. Izpovedal jc približno:
»Oče me jc pred leti odpravil od hiše s premajhnim deležem. Zu doto sem dobil komaj 2500 din, vse očetovo posestvo pa je vredno nad milijon dinarjev. Sem oženjen, sedaj pa že dolgo brez dela in živim v najbolj bednih razmerah. To me je spravilo v obup iu dovedlo do še večjega sovraštva do očeta. Zato sem mu zažgal!«
Policija preiskuje še nekatere podrobnosti te družinske drame, nakar bo Anton Peterca zaradi požiga izročen državnemu pravdništvu oziroma okrožnemu sodišču v Ljubljani.
Pet požarov v enem mesecu
V tekočem mesecu je v Zg Jablarali v ptujskem okraju žc 5 krut izbruhnil požar in je ljudstvo zaradi tega žc čisto zlagano. Komaj pogasijo en požur, naslednji dan zojjet gori. — Dne 26. t. m. okrog polnoči se je zopet za-svitalo nebo nad to nesrečno vasjo, in siccr je tokrat postala žrtev tega strašnega elementa domačija posestnika Jerneja Horvata Požar je izbruhnil v gospodarskem poslopju pokritem z opeko in se jo razširil nu ostala gospodarska poslopja, ki so zgorela do tal. Zgoreli so tudi vsi jtoljski pridelki in gospodarsko orodje ter nekaj strojev. Vrlim gasilcem iz šikol se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja, katerim je pretila radi silnega vetra velika nevarnost, škoda znaša okrog 30.000 din in jc krita z zavarovalnino. — Orožniki so uvedli strogo preiskavo, du izsledijo odnosno ugotovijo vzrok teli ponovnih požarov v Zg jablanah.
Skrivnosten požigalec
Šmartno ob Paki, 30. jan.
Žc Irctjič jc izzval nočni požigalec sv. Florjana. V Podgori pod Goro Oljko so v treh tedenskih presledkih zgorela tri poslopja. Vsakokrat je izbruhnil požar ob enajstih ponoči in to pred praznikom ali pred nedeljo. Na čudo so imeli dvakrat ravno na tak večer tudi mrliča v bližini. Prvi požar je bil na večer pred sv. Štefanom preteklega leta, ko je ob 1] ponoči zgorela hišica in se je 90 let stara njena prebivalka Ančka komaj rešila smrti. Slabe tri tedne za tem, tudi na soboto zvečer, je zagorelo komaj kakih 100 korakov od prvega pogorišča oddaljeno gospodarsko poslojijo čevljarja Robide. In zadnjo sobolo, dne 25. 1. m., islo-lako ponoči, je zgorel 300 korakov v isti črti oddaljeni vinski hram. Ljudje so preplašeni, zlasli ker je baje nekdo tudi že na svojem skednju našel pripravljeno svečo. Brez dvoma gre za zločinsko roko, ki se mora čimprej razkrinkati.
Ptuj
Kulturno delo Bralnega društva v Rogoznki.
Kmetijsko bralno društvo v Rogoznici je začelo v tej zimski dobi prirejati razen iger tudi predavanja. Tako je pred enim mesecem predaval revizor Andrej Šifrer o kinetski zaščiti. Predavanja se jc udeležilo lepo število domačega prebivalstva. — Dne 17. t. m. pa je govoril društveni predsednik gimnazijski ravnatelj v jx>k. gosp. dr. Komljanec o Mohorjevih knjigah. Seznanil je j5oslušalce z vsebino posameznih knjig, poudarjajoč njihovo vrednost in važnost za izobrazbo v lejx>slovneni in po-l'č»em pogledu. Opozoril jih je pri tem na razvoj Mohorjeve družbe in njen delavni program o izvrševanju njenega prosvetnega dela. Naglasil je pri tem aktualnost nekaterih knjig in razprav za naše sedanje razmere. — Preleklo nedeljo je Bralno društvo vprizorilo veselo igro »Jurij Tepček«- s prav dobrim uspehom. Bračičeva velika dvorana je bila nabito polna našega kmetskega ljudstva, ki je z viharnim odobravanjem nagradilo domače igralce. — V petek 31 t. m. pa bo [predaval primarij ptuiske bolnišnice gosji. dr. Kiihar o higijeni na kmetih.
Javna dela v ptujskem okraju. Da se morejo dograditi nekatere banovinske ceste v ptujskem okraju, je banska uprava nakazala tukajšnjemu cestnemu odboru 35.000 Din iz bednostuega sklada.
Odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru 1. prosi vse, ki še pris|ievkov v ta namen niso nakazali, da to čimprej storijo, da se bo moglo končno določiti vse potrebno glede zgradbe doma za jetične.
Zagorje
_ Občinska seja. V sredo je bila prva seja novoizvoljenega občinskega odbora. Po otvoritvi seje je imel gasjx>d predsednik občine Prosenr Anton govor o delu m nalogi, ki čaka novi občinski odbor z ozirom na današnjo krizo in brezposelnost, ki tare naso občino. Nato je bila svečana zaprisega. Po zaprisegi so sledile volitve v šolski n kmetijski odbor, vodovodni, finančni, socialni, stavbni, zdravstveni m prosvetni odsek.
Občni zbor SK Sloga. Na svečuico ob 2 popoldne bo v društveni dvorani v Kisovcu občni zbor športnega kluba Sloge Dolžnost vseh članov jc, da se občnega zbora udeleže.
JSZ V nedeljo, dne 2. februarja ob 0 dopol dne bo v dvorani Zadružnega doma širši sestanek JSZ, na katerem bo poročal tovariš Lešnik iz Hude jame »O anketi delavskih zbornic v Belgradu«. Vabljeni vsi somišljeniki.
Umrla je v 81. letu starosti gospa Žiln i k Ana iz Toplic pri Zagorju. Pokopali so jo v sredo popoldne. — V Zagorju pa je umrl jio dolgem trpljenju 72lolni rudniški upokojenec Kastelic Ignacij. Naj v miru počivata! Žaluiočim naši so-zalje!
Jutri Vaa bo očarala s svojim prekrasnim petjem
v KINU UMOIMU
Martha Eggerth , ,, Njen največji Uipeh |
—	Tajništvo JRZ v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7/11. telefon 37-70 sporoča: Od L februarja dalje moramo radi obilnega dela sprejemati stranke samo v dojsoldanskih tirali I j. med 8 in 12. V popoldanskih urah strank ne bomo sprejemali razen v slučaju neodložljive nujnosti.
—	Na pravni fakulteti zagrebškega vseučilišča jc razpisano mesto docenta narodne pravne zgodovine. Kandidati morajo do konca junija 1936 izročili rektoratu vseučilišča v Zagrebu svoje prošnje. utemeljene z. znanstvenimi deli, opisom življenja. doktorsko diplomo in z. dokumenti po §§ 3. in 4. zakona o uradnikih.
Kjer nimajo Petanjske Slatine tam slabo so počutite!
—	Nov most čez Savo pri Soteski. Ker prva licitacija za oddajo gradbenih del za zgradbo železobetonskega mostu čez Savo pri žagi v Soteski v km 18.835 banovinske cesle 1/2 Radovljica — Bohinjsko jezero dne 2. januarja ni uspela, je bila za 30. januai 1930 razpisana druga licitacija. Proračunska vsola je bila Din 771.204.21, ponudbe pa so morale biti pri drugi licitaciji nižje kot I > i n 759.695.25 (1.5% na enotne cene uradnega proračuna). Druge licitacije sta se udeležila dva podjetnika, od katerih je eden sodeloval že pri prejšnji licitaciji. Najnižja je bila ponudba tvrdke Miroslav Zupan: 2.35% na proračunsko vsoto. Ker je licitacija uspela, je pričakovati, da bo v naj-kiajšem času potrjena od merodajnih faktorjev in se bo začelo delo. Zlasti je to potrebno radi tega, ker se del kreditov za lo zgradbo nahaja že v tekočem proračunu, ki poteče 31. marca (v znesku 800.000 Din) in bi bilo potrebno, da se la vsola sigurno izkoristi. Na drugi strani jia je porebno, da se čimprej začno dela v tem kolu Gorenjske, tla bi našli pri delu zaslužka deloma tudi ljudje, ki so bili doslej zaposleni v lesni industriji. Na ta način bi se pomagalo prebivalstvu dotičnih krajev.
Za gospode in dame NAS ČAJ naj vzame gospodinja za goste visoke in preproste.
Veliko rejsko zborovanje bo v nedeljo, dne 2. februarju, ob 10. dopoldne v prostorih Prosvetnega domu v Grobljuli pri Domžalah, katerega sc udeleže vsi rejci kamniškega steza. Zborovanje, na katerem se bodo obravnavale smernice rejskega pokreta za povzdigo umne reje malih živali, priredi agiltio društvo Rejec malih živali Groblje pri Domžalah ki ima v svojem okolišu dve vzorni farmi in sicer zu kunce in štajersko perutnino. Na dnevnem redu je tudi občni zbor imenovanega društva in anketa o prireditvi prve velike razstave tnalih živali v kamniškem okraju.
Velika pošiljka vseh vrst ff|Q|<{}|^j|| f|fe zopet dospela. Vinarna K a j f e ž — Nebotičnik.
—	Prva večja razstava vseh vrst ptičev, domačih in tujih bo v nedeljo dne 2 februarja 19^6 v Kranju nu Glavnem trgu v ptostorih hiše g. Petra Majorje. Razstavo priredi največje rejsko društvo naše Gorenjske, to je Gorenjski rejce malih živali v Kranju, ki želi na ta način seznaniti širše občinstvo / neštetimi vrstami miših domačih in tujih ptic. ('isti dobiček pa je. namenjen za postavitev ptičjih krmilnic po vseli delili mesta Kranja in za oskrbo naših ptic v zimskem času. Hvalevreden je namen in ukrep gorenjskega rejca, zato obisk te razstave prav toplo priporočamo.
— Ponesrečenci. V Veliki Dobravi pri Stični se je ponesrečil 68 letni |)osestnik Frane škuf-cu. Ko je podiral v gozdu drevesa, je padla nanj težka bukev ter mu zlomila levo nogo. — 53-letna pol jska dninurica Marija Lah je doma v Malem Mengšu padla pred hišo tako nesrečno, da si je zlomilu levo nogo. — Nn državni meji |w>d Snežnikom je straža obstrelila v levo stran telesa 20 letnega posest n i kovegu sina Jožefa I rudna iz Podcerkve pri Starem trgu. V Cer-uici je eirkularku med delom odtrgala nekaj prstov nu levi roki t6 letnemu mizarskemu vajencu Jožetu Bcletu
Ljubljana
0 Onim gospodom hišnim posestnikom iu upraviteljem hiš, kateri do sedaj niso še oddali prostovoljnega davka po 1 Din na mesec na stanovanjske sobe in poslovne prostore, kakor tudi delojemalec za vsakega uslužbenca po 1 Din na meneč. je ineslni sociano-politični urad v prepričanju, dn se jim je prvi nas oklic na kak način kam založil, dostavil ponovno še en oklic s prošnjo, da ta davek čimprej |>obero in s tem podpro veliko akcijo za podpiranje brezjMiselnili in potrebnih, ki jo je moralo letos uvesti mestno poglavarstvo.
KINO SLOGA Teleton 27-30 OH
Danes ob 16., 19-15 in 21-15 uri poslednjlč
JANET GAVNOR v prekrasni opereti Adorab.e)Trillmf |jUjbezni
JUTE! premiera E. KALMANOVE in ROBERT STOLZOVE OPERETE
lesenski manevri
Odlična podba, krasno petje in /abavoa vsebina
1
0 Mestni socialni urad prosi p. n .občinstvo, da se pri podpiranju revnih in brezposelnih poslužuje blokov Pomoč potrebnim«, ki jih imajo v zalogi vse ljubljanske trafike in se dobijo tudi v socialnem uradu v Mestnem domu, soba št. 44. Cena enega bloka z dvajsetimi lislki znaša 5 Din.
Skozi Dolomite in najlepši del Švice ter južno Nemčijo nas bo [x>peljel predavatelj Vinko Zor, na XV. prosvetnem večeru, ki bo danes v petek zvečer ob 8 v verandni dvorani hotela Union. Predavanje obsega lepe skioptične slike, dolomitskih gorskih prelazov in letovišč, južne Tirolc ter svetovnoznano Engadinsko dolino' Domovina Viljema Telia ob štirih kantonskih jezerih je bogato zastopana, kakor tudi najlepša razgledna točka v Evropi, svetovnoznani Rigii. Nadve zanimiva je proga od Bodenskega jezera mimo bavarskih jezer s pravljičnim gradom Neuschvvanstein, ki je pravi biser stavbarske in arhitektonske umetnosti. Kot zaključek bomo videli prvič v Ljubljani lepe posnetke najmodernejše avtoceste preko Grossglock-lierja. Prijatelji gora. ljubitelji potovanja bodo gotovo veliko pridobili na tem predavanju. Pred-prodaja vstopnic Prosvetna zveza, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 Vstopnice: sedeži 3, stojišča 2. za dijake 1 Din.
TEL. 22-21
KINO UNION
TEL. 22-21
Danes ob 16., 19-15 in 21-15 uri poslednflč
Zmagovalci; srca
Kari Ludvik Diehl in Dorothea Wicck
Kot dopoinlto: Opera CARMCN. izvajana od berlinskega simfoničnega orkestra.
POZOR! Londonske pogrebne svečanosti t a umrlim an-t	gleškom kraljem » današnjem zvočnem tedniku
Dr. Josip Dermastia:
Zavarovalne zadruge
Zavarovalne zakonodaje pretežne večine držav soglašajo v tem, da določajo za zavarovalnice posebno pravno obliko m da predpisujejo za izvrševanje zavarovalnih poslov |>osebno dovoljenje ali koncesijo. Oba predpisa imata svojo utemeljenost v izredni važnosti zavarovalstva za narodno gospodarstvo in v skrbi državne oblasti za čim večjo varnost pri hodnih odškodninskih zahtevkov, ki jih imajo zavarovanci napram zavarovalnicam
Stari avstrijski zavarovalni regulativ z dne 5. marca 18% drž. zak št. 31, ki je v Sloveniji in Dalmaciji še vedno v veljavi, določa, da je za zavarovalnice, v kolikor ne spadajo kot pomožne blagajne pod udar zakona z dne 16. julija 1802 drž. zak. št. 202. potrebna državna koncesija, ki se podeljuje samo delniškim družbam in društvom aa vzajemni podlagi. Zavarovalni regulativ priznava koncesijski sistem in zahteva za zavarovalnice obliko delniške družbe ali društva na vzajemni podlagi ter vsebuje mnogo predpisov, katerih namen je ohraniti zavarovalnice v stanju stalne plačljivosti in da bodo prihodnji odškodninski zahtevki zavarovancev čim bolj zajamčeni. V to svrho služila predvsem in sicer: pri delniški družbi delniška glavnica in pri zavarovalnici na vzajemni podlagi ustanovni sklad, katerega mora po vrroitvti nadomestiti jamstveni sklad vsaj v isti višini.
Mimogrede omenimo, da ima delniška glavnica pri zavarovalnicah povsem drugo funkcijo, kot pri industrijskih podjetjih. Med tem ko tvori delniška glavnica pri industrijskih podjetjih obratni kapital, ima delniška glavnica pri zavarovalnicah predvsem funkcijo jamstva za prihodnje odškodninske zahtevke zavarovancev.
Delniška glavnica je pa le majhen del varnosti zavarovančevih zahtevkov, kajti dejansko leži moč, jakost in varnost zavarovalnice v vplačanih premijah, če njih višina odgovarja zavarovalno tehničnim predpisom, v splošnih rezervah in posebnih jamstvenih fondih zavarovalnice ter zlasti tudi v izrednem fondu za katastrofalne škode.
Zavarovalni regulativ deli vzajemne zavarovalnice v dve vrsti in sicer: v velike vzajemne zavarovalnice in mala vzajemna zavarovalna društva.
Velike vzajemne zavarovalnice so podvržene istim določbam regulativa kot delniške družbe, ker pa vzajemne zavarovalnice nimajo delniške glavnice, jim radi varnosti zavarovancev regulativ predpisuje poseben ustanovni fond.
Kot mala vzajemna društva označuje regulativ v § 44 podjetja, katerih poslovni načrt nosi humanitarni značaj ter je obrat zavarovanja na lokalni m stanovski osnovi in tako urejen, da je uporaba plačanih agentov kot posredovalnih organov izključena. Takim malini ustanovam daje regulativ olajšave pred V9em s tem, da ne zahteva ustanovnega fonda.
V	naši zemlji imamo samo en zavarovalni zavod prvega tipa in to je Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, ki se je razvila v mogočno zavarovalno podjetje in posluje danes na celem teritoriju naše držjfve.
Kot malo vzajemno zavarovalno društvo, ki se je bavilo s kmetskim požarnim zavarovanjem in je bilo s svojim delovanjem omenejno samo na gornje-grajski okraj, je poslovala Vzajemna zavarovalnica v Ljubnem. Ljubenska zavarovalnica je poslovala dolgo vrsto let, ni se mogla razviti in je vedno hirala, dokler ni bila radi neuspešnosti prisiljena tako kot druge njej enake ustanove k dejanski likvidaciji. To je bila posledica omejitve zavarovalnega poslovanja na malo ozemlje in gotov krog zavarovancev, kar bistvu zavarovanja naravnost nasprotuje in radi tega mora privesti do žalostnega konca.
Po zavarovalnem regulativu poleg delniške družbe in društva na vzajemni podlagi druga oblika za zavarovalnice ni dopustna in zavarovalnice se ne smejo ustanavljati v obliki zadruge ali celo v obliki družbe z omejeno zavezo, ker to zakon o družbah z omejenim jamstvom z dne 6. marca 1<X!6 drž. zak. št. 58 izrecno prepoveduje
V	tem pogledu je nastopila temeljita sprememba z zakonom o obrtih, ki je bil dne 9 novembra 1031 objavljen. Obrtni zakon priznava koncesijski sistem in v § 60 določa, da se imajo zavarovalni posli izvrševati na osnovi dovolitve upravne oblasti, in določa v § 67 nadalje, da se daje dovolitev za zavarovalne posle izključno samo delniškim družbam in gospodarskim zadrugam. Dovoljuje se torej na novo oblika zadruge in se za prihodnost izključuje ustanovitev vzajemnih zavarovalnic. Že
Bodoče matere
morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenke vode. Franz-Joseiova voda se lahko zavživa in učinkuie že po kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Ki*, po min. soc. pol. tn nar. Mir. S-Ur. 1M85, JS. V.
pred veljavnostjo obrtnega zakona obstoječim vzajemnim zavarovalnicam se v § 440 priznava pridobljene pravice in smejo nemoteno dalje upravljati zavarovalne jvisle.
V	§ 61 odstavek 5 obrtni zakon izrecno določa, da morajo tudi zadruge imeti dovolitev, če opravljajo obrti iz § 60, med katere spadajo tudi zavarovalni |x>sli.
Načrt zadružnega zakona v § 1 odstavek 2 na splošno določa, da se more zadruga baviti z vsakim dovoljenim poslom, ki je v stanu zvečati dohodke odnosno zmanjšati izdatke, ter določa v § 1 odstavek 6, da zadruga posluje samo s svojimi zadru-garji. Ker zavarovalni posli niso prepovedani, so zavarovalne zadruge dopustne in se glede njih v § 1 odstavek 6 št. 5 napravlja celo izjema, da smejo pozavarovati pri nezadružnih zavarovalnih ustanovah in od njih sprejemati pozavarovanja do višine zneska svojih pozavarovanih glavnic. V četrtem poglavju načrta, ki govori o pravnih odnosih zadruge, je glede zavarovalnih zadrug v § 54 obseženih več določb. Med drugimi je takoj v prvem odstatku določeno, da ostane v veljavi § 60 obrtnega zakona, glasom katerega je za izvrševanje zavarovalnih poslov potrebna oblastiia dovolitev. V tem pogledu so izvzete santo one zadruge, ki se pečajo s kmetskim zavarovanjem, to je z zavarovanjem f>osevkov in pridelkov proti toči in proti rastlinskim škodljivcem, poljedelskih naprav in pridelkov proti požaru kakor tudi z zavarovanjem živine proti škodi po bolezni in nesrečnih slučajih, ako predvidevajo v pravilih, da bodo izvrševale porazdelitev odškodnine po nastali škodi ali pa, če predvidevajo jjoleg redne premije !udi naknadno porazdelitev odškodnine, v kolikor za pokritje premije ne bi zadostovale ter da bodo č.ste presežke priznale zadrugarjem v dobro premij prihodnjih let. Le te zavarovalne zadruge so oproščene določbe g 60 obrtnega zakona, vse druge zavarovalne zadruge si morajo pred začetkom poslovanja preskrbeti oblastno dovoljenje za izvrševanje zavarovalnih poslov.
Ce in v koliko je od zavarovalnih zadrug |"o načrtu zadružnega zakona pričakovati ugoden posloven uspeh, o tem vprašanju bomo govorili prihodnjič.
Banovinski uslužbenci
Po podatkih finančnega ministrstva je število državnih in banovinskih uradnikov pri banskih upravah leta 1934/35 50.221, leta 1985/3« pa 56.803, od česar je bilo 44.446 državnih in 12.359 banovin-! škili uradnikov.
V	naslednjem podajamo pregled uradništva pri naši banovini od leta 1932/1933 dalje:
1932-1933
1933-1934
1934-1935
1935-193!)
državni 5.305 5.8T22 5.926 5.926
banovinski 897 1.814 1.880 1.919
skupno 6.202 7.636 7.806 7.875
osebni stvar, v milij. Din
1982-lb3o -iva 18.3	82.3
1932-1933	podjetja 9.9	37.0
1933-1934	uprava 16.2	60.9
1933-1934	podjetja 8.3	34.7
1934-1935	uprava 17.2	58.0
1934-1996	podjetja 8.3	31.8
1935-1936	uprava 17.6	51.7 1935 1936 podjetja 8.4	41.5
v odstotkih
18.22 21.07
1933-1934
1934-1935
1935-1936
699 696 719
7.66
7.9
7.96
85 0.7 109 0.9 108 0.9
Naslednja tabela nam kaže razdelitev osebnih in stvarnih izdatkov v proračunih naše banovine v zadnjih štirih proračunskih letih
I
osebni stvar, i
81.77 78.93
21.02	78.98
19.23	80.77 ;
22.87	77.13 '
20.64	79.36
25.42	74.58 j
16.79	83.21 I
lz pregleda za vso državo se vidi, da pri j splošni upravi odgovarja odstotek osebnih izdatkov povprečju za vso državo, pri podjetjih pa opa- ! žamo, da zaostaja odstotek za našo banovino znatno za povprečjem vse države. Tako Je n. pr. pri podjetjih znašal 1935-1986 odstotek osebnih izdatkov za vse banovine 26.37%. odstotek materialnih izdatkov pa 73.63%.
BANOVINSKI UPOKOJENCI
V vsej državi je znašalo število banovinskih upokojencev, ozir. njih prejemki v milij. Din:
od lega drav. štev. prejem. štev. prejem.
Dobave. Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema ,do dne 12. febr. ponudbe za dobavo jamskega lesa, raznega železa, trofaznega armiranega svinčenega Skabla in 1 regularnega parnega ventila.
Lesno gospodarstvo v Italiji
Dunajska Neue Freie Presse» prinaša o novi usmeritvi lesne trgovine iu lesnega gospodarstva v Italiji te-le podatke:
Sejam kprporac.ijo za les je pripisovati veliko važnost, ker lahko pomenijo popolno preusmeritev italijanskega lesnega gospodarstva. Italija je v veliki meri navezana na uvoz lesa, saj je znašala 1. 1933 vrednost uvoza lesa v Italijo 260.5 milijonov lir. Trenutno pokriva Italija 70% svoje potrebe iz domače produkcije, ki je znašala 1. 1934 2.878 milij. kub. metrov in t. 1935 3.041 milij. kub. metrov (1. 1934 je znašal uvoz 1.967 milij. kub. metrov). Pozna pa se preusmeritev italijanskega lesnega gospodarstva v tem, da državne železnice in ceia vrsta vojaških podjetij, ki so večinoma prej trošila ameriški mecesen, koroško smreko, sedaj trošijo domači oreh, bukev in jelko. — Ti uradi nabavljajo les v inozemstvu le tedaj, če jim ga ne more dati italijanski erar. Poleg tega se delajo poskusi nadomestiti derivate lesa z domačo produkcijo, posebno celuloze. Poleg drugih vrst drevja bi v ta namen prišla dobro gojitev topolov, za katero se pripravlja znatna akcija. Tudi ljudstvo poživljajo, da naj se prilagodi novim razmeram in zahtevani, n. pr, |k>hištvo iz domačega lesa, posebno topola. Sploh je za lesno gospodarstvo ustanovljen poseben organ, ki naj doseže v italijanski produkciji in konzuniu lesa dovolj visoko stopnjo avtarkije, kar bo pa zvezano ^ velikimi težkočami.
*
Dobave. Splošni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do dne '29. jan. t. 1. |)onudbe za dobavo 12000 |k>1 konceptnega papirja in 900 jkiI ru-javega kartona -Chamois - Strojni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do dne 6. februarja ponudbe za dobavo 50 komadov kavčuk-obročkov za odbijače in 100(1 kom. za vodostanska stekla. 100 kom. kavčuk-zagost. 100 kg kavčuk-platna, 1 m5 kavčuk-plošče in 100 kom. kavčuk-goslil.
Licitacije Vrše se ustne javne licitacije za dobavo mesa jk> garnizijah za potrebe vojske od dne 1. aprila do 30. septembra 1936 in sicer dne 14. februarja v Celju in Škofji Loki; dne 17. februarja v Ljubljani, Murski ^olKili in Slovenski Bistrici: dne 19. februarja v Dolnji Lendavi in Mariboru, in dne 21. februarja v Ptujii, Novem mestu in Mojstrani.
Komanda mornarice kr Jugoslavije v Zemunu sprejema do dne 24. februarja ponudbe za dobavo brestovih, orehovih, lipovih ifl hrastovih desk.
Licitacije. Banska uprava v Ljubljani razpisuje pismeno ponudbeno licitacijo za ca 1200 litrov seruma za zaščitim cepljenje proti svinjski rdečici za približno 190.ixf>. Licitacija bo 23. marca ob 11 v sobi št. 38/11 banske uprave v Knafljevi ulici. — V pisarni 1. velosipedskega bataljona v Ljubljani (Vojvode Mišiča) bo dne 10 februarja ofertalna licitacija glede dobave raznih delov za velo^ipede znamke »Sant Etijen«. — Pri ravn. drž. žel v Ljubljani bo dne 24. februarja prvi pismeni natečaj za oddajo zakupa kolodvorskeua bufeta na stanici Dra-vograd-Meža v triletni zakup.
Licitacija. V Intendanturi štaba Dravske diviz. oblasti v Ljubljani bo 31. januarja t. 1. direktna pogodba za dobavo alkoholnega kvasca in 1. febr. t. I. za dobavo 600 kg paprike, 700 kg zrnate kave, 180 kg čaja, 200 kg rozin, 70 kg kakava in 4000 komadov citron.
Nagrajeni osnutki plakata za ljubljanski velesejem, ki bo od 30 maja dn 9. junija letos. Komisija je prisodila I. nagrado v znesku 2000 Din pogojno avtorju osnutka »Modro-oranž g. Emanuelu Valjavcu, Ljubljana. II. nagrada v znesku 500 Din je prisojena avtorju osnutka »Mesto in vas« g. arh. Drago Korbarju iz Zagreba. Dve III. nagradi po 250 Din sta bili [»deljeni gg. Lado Skrabarju za >Ela<- in Stane Šlurklju za »Merkur«, oba iz Ljubljane.
Kmetijska produkcija v Avstriji, lz dunajskih listov posnemamo, da krije v kampanji 1935-1936 (v oklepajih podatki za 1034-1935) domača kmetijska produkcija že naslednje odstotke vse avstrijske potrebe: pšenica 02 (60). rž 89 (89), krompir 96 (90), sadje 87 (82), zelenjava 90 (90), meso 65 (75), mleko, sir in maslo 100% kot lani.
Iz italijanske plovbe. Znana družba Navigazio-ne generale italiana je sklenila znižati glavnico od 185.9 na 67.8 milij. lir.
Borza
Dne 30. januarja 1936.
Deiun
Neizpremeiljeni so ostali tečaji Berlina in Cu-riha, narastel je London, dočim so popustili tečaji Amsterdama, Bruslja Newyorka, Pariza in Prage.
V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na ljubljanski borzi neizprenienjen na 9.25—9.35, dočim se je na zagrebški borzi neznatno učvrstil na 9.21—9.31, na belgrajski pa je narastel na 9.2393—9.3393. Grški boni so notirali v Zagrebu 30.15—30.85, v Belgradu pa 31.50 blago. Angleški
Svarilo!
Dober glas naSe že 50 let povsod znane in odlične t e r p e n t i n s k e kreme z, čevlie „Sichmollpai>la" ie /e marsikaterega špekulanta zamikal, da ie z.t.cl p tvarjati zakonito zaščiteno opremo ni.ih škatlic in uporabbati v ta namen pra/ne ah lene škatlice Schmollpaste za te potvorbo.
Te dni se agenti n ke take ,,tvornice" vozijo v avtomobilih okrog in . ro.la ai. Schmoll-pasto v rabljenih škatlicah. Krema, ki se v teh škatlicah naha a, je izde ana brez vsakega sti oknvnega znanja in je seveda čisto zanič, ter usnju samo škodu e.
Svarimo torej p. n. občinstvo in gg. trgo»ce pred nakupom take ponarejene kreme, ki se že na prvi pogled spozna ter r .simo, da vsakt ga takega prodajale,-, ni b sc k.e pojavil takoj prijavijo na,bližji oblasti.
,,Unio" družba z o. z
tovarna kem. tehničnih izdelkov Maribor
funt je notiral na naših borzah neizprenionjeuo na 256.20 257.80. španska pezeta je notirala \ Zagrebu 6.55- 6.65, v Belgradu pa 6.7(1 blago.
Nemški čeki so notirali v Zagrebu 1I.IO-14.60, za ultimo februarja 11.09 14.29, za medio marca pa 14.025—14.225. V Belgradu so Čeki notirali 14.60—14.80.
Za italijansko liro (valuto) so denarni zavodi plačevali nespremenjeno 3.05—3.10, za dolar pn 49.75—50.26.
Ljubljana. Tečaji s primoin: Amsterdam, 100 hol. gold. . . 2969.58- 298-1.18 Berlin, 100 mark ...... 1756.08—1769.95
Bruselj, 100 belg...... 737.03— 742.10
("urih, 100 frankov.....11'M.22—1431.29
London, 1 funt.......216.05— 218.11
Newyork, 100 dolarjev .... 4295.75 1332.06
Pariz, 100 frankov.....2K8.61—- 200,05
Praga, 100 kron...... 181.26— 182.36
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,318.323 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.265, London 15.202, Ne\vyork 3<>4, Bruselj 51.80, Milan 24.50, Madrid 41.975, Amsterdam 208.525, Berlin 123.60, Dunaj 57, Stockholm 78.40. Oslo 16.40, Koj>enhagen 67.90, Praga 12.735, Varšava 57.90, Atene 2.90, Carigrad 2.4,5, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.705, Buenos-A i res 0.845.
Vrednostni papirji
Tendenca je ostala v glavnem neizpremenjena kakor tudi tečaji. Promet je zelo slab.
Ljubljana. 7% inv. pos. 76—77.50, agrarji 44 —46 vojna škoda promptna 355-357, begi. obvez. 64—65, 8% Bler. pos. 81—82.50, 7% Bler. pos. 71.50—73.50, 7% po«. DHB 79-80.
Zugreh. Drž. papirji: 7% invest, po«. 76 -78, vojna škoda promptna 356.50—357.50 (356), 2„ 3„ 4., 5. 355—357, begi. obv. 60 50 61, dalm. agrarji 60—60.50, 8% Bler. pos. 83.50 bi., 7% pos. H1IB 79-«) (79.50). 7% stati. pos. 77—78. — Delnice: Priv. agr. banka 238—240, Trboveljska 120 den.
Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 78.50 -79. vojna škoda promptna 357.50—358 ( 358, 356 5), 3., 4. 357—358 (357). begi. obv. 64.50-65 (61.75), 62.50—63, H% Bler. pos. 82.50—83 (82.50). 7",', Bler. pos. 72.50-73.25 (72.50), 7% stab. pos. 76.50 —77.50 (77.50). — Delnice: Priv. agr. banka 237— 238 (238, 237).
Žitni trg
Ljubljana. Pšenica bač. in ban. 78 kg 2% 177.5
—	180, oves slav. 142.50—145 ajda siva par. Ljubljana 140—142.50. koruza času primerno suha 120.50—122.50. prekomerno suha prekmur. 129.50
—	132.50, moka pšenična ničla 285 -295, št. 2 265— 270, št. 5 245-250, otrobi bač. 110—115.
Novi Sad. Koruza bač., srem. in ban, lili 117, bač. in srem. bela 128—130. Vse ostalo neizprem Tendenca mirna. Promet srednji.
Videm ob Savi
Prosvetno življenje. Domače slov. kat. prosvetno društvo je letos dosti živahno. Zbralo je v svoji sredi vrsto mlade idealne mladine, ki obeta najlepše sadove Po kratkem odmoru bodo naši igralci prihodnjo nedeljo, t. j. na svečnico zoj>et nastopili ;ia odru in vprizorili Vombergarjevo »Vrnitev«. Na to občinstvo prijazno pozariamo. Naj ne bo nikogar, ki bi se ne odzval vabilu in pohitel med našh mladino
Kmelijskonadaljevalna šola je biLi letos otvor-jena na Vidmu. Odziv je povoljen. Obiskujejo redno 25—30 učencev. Pouk je ob torkih in petkih.
Kulturni obzornik
Živhovic:
Uvod u opču lingvisiihu
Zagreb 1935. Naklada »Slovo ; cena 30 Din, str 168.
Živkovičev Uvod je p r v a knjiga te vrste v 4 naši južnoslovanski književnosti, enako zajemljiva za študenta filologije, kakor za učitelja, profesorja in sploh vsakega izobraženca. Knjiga je velike teoretske, pa še večje praktične vrednosti. Ob zelo bogati literaturi dvanajstih evropskih lingvistov, pa ob neštetih razpravah in člankih, ki so navedeni za vsakim poglavjem in ob koncu knjige, je pisec napisal dobro kompilacijsko delo, ki je toliko večje vrednosti, ker so nam tovrstna tuja dela kaj malo dostopna, zlasti pa je treba poudariti vrednost knjige zaradi njene sistematske zgradbe.
Pisec razpravlja o predmetu, metodah in namenu lingvistike, o vrstah jezikov, o njihovem razvoju in strukturi in spremembah. Vse delo sloni na psihološkem pojmovanju jezika, ker so moderni filologi zavrgli dosedanje Aristotelovo logično pojmovanje, na katerem so zgrajene vse dosedanje slovnice. Zalo naglasa pisec vseskozi, da jc treba upoštevati ne lc pismeni jezik, lemveč predvsem živ narodni govor in vse prilike in neprilike, ki so vplivale na njegov razvoj.
Med najboljša poglavja štejem ono o razvoju govora pri posamezaiem človeku, o otroškem govoru, kjer nam pisec zelo nazorno pokaže razvojne faze otroškega govora: kričanje, grgranje, zlogovanje, večje glasovne skupine, besede (ki so obenem skoraj vselej že stavki!), stavki, slovniško mišljeno pa: samostalnik, glagol, druge besedne vrste.
Posebne omembe je vredno poglavje o strukturi jezika, ki v njeni pisec na drobno razpravlja o stavku in besedi. Moderni lingvistiki ne zadošča
več stara logična definicija, da jc stavek z določenim glagolom izražena misel, temveč je po Wundtu postavila novo, psihološko: stavek je jezikovni izraz za poljubno razčlenjevanje celotne predstave na njene dele, ki jih zvežemo v logično medsebojno zvezo. Ali pa krajše po Kalepkyju: stavek je najmanjša enota sj>oročanja (izražanja). Razumljivost je edino merilo, ali je pred teboj stavek ali ne. Zato je jasno, da so besede zgubile pomen, ki jim ga pripisujejo dosedanje slovnice, prav tako lxi treba po tem naziranju iz njih črtati poglavje v eliptičnih stavkih, saj misel jasno izrazim celo /. eno samo kretnjo 1 Prav tako se bodo zveselili novega pojmovanja o stavku učenci, ki jim ne bo več treba odgovarjati »v celih stavkih«, saj je kaj takega v živem govoru nanaravno. Tudi so novi miselnosti o stavku odveč vsa razpravljanja o gramatičnem, logičnem in psihološkem subjektu ..., o glavnih in odvisnih stavkih (ti zadnji niso stavki, ker niso zase razumljivo, lorej jih ni treba omenjati!), o posameznih stavc-nih členih, ker je psihološko ves stavek — preti i kat, vse druge besede pa le atributi dejanja, o devetih besednih vrslah, ki jih Ušakov deli samo na d v e : po "njihovem pomenu in po njihovi obliki. Priznava pa pisec, da to novo pojmovanje, ki se je začelo v preteklem desetletju, še ni jasno, še ni razumljivo, še ni dognnno, zato bo zaenkrat pač še treba ostati pri starem pojmovanju, pri logičnem. (Pri nas je n. pr. Breznik 1931 v slovnici že poslavil 1111 psihološko podlago poglavje o stavkoslovju, a le deloma. Do takih reform, kol so navedene zgoraj, še ni prišel.)
Poglavje o morfološki klasifikaciji jezikov (korenski, anglutinativni, flektivni, polisintetični), zlasti mnenje o historičnem razvoju jezikov od korenskih do flektivnih, ki ga pisec sicer označuje za napačnega, bi slovenski filolog sploh črtal, ker nam slovenski jezik priča prav danes, da izgublja stvari, ki jih je svoj čas imel. 11. pr.: izgubljamo razne sklanjatve, srednji spol. dvojino, sklone, in-lonacijo, glagolske oblike (dva nedoločnika) in
podobno, gre torej prav obratno pot, kot jo označuje pisec v tem poglavju.
Obširno in zajemljivo je končno poglavje o po-menoslovju in o spremembah pomena pri besedah ler o vzrokih tega jiojava (evfemizini, sinonimi, stilni in sociološki vzroki itd.). Knjiga prinaša po tem takem jireninogo novih pojmov o jeziku in njega obravnavanju. Priporočamo jo izobražencem, želimo pa obenem, da bi skoraj tudi Slovenci sledili Hrvatom in dn bi v slovenskem jeziku dobili podobno delo.	F, J.
Josip Lavtižar: Primož Trubar. Verska slika našega naroda iz 16. stoletja. 1935. Samo-založba. Strani 128. — Iz znanih podlistkov lan- . skega »Slovenca« je nastala kar lepa knjižica. | Prišla nam je čisto prav: letos (29. jun. 1936) poteče 350 let izzli Trubarjeve smrti (u. 29. junija 1586), vsekakor za nas Slovence važen datum. Po veliki večini se bodo spisi, ki bodo nedvomno^ izšli, pečali s Trubarjem kot ustanoviteljem našega književnega jezika; g. župnik J. Lavtižar pa nam ga slika pred vsem kot verskega gorečnika, kot moža, ki je Slovencem hotel ustanoviti pro-testantovsko narodno cerkev.
Dvojno korist imamo, se mi zdi, če ta spis pazno preberemo: na prijeten način obnovimo in osvežimo svoje morda že precej pozabljeno šolsko znanje o Trubarju, ker nam g. pis. na svoj posebni način — pol leposlovno (študij Kidričeve zgodovine slov. slovstva kot strogo znanstveno ni lahko delo!), pol znanstveno, vedno pa nazorno — predstavlja življenje Primoževo od deške dobe na Rašici in Reki pa do zadnjih dni v Derendin-genu, skušajoč nam odkriti T-ev značaj kot poglavitni vir njegovega zunanjega delovanja; drugo pa je to: iz knjižice jasno vidimo, da bi bil Trubar ob nebrižnosti katoliške duhovščine s svojo neumorno vnemo res vse Slovence poluteranil, da ni bilo dveh škofov: Tekstorja in Tavčarja ter nadvojvode Karla — glasen me m en t o tudi i nam danes v boju med katolicizmom in dialektič-
nim materijalizmom: kjer bo večja požrtvovalnost in kar strastno navdušenje za idejo, tam bo zmaga!
G. pis. govori o T-u sine ira et studio. Lepi so posebno opisi potovanj (n. pr. čez Koren v Beljak, v Trident itd.), kjer se uveljavlja tudi pis. sam kot strokovnjak in veščak. Več prizorov je naredil iz svoje pis. domišljije (Pregljeva gostilna!). Zanimivo je tudi primerjati tozadevno Aškerčevo pesnitev: n. pr. v tisti dramatični zaslišbi pred škofom Seebachom — kakšen razloček glede nastopa obeh: Aškerčev škof je nadutež, Trubar upornik, pri Lavtižarju sta oba umirjena, dostojanstvena.	J. D. *
Marij Šimenc, naš priznani tenorist, ki biva v zadnjih letih v Zagrebu, je v teh dneh ponovno gostoval v ljubljanski operi, bodisi v »Carmen« kot Don Josč, bodisi v »Aidi« kot Radames. S svojimi nastopi je zopet ogrel občinstvo do velikega navdušenja. Nič čudnega. Kajti probojna lepota glasu se v taki meri, kot jo je dobil od prirode v dar Šimenc, javlja le zelo poredko in je kot tako redek pojav upravičeno privlačna. Gotovo je ta sila prirodnega pojava pevčevega tisti magnet, ki v prvi vrsti priteza človeka ob dojemanju, ter pričenjajo ostale umetniške vrednote v istem smislu učinkovati šele nižje. Vendar so tudi te vrednote toliko močne, da more pevec na opernem odru doseči dovolj enotno izoblikovan umetniški lik. Zlasti v vlogi Radamesa je Šimenc odrsko prepričevalen, v svoji mirni obliki in v svojem lepem in nasilno učinkovitem petju
V.U.
Za poljske muslimane. Državna tiskarna v Sarajevu tiska poljski prevod temeljne islamske verske knjige, »korana«. Prevod — iz arabskega jezika — je oskrbel muftija Jakub Kf Sienkie\vicz. Knjiga bo dvojezična: na levih straneh arabsko besedilo, na desnih pa poljski prevod.
Strrtn $
.>^1,0VKN~t dur 31. januarja iitog.
Na begu pred Grazianijem
člani inozemskih misij Kdečegu križu, ki so sc sedaj vrnili v Addis Abebo z južnega bojišča, pripovedujejo, kako se je vršila ona bitka pri Dolu iu kako so ušli prodira,jočim Italijanom.
V |>onedeljek, dne 27. januarja, se je po zelo razburljivi poli vrnil v Addis Abebo dr. Ralf Ilooper vodja zavetišča za gobavce v Addis Abebi. Dr. Ilooper se je prostovoljno javil abesinski vladi. naj ga pošlje ua najbolj nevarno bojišče, nakar je dobil dovoljenje, da je v pokrajini Sidamo ustanovil vojaško bolnišnico. Med boji na južnem bojišču so je njegov oddelek Kdečega križa ponoči približal za nekaj milj mestu Dolo. 1'opoto-vati so mogli lo ponoči, dn so se izognili napadom italijanskih letalcev. Naenkrat jo pritekel sel in sporočil, da se jim približuje 20() Italijanov na tovornih avtomobilih. Sel je pristavil, da se sovražnik urno bliža. Nato se je Hooperjev oddelek vrnil z največjo naglico. Da bi lažje naglo bežali, so pometali stran vsn zdravila in vse druge priprave.
O tem, kaj jo na južni fronti videl, pripoveduje dr. Ilooper tako-le: »Način, kako Abesinci smrtonosne italijanske tanke srdito in vedno znova napadajo, je najbolj eudn> it zgled junaštva, kakršnega sem tedaj doživel.« i.alijani so od Dola sicer naglo prodirali. Kakor hitro pn bodo od Negelija poskušali prodirati proti severu, se bo ta-koj pokazalo, da se je stvar zasukala. Gorovje okrog Adola, ki se razteza le 100 km severno od Negelija, bi italijansko prodiranje silno oteževalo. To pokrajino je silno lahko braniti zoper italijansko prodiranje Položaj Italijanov v Negeliju
je docela nemogoč. Deževje je pota spremenilo v mehko in neprehodno blato, kjer so tudi letališča na takem terenu skoraj nerabna
Kakor je zdravnik nadalje pripovedoval, korakajo Italijani v šestih vzporednih oddelkih po dolinah rek Daua, Ganale Doria, Velmel in Gebe. Po teh dolinah skušajo priti v rodovitno pokrajino sidamsko. Proti tem italijanskim četam, ki prodirajo v Sidam, imajo Abesinci 00.000 mož pod poveljstvom dedžasmača Makonena. K njim lahko prištejemo še 30.000 mož, ki pod povelj-stvom guvernerja pokrajine Bale korakajo proti jugu.	f
Tema dvema armadama se priključujejo tudi razkropljeni ostanki armade rasn Desta, katero so italijanske čete res razkropile. Vendar so pa posamezni oddelki te armade prejeli povelje, naj se zbero v gorovju, ako se poprej ne priključijo kakemu drugemu abesinskemu oddelku.
Obenem z dr. Hooperjem se je vrnil v Addis Abebo tudi del švedskega osebja, švedskega Kdečega križa. Tudi ta misija je bila na jugu v pokrajini Sidama. Drugi del le misije se bo vrnil 29. februarja. Prvi del se je vračal z letalom in jo pred nekaj dnevi odletel iz mesta .lerga Alu, ki je najvažnejše mesto v Sidaniu. Tudi la oddelek je moral na bogu pustiti vso zalogo zdravil, da se je hitreje lahko umaknil italijanskim prednjim^ stražam. Vendar pa se bo švedska misija Rdečega križa najbrž na novo organizirala in zopet odšla na južno fronto izpolnjevat svojo težko in odgovorno nalogo.
Pogled na italijansko utrdbo na sedlu Dogea v severni Abesiniji, za katero so bili že krvavi boji.
19 let na neznanem otoku
Štirje ameriški brodolomci so se I. 1916 rešili na rajsko lep otok
Kje je pokopan kralj Jurij V.
Ta-le stroj in ta-le vlak sta odpeljala
Že več kakor 800 lel stolnjejo angleški kralji v gradu \Vindsor ua desnem bregu reke Temse. Njihovi grobovi pa niso združeni v cerkvi ali kapelici. ampak so razdeljeni na dva kraja gradu in parka.
Kralj Henrik VII. je okrog 1. 1500 dal napravili nagrobno kapelico za angleške kralje. Tej kapelici je velika kraljica Viktorija dala sedanjo oliliko in |)n ime. Kapelica se namreč imenuje Albertova spominska kapelica v spomin na moža kraljice Viktorije, princa Alberta. Poleg prinče-
truplo kralja Jurija V. v Windsor.
vega groba stoji sarkofag kraljice Viktorije. Tudi kralj Edvard Vil. je v tej kapelici jiokopan. V njej so pokojiali sedaj lini' truplo kralja Jurija V.
Pod kapelico leži tako zvana kraljevska okost-nicu. Vanjo drži le en vhod iz druge grobnice \vindsorskega gradu, iz kapelice sv. Jurija. V tej kapelici so pokopani kralji Jurij 111., Jurij IV. in Vijjem IV. z nekaterimi svojih otrok. Kapelica sv. Jurija je biki zgrajena že v Ki. stoletju in sta se v njej dala |>okopati tudi Henrik VI. in Henrik Vili.
listja in lubja. V tej koči je stanoval poglavar otočanov. Toda veliko je bilo začudenje Američanov, ko so v koči spoznali tega poglavarja, ki je bil Američan. Tudi poglavar sam se je zelo čudil temu obisku, bil pa ni prav nič vesel. Oci-vi d no se je bal, da bodo sedaj njegovi rojaki, ko so ze prišli na otok, končali mirno življenje, katerega so bili na otoku doslej vajeni, takole ie pripovedoval svojo zgodbo:
>Malo nas je ostalo živih od posadke ameriškega parmka »Sheridan«, ki jo lela 191« na vožnji iz San Frančiška v Avstralijo zašel v silen tajfun ter se potopil sredi Tihega oceana. S tremi tovariši sem se rešil na splav in na njem na tale otok, kjer so nas miroljubni otočani zelo prijazno sprejeli. Poslej živimo tule in se prav nič ne pritožujemo. Vse, kar nam je potrebno za življenje, nam nudi narava, ki je nad vse bujna Živimo kakor v raju, vsled česar smo la otok krstili za »Modri raje. Ničesar se bolj ne bojimo kakor tega da bi se tole mirno življenje nehalo! in zato odkrito povem, da mi ni bilo ljubo, da ste nas v tem miru zmotili.«
Čudno je bilo, da so Američani celo svoje rojake le težko razumeli. Medtem ko so otočani od njih prevze i polno ameriških besed, so pa ameriški brodolomci od otočanov prevzeli več divjaških izrazov Medtem so prihiteli tudi oni trije Američani, ki pa so bili še manj vljudni kakor pa njihov poglavar. Zanimalo jih je le to, da bi zvedeli, kako se je končala svetovna vojna.
Ko so ameriški mornarji prosili brodolomce,
^JZ-^'^ kak0 se Pišei°, s« jim oni trije odgovorih: »Čemu naj bi vam povedali svo a imena, kaj bi vi počeli z njimi? Saj se nikdar več ne mislimo vrniti v Ameriko, od katere ne pričakujemo in ne prosimo nobene pomoči. Le sitnosti bi imeli, ko bi doma ljudje zvedeli, da smo se žm. Če boste oblastem naznanili, da ste nas tukaj^ našli, ne pozabite tudi povedati, da prisrčno želimo, ko bi nas tudi v prihodnje jhi-stili v nnru.«	'	' i"
Učenjaki z sOregona« so seveda razumeli miselnost štirih brodolomcev ter niso več silili vanje so J'ih .Povpraševali, kako se na otoku »Modri raji zivj. Posrečilo se je končno, da so dobili nekaj podatkov, ko so brodolomcem poprej sveto obljubili, da jih v bodoče ne bodo več nadlegovali.
Ko so jim darovali nekaj škatljic vžigalic, več nozičkov ,n drugih drobnarij, so se Američani po-slovili od svojih rojakov.
Suknja IVateškega princa
Naslednji dogodek označuje značaj sedanjega angleškega kralja Edvarda VIII.
. Nekega mrzlega zimskega dne jo Waleški princ sedel v londonski restavraciji. Ko je odhajal je zapazil da je iz garderobe izginila njegova zimska suknja, ki je bila s kožuhovino podložena, toliriji je bilo naročeno, naj poizveduje, kdo je suknjo ukradel. Ni trajalo dolgo, pa so princu že pripeljali tatu. Mladi mož, ki so ga prijeli, je bi! ves rdeč od sramu. Zagotavljal je, da je suknjo le zaradi tega odnesel, ker bi bil rad imel kak spomin na prestolonaslednika. Princ je moža sni"h ljaje se poslušal, nato pa dejal: Slišite, kndnr DOste diugu- zopet vzeli mojo suknjo za spomin, vas prosim, da mi pustite vsaj svoj površnik.;
200 mornarje! vleče lafeto s krsto kralja .lurija V.
Ameriška merilna ladja Oregon« je blizu otočja Fanning, ki leži v Tihem oceanu in spada pod angleško oblast, kakih 150 kilometrov sever-nozahodno od otoka Palmira odkrila doslej docela neznan tok, ki ni zarisan v nobenem zemljevidu. Na tem na novo odkritem otoku so Američani sedaj razvili ameriško zastavo. Poleg domačinov so našli na otoku tudi štiri ameriške mornarje, ki so jih že 19 let pogrešali in so jih že davno imeli za mrtve.
Ameriški mornarji niso bili malo začudeni, ko so med merjenjem nekoč v daljavi naenkrat zagledali obrise otoka, ki ga doslej ni bilo na nobeni karti. Takoj so pluli proti otoku, da se prepričajo. ali jih ne goljufa kaka fata morgana. Res so zagledali pred seboj pravi otok, pokrit s krasnimi palmovimi gaji. Ko so jadrali okoli otoka, so zapazili več rjavopoltih otočanov, Poline-zijcev, ki so vsi začudeni strmeli v ladjo.
Ko so Američani /.merili globočino morja na tistem kraju, so v čolnu izkrcali nekaj svojega moštva in več znanstvenikov, ki so se prepeljali na olok. V čolnu se je pripeljal na suho tudi ameriški profesor, ki je znal jezik Polinezijcev. Ta je v njihovem jeziku pozdravil otočane. Toda kljub temu so se le tež[;o sporazumeli, ker so otočani govorili svoje narečje, med katerim je bilo pomešanih vse polno docela ameriških besed.
Po daljšem |iogovoru so Američani zvedeli, da ob otoku še nikdar ni pristala kaka ladja. Nato so otočani vodili svoje goste v kočo, narejeno iz
K '.ni rznajditelji in znanstveniki na tehnično-fi» :i:,iom |.ol.ju /. veliko vnemo raziskujejo moč s\ '-lloiniih žarkov. Mareikaka iznajdba se je že [ -rečilu. < udovilii na primer je iznajdba Viljema K,urada Uontgena, ki je iznašel žariie, ki se po njem imenujejo in ki predro skozi vsako trdo ste,io. I);i smo prvo sliko brezžično poslali iz Evropo v Ameriko šele pred kratkim, smo tudi že skoraj pozabili, čeprav se je to zgodilo šele dne 7. junija 1922. Šele pred kratkim so v Nemčiji odprli prvo centralo za prenašanje slik na daljavo m ce ilralo za videnje v daljavo. Končno moramo omeniti še tako zvane smrtne žarke . ki jili monh še nihče ni znašel, ki so pa vsekakor, močni dovolj, da plaše človeški rod. Ni pa (sključeno. du jih l.o prej ali sloj kdo res iznašel.
! " -'"h teh koristnih in ludi škodljivih iznajdbah pa so človeški um neprenehoma peča z že! jo. dn bi se izpolnile stare sanje človeštva in d; bi bilo mogoče človeku postati neviden.
Sednj poroča jo, da jo ogrski znanstvenik Pribil odkti! žarko, ki z njihovo pomočjo človek postane nevid.- n. ali pa napravi nevidno tudi svojo okolico. Pribil prav za prav ni profesor, ampak so
j.....loj« Ivo val v kinematografiji. Sedaj jo potoval
» London, da bi lam svoje zanimive poskuse in opazovanja izpopolnil. Kakor.v mnogih drugih slučajih. so jo tudi Pribilu sedaj zgodilo, da jo svojo iznajdbo iznašel lako rekoč slučajno.
Ko je nekoč delal v svojem laboratoriju, jo zapazil, da so mu nekateri predmeti in celo nekateri ljudje, ki so pravkar stali zraven njega, izginili izpred oči. Ugotovil jo, dn se to dogaja vedno znova takrat, kadar le ljudi in te predmete
obsevajo ti in ti določeni žarki, s katerimi se je bil Pribil pravkar pečal. Zalo je začel s temi žarki poskušati v to smer. Ko je svojo stvar že prilično dobro dognal, je povabil večjo družbo strokovnjakov ter jim to pokazal. Stvar je vzbudila veliko zanimanje. Ako se ta stvar ros posreči, utegnemo nekoč postati nevidni Vprašanje pa je, ali bo vse to v srečo človeštva.
Sladkarije debelijo
Dandanašnja ženska moda se navdušuje za vitko linijo. Zaradi loga se take ženske, ki hočejo ostati vitke, izogihljejo vsem jedilom, ki povzročajo, da so človek zdebeli.
Kakor poročajo ameriški listi, je voditeljica nevvvorške državne gospodinjske šole ga. Hauk imela dovolj časa, da je izračunala, kako jiosa-mezne sladkarije debele. Izračunala je, da mora ženska, ki jo pojedla samo en bonbon, hoditi col kilometer daleč, rta uniči uspeh bonbonove sladkosti. Ženska, ki je pojedla malo porcijo smetano, mora 000 m daleč korakati, če se noče zdebeliti zaradi tisto smetane. Katera pa je pojedla tablico čokolade, la mora takoj hoditi 6 km daleč, če noče, da se bo zaradi iiste čokolado zredila.
Pa recite, ali ni luštno na svetu!
No. Pepica, kako se ti je pn dopadlo pri ^	'>• sr veselili, gospodična Irina, ko
dki Ančki?«	hi jaz vašo mamo prosil, da bi postala moja
tašča?«
tetli
Slabo, mamica. Tetica je rekla, da lahko pojem toliko kolačev, kolikor iih hočem, pa jih nisem mogla.<
»Seveda hi sestro!«
Nevidni bomo
Lafeto spremljajo visoki častniki,
jš i -O V hJSKic, unč .n. ju r> u;. rja i ivT>c.
Stran 7
Ljubljanska občinska uprava
Redna seja dne 30. januarja 1936
Ljubljana, 30. januarja.
Danes ob 5 se je sestal na redni seji ljubljanski občinski svet. V imenu banske uprave se jc seje udeležil inšpektor dr. Citišlin. Sejo je vodil namesto obolelega g. župana dr. Adlešiča g. podžupan dr. Ravnikar, ki je tudi podal
predsedstveno poročilo
Spominjal se je smrti angleškega kralja Jurija. Mestna občina jc izrazila angleškemu kralju svoje sožalje. Občinski svet je primerno počastil spomin poKojnega velikega kralja. Dalje se je g. podžupan spominjal pokojnega dr. Tekavčiča, katerega spe min so občinski svetniki tudi primerno počastili.
Podžupan je omenjal proslavo rojstnega dneva Wj Vel kraljice Marije, ki ji je mestna občina poslala čestitke. Občina je dobila za svoje čestitke dvoje zalival z dvora. Predsednik občine na je pri svojih avdijencah v Belgradu našel na dvoru polno razumevanje za koristi Ljubljane......
Predsednik je poročal o konstituiranju odborov. O skoraj vseli smo že poročali, izmeti ostalih se je tehnični odbor konstituiral: predsednik inž. Hrcvat, podnačelnik dr. Milan Korun, obrtnoindu-strijski odbor: načelnik Avgust Martinčič, podnačelnik Miroslav Zupan. Upravni odbor mestnega pogrebnega zavoda: načelnik dr. Korun, podnačelnik V. Kozamernik.
Poročilo finančnega odbora
Načelnik finančnega odbora dr. Milan Korun je poročal o raznih pritožbah proti občinskim davščinam, proti neki tihotapski kazni in proti dvojni odmeri neke pasje takse. Vse te pritožbe so bile na predlog finančnega odseka odklonjene. Na predlog istega odseka je občinski svet odpisal dolg nekih hišnih davščin in v dveh primerih davek na vozila. V vseh treh primerih je davek neizterljiv. Odobren je bil prenos nekega malega kredita v korist mestnega dohodarstvenega urada. Odobren je bil tudi nekemu banovinskeniti uradniku honorar 4000 Din iz proračunske rezerve za pouk v pripravljalnem tečaju mestnih jjisarniskih uradnikov. Vsi predlogi odseka so bili sprejeti soglasno.
Poročilo tehničnega odbora
je podal ing. Hrovat. Zoper zaprtje ulice Zagata se je pritožil posestnik Franc Kušar. Po obrazložitvi te zadeve je občinski svet sprejel predlog odseka, da se ta |iritožba zavrne in se Zagata« (pri Igriški ulici) zapre, kakor določa regulacijski načrt.
Na vrsti je bil pravilnik za napravo m vzaiva-vanje hodnikov v območju Ljubljane. Poročevalec je naglašal, da je novi pravilnik sestavljen v milejši obliki" kakor belgrajski ali drugi inozemski. Dr. Ažinan, Cerne in Šalehar so nato predlagali, naj se obravnava o tem pravilniku odloži, da morejo občinski svetniki pravilnik bolj temlejito proučiti in pripraviti svoje lastne predloge. To je bilo soglasno sprejeto.
Zanimiva debata sc je razvila pri poročilu dr. .Koruna. Tu št Je izkazalo,, da predstavniki '"anj-šiue v občinskem svetu radi jahajo na T6rftialii6:,rtli ter iz le"a ustvarjajo vprašanja, ki delo občinskega sveta zavlačujejo. Dr. Korun je namreč poročal s pooblastili gradbenega in tehničnega odbora o parcelaciji sveta Ivana Kneza v Šiški ter predlagal odobritev te parcelacije pod običajnimi strogimi pogoji. Skoraj pol ure je trajala debata, ah je dr. Korun upravičen to predlagati. Dr. Korun je nagla: šal, da prof. Jarc nima pravice, čeprav je starejM v občinskem svetu, učiti novejše svetnike o pravdnem postopanju, širši predlog, naj se predlog odloži, je bil proti 8 glasovom odklonjen, nakar je bil predlog sprejel.
Personalno-pravni odsek
Poročilo je jiodal g. Avgust Novak. Na njegov predlog so bili izvoljeni v Ttijsko-prometm svet mesta Ljubljane: dr. Franc Štele, prol. Evgeu Jarc, prof. latiko Mlakar, Pavle Masič, insp. Josip VVe-ster, Rado Hribar, Badjtira, ravu. Pintar ravn. Se-benik, Milan Petek, lanko Škerlep, dr. jure Koče, dr Milan Dular in dr. Arnošt Briiej. V reklamacij-ski odbor so bili izvoljeni dr. Ažman in Novak, za namestnika pa dr0 Stoječ in Šalehar. V posredovalni urad so bili izvoljeni upok. sodili oficijal Josip Škr-lavaj, Martin Kopušar in Ivan Rozman ter upok. šolski nadzornik Mihael Kosec. V prehranjevalni odbor za primer mobilizacije sta bila izvoljena obč. svetnik ing. Lah in Florjančič, za namestnika pa posestnika |akob Škof in Fran Karpe. Poročevalec |e nato jioročal še o raznih domovinskih zadevali kakor o sprejemih v občinsko zvezo, zagotovilih itd. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti.
Nujni predlogi
Pupilarni denar naših hranilnic
Dr. Josip Kamušič je nato prečital naslednji nujni predlog, ki ga je temeljito utemeljeval tako glede nujnosti kakor tudi glede meritornosti. Navajal je, da je mnogo slovenskih hranilnic odvisnih od pupilarnega denarja in da jim grozi še hujša katastrofa, ako ga bodo morale letos vrniti. Predlog se glasi:	.
Zavedajoč sc izredne važnosti normalnega delovanja samoupravnih hranilnic v korist njihovega kraja, njihove okolice in vse države fer važnosti pu-lilnega denarja kot stalnega vira novih vlog za li-vidnosf vseh hranilnic, prosimo kraljevsko vlado,
1.	da vrne samoupravnim hranilnicam čimprej zakonitim potom njihovo pravico do sprejemanja novih pupilnih vlog, in *
2.	razveljavi one določbe, ki predpisujejo oddajo pupilnega denarja Državni hipotekami banki.
Predlog je bil sprejet soglasno. Podžupan dr. Ravnihar je pojasnil, da ima že senat podoben predlog in da je upati, da bo uresničen.
Dr. Delievec je nato vložil nujni predlog, naj mestna občina votira vsako leto skozi tri leta po OOO.OCO Din za zgradbo občinske bolnišnice, ki bo imela tudi desinfekcijski oddelek Obenem predlog apelira na bansko upravo, naj zgradi oddelek za jctične ter ravno tako tudi na odbor za postavitev sjKmienika kralju Aleksandru. Ko je dr Debevec ta predlog prečital in ga kratko utemeljil, se je občinski svetnik Likar silno razburil in očital, da je ta nujni predlog — navadna demagogija. Po njegovem mnenju bi moral dr. Debevec predložiti že delailjie načrte o novi bolnišnici. Dr. Debevec je mirno pojasnil, da je potreben najprej sklep občinskega sveta. nakar je šele omogočeno nadaljnje delo. Kljub mirnemu tonu dr. Debevca pa ga je Likar še nadalje motil z medklici. Po kratki debati je bil predlog soglasno sprejet, obenem z dodatkom prof. Tarča, da bo občina zgradila bolnišnico, čini odpade njen prispevek za državno bolnišnico.
Ing. Lah je vložil nujni predlog zn ukinitev igradarine za prave kmetovalce v območju mesta Ljubljane. Takih davkoplačevalcev je v prikl.juče-
l
nih občinah še 45. Tudi finančna direkcija je pri finančnem ministrstvu že posredovala zaradi te o|>roslitve. Predlog je bil soglasno sprejet.
Prof. Jarc je vložil In obširno utemeljeval nujni predlog, naj hi se Ljubljana skušala osamosvojili kot samostojen rent »i okraj ter ločila od okolice, ki ima druge potrebe. Povečal naj hi se tudi banovinski jirispevek cestnemu odboru. Predlog je bil soglasno sprejet.
Podžupan dr. Ravnihar je nato prečital naslednjo
načelno izjavo
dr. Kamušiča v imenu kluba .1117,:
Člani kluba so oklenili, da se odrečejo vsem dosedaj za občinske svetnike veljajočim ugodnostim. 7j ozimni na oddaljenost bivališča občinskih svetnikov iz priključenih občili naj ostane v veljavi edino lo prosta vožnja po cestni železnici, ki pa se bo uporabljala le za službena pota.
Sledili so številni samostojni predlogi iu interpelacije, ki so jih vložili prof. Jarc, M u s a r , S m e r s u , Šalehar, U senik iu drugi. Ti predlogi se j)0 večini nanašajo na razne cestne, šolske, gradbene iu socialne zadeve, dalje na razne finančne zadeve, na gasilstvo, na vprašanja klavnice, na vprašanje Trgovske akademije, na liokopalisče Sv. Krištof in podobno. Važen je sil niostojen predlog obč. sv. Rudolfa Sin e rs u j a, ki je naglašal nujno potrebo, da se spopolui socialno podpiranje s strani mestne občine, ki je sedaj nezadostno, zato pa naj na drugi strani mestna občina racionalizira svoje gospodarstvo in omeji vse nepotrebne izdatke. Podžujiau dr. Ravnihar je primerno odgovarjal na razne interpelacije, zlasti pa na vprašanje o Trgovski akademiji, kjer bo treba pač. doseči sporazum z banovino in državo ker občina ne more nositi sama vseh obveznosti. Najboljše hi bilo, ako bi država prevzela poslopje v svojo last, toda r vsemi obveznostmi. Vsi predlogi so bili odkazani odsekom.
Tašna seia
V	tajni seji je občinski svet obravnaval razne osebne zadeve, kakor nadplač.ila občinskim uradnikom. Upokojeni so bili pri Mestni hranilnici ravnatelj dr. Pretner in uradnika Mežek In Hiter. Za nekatere občinske uradnike pa je občinski svet sprejel sklep, da se jim porjiavijo vse krivice, ki jim jih je prizadejal bivši občinski svet.
Elektrika raca Pohorju
Sv. Lovr:nc na Pohorju, 28. jan.
V	-Slovencu« se ie nedavno nekdo hvalil z elektrifikacijo Ribnice na Pohorju. Lovrenčani svojim sosedom kar častilamo k uspehom in napredku. Vaše poročilo nas je pa hkratu vzdramilo, da povemo nekaj, kar vsem Lovrenčar.om leži na srcu in jeziku. Tu imamo elektriko že 38 let. Ko so med vojno zgradili 6 km oddaljeno Falsko elektrarno, so hoteli graditelji »Falc« skoraj zastonj napeljati vod tudi v Sv. Lovrenc. Naši občinski velmožje pa so rekli: »Kaj bomo mi z vašo elektriko. Mi smo jo imeli, ko še vas bilo ni.« In tako j-c ostalo, da na železniški postaji »Fala« še danes svetijo s petrolejkami, mi pri Sv. Lovrencu pa s svojo elektriko. Da pa ne 'oeste mislili, da se postavljamo s tem, vam povem, kakšne muhe ima naša elektrika.
V	poletju so me večkrat prišli obiskat znanci. Parkrat so me vprašali: »Ti, zakaj pa pri vas sredi solnčnega poldneva gorijo po trgu vse žarnice?« Bil sem še tujec, pa sem odgovarjal: »Menda za reklamo! Mi smo vendar letoviški kraj, naj vsak ve za kakšno »znamenito posebnost« pri nas. V ad-ventu sem zopet imel obiskovalca. Zvečer me vpraša: »Ti, zakaj pa n e gori elektrika pri vas?« Kaj naj rečem drugega kot: »Za reklamo! Drugače ne bi tuici iz Vojvodine, Hrvatske in Avstrije, ki jih je tudi pozimi nekaj vedno tukaj, pri nas zasledili nobene »znamenite posebnosti«.« Naša elektiika je namreč lako »moderno« urejena, da pozimi vsak drug večer ne sveti, tudi na Sveti večer je bila do 9 tema. Kadar pa gori, se obvaruješ zadrege in strahov lo. če ima?; stalno v žepu vžigalice in košček sveče na svečniku poleg električne žarnice. Vsak hip se namreč lahko zgodi, da se tok prekine: za minuto, ali uro, ali cel dan — kdo ve? Takšna je naša znamenita elektrika. Sosedom v Ribnici že limo, da bi se niihova radost ne spremenila v jezo in hudovanje nad žarko električno temo. Naši možje pa, ki so poklicani v to. da skrbijo za prestiž najlepšega trga na Pohorju drugače kakor oni. ki so pred 20 leti odklonili elektriko s Fale, naj nekaj ukrenejo, da ne bomo po omenjenih ne-odnostih »zasloveli«, Posebno še radio-naročniki jim bodo hvaležni.
Nevarna cesta pri Dobovi
Dobova, 30. januarja.
Skozi Mostec, ki spada pod župnijo Dobova, pelje banovinska cesta prvega reda, ki veže Zagreb—Brežice—Novo mesto—Ljubljana in Zidani most—Celje—Maribor. Večina, ki ima opraviti s prometom, se poslužuje te ceste, kajti treba je upoštevati, da je cesta čez Samobor neprimerno daljša. Toda gorje tedaj, ko naraste Sava. Ni treba niti, da pri nas dežuje, zadostuje deževje v gornjih predelih savskega toka, zlasti pa, ko se začne v višjih legah taliti sneg, kar se doga:a zlasti meseca marca. Tedaj napolnijo grozeči savski valovi strugo Gabr-nice, ki izvira nekje v Pišecah in se pri Mostecu izliva v Savo. Gabrnica, ki se kmalu prenapolni, pa razlije svoje valove daleč naokrog po okolišu in napravi videz jezerske gladine, ki iz nje gleda vaška cerkvica kot skrivnostno čudo. V takih prilikah prihajajo celo fotografi in sHlcajo cerkvico obdano od temnih valov. A najhujše je lo, da voda pokrije tudi cesto in s tem nujno ovira tudi prometno zvezo. Posledice čutijo domačini, ki postanejo kakor odrezani od sveta, še bolj pa trpi vsled tega tujski promet. Pomisliti je treba, da najboljšega vtisa ne more napraviti na tujce, zlasti na Nemce in Čehe, dejstvo, da morajo okoliški kmetje često s konji spravljati avtomobile iz vede in iim kazati varnejšo pot po poljih in travnikih. Ne dogaja se namreč redko, da avtomobil zaide pregloboko v vodo in posledica ie. da stroj odpove. Pri vsem tem pa tudi ni izključena nevarnost za človeško življenje. Pripominjamo, da ti slučaji pre-plavc pri nas niso redki, nasprotno se to dogaia redno civa- do trikrat vsak mesec.
Iz navedenega je jasno da je tu treba nujne odpomoči. Ko bi cesto dvignili, bi se tem ncdeslat-kom bistveno odpomoglo. Ne smemo pozabiti, da je bil tozadevni načrt izdelan že v bivši državi v predvojni dobi kljub dejstvu, da takrat ta cesta niti od daleč ni imela tolikega pomena kot danes, ko veže dve banovini: dravsko in savsko. Prepričani smo, da bodo msrodajni faktorji slišali naš glas in ukrenili, kar je potrebno, saj je to problem, ki ne zadeva le brežiškega okraja, marveč celokupno Slovenijo.
Spoti

Jeseničan Smolej Franc,
naš največji up v Ga-Pa v teku na 50 km
Otvoritev planišhe skakalnice
Združenje Bmučarjev Planica razpisuje otvoritveno skakalno tekmo na novi 00 m skakalnici v Planici. Tekmuje se po pravilniku JZSZ. Tekmujejo lahko vsi v JZSZ verificirani skakači. Pričetek tekme ob 11 dopoldne. Poprej jia se izvrši še svečana blagoslovitev skakalnice.
Način nogometnega prvenstva pri nas in drugod
i'o sklepu izrednega občnega zbora Jugoslovanske iiogomelne zveze v Belgradu imamo zopet nov način tekmovanja za državno prvenstvo v nogometu. Ni naš namen že daner, kritizirati nov način tekmovanja, oglejmo si raje, kako tekmujejo v nogometu v inozemstvu.
škotska, domovina nogometa, ima sledeči način: 20 najboljših škotskih klubov je v prvi diviziji, ostali klubi so po svoji moči v drugi, odnosno Irelji diviziji. Ob končanem tekmovanju padela poslednja dva kluba iz prve divizije v drugo, prva dva kluba iz druge divizije napredujeta v prvo, la ir.čin se ponavlja leto za letom brez protestov Sko.o vse države v Evropi imajo sličen način, le v češkoslovaški republiki je nekoliko drugače 14 najboljših klubov je v državni ligi. ostali klubi so pa v šestih pokrajinskih divizijah. Istočasno z državnim prvenstvom se igra tudi divizno, ko je divizno prvenstvo končano, igrajo prvaki vseh U divizij izločitvene tekme po dvojnem cuo-sistcmu, prva dva iz teh izločitvenih tekem napredujeta v državno ligo, poslednja dva iz države lige se pa vrneta vsak v svojo divizijo. Omenjamo način češkoslovaškega prvenstva za to, ker bi ga tudi pri nas lahko uporabili. Ostala naj bi kol sedaj državna liga. vsi podzvezni prvaki naj bi igrali nted seboj izločitvene tekine in prva dva naj napredujeta v državno ligo poslednja dva iz državne lige pa vsak v svojo pod zvezo.
Poleg te j? a je še druga važna karakteristika inozemskih tekmovanj: prvenstveno tekmovanje je razdeljeno v jesensko in pomladansko. Začetek jesenskega tekmovanja je v sredini sept?n:ira in konča navadno ob novem letu, pomladansko tekmovanje (igrajo se revanche-tpknie) prične koncem januarja m Iraia do maja. Le v Angliji in na Škotskem troja tekmovanje nepretrgoma od septembra do junija, to pa zrto, ker ima vsak klub odigrali 42 prvenstvenih tekem.
Pri nas menjava!o način tekmovanja skoro vsako leto, kar vsekakor ni športu koristno. Goro-stasen nesmisel ie, da je moral naš večkratni prvak B5K igrati izločitvene tekme s tretjerazrednim klubom za oS*tan*k v 1 i<ri. še večji nesmisel na je, da morajo naši klubi odigrali v par poletnih meiecli vr-e lekme preko sezone (spomladi in v je^ni) na počivajo Po vsej Evropi imajr v tem času ž1 polovico tekmovanja za državno prvenstvo za seboj, pri nas se pa šele dela način, kako lekmovafi, Ne bi bilo slabo v tem oziru posnemali inozemstvo!
Lahhoatletshe prireditve
v L:ubVani fetn 1Q36
Termini lahkoatletskih prireditev v Ljubljani v letu 1936, določeni snorazumno med vsemi ljubljanskimi klubi, člani JLAZ-e.
8.	marca: ASK Primorjc. croso-country sta-fetni tek (propagandni).
15, marca: SK Ilirija, cross-cour.try prvenstvo Ljubljane (propagandno tekmovanje za poedince, razrede in klube)
5.	aprila: Odbor za izvedbo lahkoatletskih dvomatehev: cross-country prvenstvo Jugoslavije za poedince in moštva.
2,—3.maja: ASK Primorje, otvoritveni propagandni meeting.
9.—10.	maja: SK Sloga, meeting po dolžnosti.
16__17. maja: ASK Primorje, meeting po dolžnosti.
23.—24. maja: SK Korotan, meeting po dolžnosti.
23.—24. maja: Odbor za izvedbo lahkoatletskih dvomatehev; dvoboj Gradcc Ljubljana v Gradcu.
30,—31. maja: ASK Primorje. prvenstvo Jugoslavije za moštva.
1. junija: SK Planina, meeting po dolžnosti združen s stafetnim meetingom.
7.	junija: Olimpijski pododbor: olimpijski dan.
13.—14. junija: SK Ilirija, meetirg po dolžnosti.
27.—29. junija: SK Korotan. nacionalni propagandni meeting.
1.—2. avgusta: SK Jadran, meeting po dolžnosti.
8.—9.	avgusta: ASK Primorje, nacionalni mee-
tiniS-
6.	sept.: SK Jadran, propagandni meeting.
12,—13. septembra: SK Sloga, propagandni
meeting.
19.—20. septembra: ASK Primorje. nacionalni meeting.
27. septembra: SK Korotan, juniorski propagandni meeting.
10. novembra: ASK Primorje, propagandni eroes-country tek združen s stafetnim tekmovanjem.
I. decembra: ASK Primorje, tek ujedinjenja. Se nedoločeni termini za prireditve. ASK Primorje— Ofioirski SKAC 23 v Sofiji, ASK Primorje -reprezentanca Bukarešta v Bukareštu, Belgrad--Ljubljana v Belgradu, dravska banovina—lulijska Benečija v Trstu in v Ljubljani.
I, državno mladinsko in srednješolsko prvenstvo v smučanju, ki bi se moralo vršiti dne 1. in 2. februarja 1936 nn Polževem, se preloži zaradi slabih snežnih razmer. Nov termin se objavi z
novim razpisom. Mladinski odsek JZSZ.
*
C/HI' (stuibennt. Prva sivin Uršegii odbora JiZSP Im> v ncdelio, Ulic '2. fcbi-itm-jn I. 1. ob U.ail * Hotelu 1'uiu- nu ,limoninih, * sledečim dnevnim redom: 1. 1" rotilo iipritvuog« iu tehničnega o lin«"«. '•'. 1'mnčiln sir-»,-gu odboru :i. Iv.vcdbn Ml.iAnji*« /.MU*k«Ka prois-i .uiia n udeležb« miših teikiiiovulcev (lii-1'a. I. Itn/govor o ,lrtošti.lli pinUvezonih /n levnti in dolooilev novih sinen--iiii- 1'iosinio vhi> odbornike, iiiisebno one i/ven .le.senic. iln'se seje gotovo udeležijo. Nn novo spi-ojet« druMvH in sicer: Hl'll imkIi-iižiiIcii Jesenice, SK Kovnimi- tu H K 1'oU<mic, 1< rim j, pa prosimo, (In iln t« «•!•» pobijejo svoj« /n ■ .opiilke. Nn ml H« »cji TU, .lile L m. so liili verificirani '« SK Kovinar, Jesenice, -le.leci m:.: UV.pglcs Karel, Tratnik Franc in Koron Hrano.
I./SI' (stiillicun). Seja inpruvncg« odbora l>o (Innes ob '»I v (liuiu«kii .sobi knviirne Kmmio . Pol nre |n'ed se v.nSi latotum sej« liilmlinukotrn odseka, lo je ol) 1!I..K>. Prosimo ločno iu poliio^ieviliic udeležbe.
TmlsUPnn*i>tirtnl uillioi :<i ileill Uilihr allrlllu- i» prllirarn ullctni' .n (illmiiijiirln. Opozurjnlo .se vsi
liihlioallMi liiibliuiiskib lililhov, dn s.....orn.io redilo
udeleževali treningov, ki s« vršijo vsak |XMie<l«ij«k. sredo iu petek od 511 do v telovadnici lieejll lili U1i<hvois«vi cesti -zn skupino Ilirija, .lndnin, 1'liininu; v«i.k ton-ok. čdtrtek in soboto »d I-Vlili naprej v leloviid niči II. dr/.nvuc rentue niiiiuiiaije uu 1'olJiuusJid cesti, vhod i/. Cii-il-Metodove ulice /.n skupino Korotim, Pri morje In Slonu. 1'oeiliuei. ki bi bili /.ndržniit obisko vati trnntiiKc svoje skupine, lnh'k<i poseuijo t.renliuifo driure skupino. Vsako sredo ml Ki naprej in nedeljo dopoldne od 11.110 iinprej se vršijo nn ittriši-u Prtniorju orois-roiinl.rv treningi, obvezni zn vso srednje in dolito-prognše ljubljanskih klubov. Vsako nedeljo istotnui in ob istem i1«*!! Iu.ti tehnični trening ■/.« vse nietaJee. Hodno t«>se nuje treningov ji- (-aslnii dolžnost, v»ch atletov, zlasti onih, ki s<> kandidat'! zn ljubljansko rc prezenitninco, — Prcdsetlst vo.
SK Shiran. Dre-vi ob S bo v gonl.ilni Ki-nšič. oilborovn seja. Ker jc In se,in zadnja pred obi-uim alm-roni, prosimo, dn se ,|e •/. oatrom nn važnost tdgurii« vsi udeležite.
gmnPaiHki klub l.jiihljami. Sestam-k tekmovuleov drevi ob 1s.:)ii v klubskem lokalu v Zvezdi. Tcknmvuilci [leve. Kliinf-niik. PoliOiuir, Svetinu, Hr.Hbernik, Tii-vfiir in l.isjnk nuj sc -sestainkn udeleže bi-e7,]>ogo.ino. Zolo važno zn v se.
VREMENSKO POROČILO
.1 itifvHlnraMiltr tlnisliosiiiirlne :ee:c i« Zrr:r :<t tujski proHii'1 ■ <1 >" '10 januarja wvi.
I'rciiiriiika poročilo. Dnin lliiija r l'laniri. Vreme suluAiio, snega .'in ejn, mnuka iirnv dohrn.
I 'olika 1'lauina ini stanju Juiiuiirjii: —t" C, solllilio, mirno, :ill cm siibcga snegu. Smuku (lohni.
I r.šii'. Krnica, Planica in Tamar po stanju dnne«: 70 cm srežn.
Ka/cc po stnnjn iti. Jan-iuirJn: Holučno. mirilo, nn !HI c.m iiodlugi l"i cm novega snega. Smuku dobra.
Hhtrlca-I''ihlii]»kn inera po »Imujii dnnoc lip t', zelo olilii'no, snega v dolini ni.
Illctl-.lrzcro po slunjii dnues: l"C, pooblučilo se jc. mirno
Pokljuka po slmijtl -II. jniiunrjn: j11!'. Jasno, mirno, 711 eni srežu, sinu-ku prav dobro, skakalnica uporiiibiui.
Kranjnlfa pnra-ltalrčc po slnn.ln dnne.s. lnC, bnronieter stoli nninio. |ioiddn-'ilo se Je, mirno, ^11 cm srežn.
/plenica }to Mniiiu V!i. liiuiuirin: —4° <', Jiisno, inirito, nu H0 cm iHidlngi 18 cm prš'"1!!. Siiurn ''obr:i.
Krrarc po hIiiiiJii 'iH. Jniiiuiriii: "f. severni veter, nn 511 eni podiigi !.'• cm siibegii .iiiegn. Smuka dobra, nižlilt legub nlnl.šu.
Mailrska kani po h'.uiiJu :1i. .lu.nuiiriu: V1 r, JiiAno. m I r tlo. nn :il! cm podlngi 'iii eni ji >\t gn snegu Hniiihn pi-nv dobrn.
Pnharjp po stiinju -iti. Jinnunrjn:
i m
v drn-'.llll za pred-
dinncs lovitfis
H veli-ve in
f/1'Mfonn
1 A i ično sinil/a imajo lekarne: ni r. Iti Sv. .Inkobn trg II; Ilir. It u mor, Miklošičeva ccsl mr. Ourtus, Moste,
1 llctlni obtni i bor	drevi ob pol :'n
šlvenem prostoru Imteln M e I r o p o 1 . IMeli vse članu obvu/.lin! — Janko Sede.1, prof., t. č sedulk.
1 Siilc:ijanska itrvRPcta ua Kodcljrrrm: ob K sestanek moškega od;«ikn, nn kulereni bo I v u 11 M n bič predaval o flniniičiieni pruvu.
I Kino Koddjcco igra danes ob :l, pol 11 iu Ciustni poljski film Marija, k tebi uboge, n serijo Mikimišk.
1 l'ixja fanlorska koitprcaocljii ua Knih-ljrri ni iiiiu danes ob 8 shod.
! 11IBI J A NSKO r.LED ALlščE
DRAMA — začetek ob 20
Potok, 31. JiHiimrjii ob IS: limlomor ua Mrlari. Ilijnškft predstav«. Globoko /.nižiinc cene oil Ti do II Din. Sobot«, 1. februarja: Vesela holjn pol. Izven. Znižane cene.
Nedelja, 'i. febriuirja ob 1.1: I h ona .-lučka. MliiiHnska preilKlavn. (ilotx«k<i zillžiiue cene rul Iii llin n«
v/dol. — Ob -U: Pesem s cesti . I/.ven. Znižane cene.
OPERA — začetek ob 20
Petek, HI JiuinarJn: Zaprto. Sobota. 1. februarju: Snlome. Iteil C.
Nedelj«, lebriini-jii ob 1.1: 1'rešmentani i/rail. Izven. (Ilobiiko znižane cone. Ob 2(1: Manou. floslova-njc gospe dovovič-Kovuče.v-ske 1/. Sofije. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
IVlok, .TI. JumuirJo: Zuprfo.
Solv»tn. 1. fnbrniitJu 2f)' Karirra kunclfotn U'in:iti<t.
Promi^rn.	C.
Nedpljn, "J. rcInunr.iM ob 1."»: Zlati rudnik. Zuifttuic »mmio. — Ob 20: Rujadcra. Žnižnn« ceuc.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Torek, t, ft>bni«r.'wi ob 2(1: Si-buritk, Pcucm * ccnti , «:<> slttvnuj«) ljiibL.)nii^ku ilraino.
S ah
Šahovski k hi h *&i'nf prhir« v Ljubljani ji* imel «lne l^. t. m. .svoj II. re*hii obe ml /,bor. I'immIs«mI u i k «r j «* v sAnt.tom poročilu iihm! druKUiin t ti« I i lepo /nlivalil 11 ii v>n i k ii Slovence , ki iwun ure iui rokt» pri objiivnli nnArKit dclovinijii. Slnli4i so i/^trpni refi-rjili osi ii I.i h o(lborui.k<»v. N<vvi o<Umm* je, /, lnaJimi spremeinlnimi, os.^il prejšnji t. j. pre<lswluik s(vk:I.-isiio jros,p. Ko/.iiim, iu> IpretlsiMl.tiik >ro>ip. Klakoeer, tnjiilk	.Termi. i \
lilii^nhiik >rosp. Vrn»vSek, rospihIiii* in knliAlliAnr h:<M». Bernot, kupeliui moštva jf«»sp, Mre.n len- «Hll»on»iki k«.: Lavri«^, .lur^ie, Konbau- iu .1 tt^k nI iti. Kevi/orja: kape-tau II. klase kr. Z<;lenko in Okorn. Dne '-Mi. t. tu. smo iKlijrrali v Kranju s tninočn.iim novoustanovljenim šahovskim klulMun m<atch na 'JO »losk. Kranjsik.1 .".ahov#ki klub, ki ua v<nll Konp. Sorli, .1 poka/al lepo /.nanje in nutlil tr<l oreh Šentpotru . Po 4 urni boini *»o 7,inn Kali lntlj rtvtiiulrani Sont.pei!r^n.nt /. Il1 in pol : 7 in pol. Krst pa Je ftorlijevo moštvo tlobro prestalo in «lo-ka/.alo, tla je v Kro.uju pra-v dober Dl8<Wi'Ual duma. Po končanem tekmovanju s<> nam :>a Kriiujram.l pri-re iii zakusko, ki je, moti ve-seiim petjoiu, prehitro minula. P.r/.oturnir za Ja.uuur Je izpadel sJetle^e; Ja k ul hi 10 toOk, Pretnar !», Sušt-ar Dra^o 8 U\ pol, Jeran-in Fftlbel 7 in pol, Kejjru 7, Bernot ('» in ik>1, Ko/.^ik ^ii Majccu r», Kapus iu Toniinec 5 in i>ol itd.
Stran g
>ST/>VfcNEf<, rine 31. januarja 1036.
Stev. 25.
Mali oglasi
Stroji za plisiranie
vseli velikosti po najugodnejših cenah. Brezobvezne ponudbe pošlje
A. Gimmann - Zagreb - Martiteva 4
Tel. 58-21 Speciialna trgovina tekstilnih in ostalih šiv. strojev
»THtiM
Tkalskega mojstra
prvovrstno moč - spre|-memo. Ponudbe z vsemi točnimi podatki poslati v upravo Slovenca« pod st. 1305.	(b)
Službo
občinskega delovodje razpisuje uprava občine Begunje pri Lescah. - Re-flektanti naj se javijo osebno ali pismeno, (bi
Preddelavec
ki je izrecno sposoben voditi samostojno vse vinogradniške in kletarske posle, starejših let — se sprejme pri Florjan Gaj-šeku v Loki pri Zusmu. Plača po dogovoru. (b)

Tvrdka A. & E. Skaberne
Ljubljana, javlja, da jem-fje do preklica v račun zopet
hranilne knjižice
Mest. hranilnice. Ljudske posojilnice, Ljubljanske kreditne banke itd.
Hranilne
hnpztce
članu. Zadružne zveze —
kupim tei plačam najboljše od vseh drugih Ponudbe upravi .Slovenca« Maribor nod Drava« 722
Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka Ljubljana. Krekov trg 10.
ODDAJO: Štirisobno stanovanje
solnčno, ves komfort tn najlepša lega - se odda s 1. marcem. Obisk od 11.30. do 13. ure. Kersnikova 7 (poleg Slamiča) (č)
II
Radio
i
Radio
tricevni, na tok, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod »150« 1280. 1
II«
iiii:
Ce avto svoj stari prodajaš aT motorja bi znebit se rad bri kupetv ti mnogo priient Slovenčev najmanj? insarai
Vsa zimska oblačila
smo znižali 10—15%. Anton in Vladimir Presker, Sv. Petra cesta 14 (1)
Lastno vino
belo, rudeče in črno, pri-ma, iz Negotina-Krajine, se prodaja po 3.40 Din iz vagona na gorenjsk. kolodvoru, za Kregarjevo gostilno.	(1)
Radio
Programi Radio Ljublfana:
l'rtrlr. :n. januarja. 11 Soiska ura: Ziva-kski nagon.
i., ali Uiij? <lv<>K»vor - pogovarjata se »tri« i"
!■.,, (iro-K -Vrimšl Adanuič). - 12 Baletna glasba 12.« Vremenska naimved. poročilu. — Ul »ved ('.asu. oKiiiva «|K>r«da, obvestita. — 1:1.15 Rami orkestri (plošče). — 14 Vremenako poročilo, bomrau ji. '.s ZiMi.ska ura: O olju (jn»snii Milen« Serko).
VJU Hod_____i-l: 1'aJ.kova irnjedtina. silila /,a orkestor
-■■n. is.Hi Kaj moram vedeti d Okrožnem uradu P. lludoir Smersiil. 1!l Napoved čusa. vreniHiisika ■ vel. poročila, objava 8|>oreda. oJnTslHa. 19.9» i.,nalila ura. — 20 Komorni trio (Kg. llrniput, (ire-•e. Iliiin-k). 21 SOS — n« 'kratkih valoviti — vaška bank«; iigrajo rlani Narodnega gledail iftča. — 22 javn sporedu. — 22.15 Prenos ir. Nebotičnika. Ko-• nb -i!
Mu l,d
Nn
Na
Drugi programi:
Ihlarnrl. 2n FMgarova svaitba . prenos i'/ Nar. gledališča. — Zagreb: 211 Klavir. ao.no 1'rsie.r pro-Kiiun. -l.;)ti Zborov« p»tje. — 22.15 Plesna glasba. — Bailimpršta: l!i.:m Arije. -- 22 Koncert ope.rue.g.u orkestra. 23.15 < i irnn.sk a glasba. Dunaj: 20.55 Orkc-»Iralmii koncert. - '22.111 C,ruiiior»nske ,pj<*UV. — 29.25 Plesna »lastni. - /tim-Uari: 211.95 Poster programi. — 21.45 Zborov o petje. — 22.15 Plesna glasba. — Trst-Mitnit: 20.."Ki Plošče. — 21 Orkester, zlior. solisti. Praga: 20 2e.nsk.i zbori. — 22.20 Plošče. -- Urno: 20 N'«.rotjm« glasba (ipibala). — faršara: 211.10 Zole-mskogu f*pera <i<ana . - Koni-gsbcrtj: 211.10 l.ed . Karrn-<*>v-5i balada. — 21.lil Solistični koncent. Hamburg: 30.10 Mor v mrerl {slušna igra). - 21.10 Nori!Iški most >>nk,-Rt^.ri — I"ratislavn• 2n.HI iVln.go />a blago, (kou •errt.l. — Lipsko: 21 Dopust na častno besedo (slušna igra). — 2B.25 Zivathmn večerna gbisba. — lirrlin: Jl.lfl Plesni večer. - 22.:HI Zabavni koneert. Frank-htri: 20.10 Niibelumga. — 22.30 Tedenski športni pregled.
Mlekarno
na zelo prometni točki -takoj prodam. - Naslov v upravi Slovenca« pod št. 1282. (1) |
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi pn Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev. 2951
Širile »Slovenca«!
ZAHVALA. Ob izgubi naše dobre mamice, gospe	.
Marije Sitar
posestnice v Zg. Šiški 8
se najiskreneje zahvaljujem čč. duhovščini, čč. ss. gospodinjske šole v Zg. Šiški, pevcem društva Vodnik«, dalje vsem sosedom in vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poli.
Z g. Šiška, dne 30. januarja 1936.
Žalujoča hčerka Ivana.
Tinčkove in Tončkove prigode
241.
Začasno rešeni
Kvalitetno blato!	Lastni Izdelek!
Srajce za gospode
bele šifon .........	od	38—	do	68-
modne cefir in poplin ....	• 91	34—	11	120,—
športne flanel in tnring ....		36 —	11	75-—
delavne oksford srajce ....	• H	20-—	11	44 —
spalne srajce trpežne.....	• M	55—	11	75 —
srajce za dečke vseh velikosti .	• **	18 —	naprej	
spodnje hlače kratke.....	M	16.—	do	32.—
spodnje hlače dolge gradi . . .	• M	28,—	»>	48—
bele in črne moške halje . . .	• ti	110.—	ii	130.—
Din
nudi
r. I. GoriCar, Ljubljana Sv. Petra c. 29
Perilo za gospode kakor tudi vsakovrstno posteljno perilo se izdeluje natančno po naročilu za nizko ceno!
Najlepše darilo
za novoporočence
kakor lepe slike, kipe, križe za na steno in namizne, cele garniture (križ z zraven pripadajočimi svečniki) vzgojne knjige, molitvenike in rožne vence dobite v največji izbiri in po najnižji ceni v trgovini
H. NIČMAN - LJUBLJANA
Kopitarjeva ulica 2
Istotam se naroča tudi najnovejša knjiga: DARUJ SE BOGU: cena nevez. Din 20"— vez. Din 25-—, katera je ena najlepših med slovenskim nabožnim slovstvom.
Za Primožkom sta zlezla na slonov hrbet še Tinček in Tonček. Slon pa je medtem z nezmanjšano vnemo porival splav proti bregu.
Ko je bil splav slednjič na varnem, je slon zmagoslavno zatrobil skozi rilec in jo židane volje ubral nazaj v pragozd. Naši prijatelji so bili začasno rešeni. A kaj zdaj? S splavom si niso upali več v reko, kjer jih je čakala smrt v ledenem objemu vodopada. Kapitan Mrhar si je dolgo belil glavo, kaj naj stori, potem pa je sedel k bobnu in začel oddajati Morsejeve znake svojim mornarjem na ladji, ki je čakala njegovega povratka daleč nekje ob obrežju. Velel jim je, naj mu nemudoma pošljejo čoln na pomoč.
Opozarjamo na
MALI OGLASNIK
v našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki prilki!
Moja predobra, srčnoljubljena soproga, zvesta dmžica vseh mojih srečnih in žalostnih dni. gospa
lustiiui Ptrinr
co}. Tonu
je po dolgem bolehanju. previdena s svetotajstvi za umirajoče, danes ob treh zjutraj boguvdano za vedno zatisnila svoje blage oči.
Nepozabno rajnico spremimo nn njeni zadnji poti v soboto, dne I. februarja ob treh iz hiše žalosti, Tavčarjeva ulica 15. na pokopališče k Sv. Križu in položimo v rodbinski grob k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 3. februarja ob pol osmih v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oltarju sv. Križu. L j n b I j a n a . dne "Ml. januarja 19%.
Dr. Lovro Požar,
vladni svetnik in gimnaz. direktor v p.
Izdelovalec rolojev
(Rolleauxdrucker) za večbarvni stroj SC Sprejme. Ponudbe, z referencami pod „40" na PROPAGANDO d. d. prej Jugosl. Rudolf Mosse d. d. — Beograd, poštni predal 409.
Kvalitetne radijske aparate svetovnih znamk
^t „Radione", jngeleiT, .Jelefunhen", „Orion", „Ninerva'\ . Standard", „His Nasfers Voice"
prodaja proti gotovini, na mesečne obroke, kakor tudi za hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih zavodov
„RADI0"r.z.zon Lvubifan)
Franz Joeeph Schneider:	21
Cesta brezbožnih
19.
Končno se dekletu ni bilo treba več lagati. Stanko je prišel. Brez sape se je opotekel .skozi vrata in znoj je curljal z njega. Njegov blodni pogled je šel mimo vseh. Divje in brezobzirno, čisto po nagonu, je veslal z obema rokama skoznje. Pri vratih bolniške sobe je obstal od strahu ohromel. Česar ni hotel verjeti na svoji poti domov, je stalo lukaj kakor zapisano pred njim. Opotekajoč se je r, obema rokama prijel za |x>dboje vrat.
Stanko...! Krik Novakove Edice je zazve-uel prihajajočemu nasproti. Čutila je. da je ušla strašnemu pritisku odgovornosti.
Tedaj je umirajoča še enkrat odprla oči, ker je bila poklicana nazaj s |*>ti. Toda lo je naredila lako strašno, tako trpeče, tako obupano, da je Stanko glasno zakričal. Življenjska oddaljenost v njenih zlomljenih očeh je otrpnila njegovo kri. Uničeno je sklenil roke v širokem loku nad glavo, jo stresel, zmešano in krčevito, kot tožbo proti nebu. V enem skoku je skočil k postelji, kol bi mogle hežečo obdržati, rešili, toda nezavestno je moral gledati smrt.
Sapa umirajoče se je valila in visoko dvigala prsi, kot bi šel kdo s strašnim bremenom obložen no strmi |ioli navzgor.
Novakova Edica je prestrašeno tekla ven. V »eži se je srečala s svojo materjo. Zdaj je trepetala ludi zakrknjonka in njena usta so stala mrzlo odprta: .le konec? je vprašala. Hči je le zaničujoče stresla z glavo.
»Si li poklicala farja? je poizvedovala mati. Hči je naglo pogledala. Kje je? je potrto vprašala.
Saj ne more nič pomagati,, je tedaj menila starka, toda njen obraz in tudi glas sta spričo strašnega dogodka izgubila nesramnost. Vendar jc že čutila hčerine nohte kol kremplje v zabuhlem mesu pleč, ki so jo pretresali sem in tja, da je njena glava omahovala: Si ga poslala ven? Dekletov glas je bil od razburjenja hripav.
Da bi se umaknila odgovoru, s«' je starka poskušala nasmehljati.
Stara čarovnica! pomešano s slino in vročo sapo je čutila brezbožnim to besedo gomazeti |>o obrazu.
Potem je dekle planilo stran v mrtvaško sobo.
Stanko se je vprav dvignil, ko je prenehal prvi strah in je hotel ven. da bi |>oiskal Edirn. Pritekla sta si v naročje: .le bil duhovni tu? je razburjeno vprašal
Moja stara ga je spel [loslala stran,- je potožila hči in njene oči so plamenele od jeze.
In dekle je jiokiizalo Marijo: Tu, Stanko _
gotovo kaj hoče. Velike oči so bile znova odprte, obtoževala ga je zu prelomljene besede. Čutil je. da mu plava nad glavo bet. glasno je zaklel in ni vedel- proti komu.
Potem je hotel Edico še enkrat poslati po duhovnega, toda moral je sprevideli, da je bilo prepozno.
In pograbila ga je blazna divjosl. S stisnjenimi pestmi je grozeče planil nad žensko: Ven od Iu, prokleta drhal! je vpil kot obseden in z obema rokama suval. Boječe so se umikale in trepetajoč so korakoma izpraznjevale sobo pred
njegovo strašno žugajočo postavo. Vse so mislile le na blaznost.
Zunaj je zadel na Novakovko. Ta je zbežala m samo uničujoč pogled je dobila s seboj, zaloputnil je vrata in jih od znotraj zapahnil. '
Edica je hotela še enkrat pokrepčati umirajočo in je vprav z žlico mešala neko pijačo v kozarcu. To se je zdelo Mariji kol r.vonjeiije. Široko je odprla usta, zastonj je delala obupne kretnje, da bi stegnila jezik ven. Videlo se je. da nečesa čaka.
Stanko je hitro skočil k zibelki in prijel otroka. kot hi jo pogled nanj ali njegova bližina šc enkrat priklicala v življenje.
Marija, Marija! — glasno in obupano ji je za k h ca 1 na uho. Tedaj je privrel njen jezik' čez razzejane usilnice. Ročice prestrašenega malčka so nemirno opletale sem in tja. prišle so na materin jezik in so za trenutek ostale mirno ležeče na njem.
Tedaj se je počasi razjasnil obraz umirajoče iu mir se je razširil po njem. Usta so se zaprla. Blaženo prevarana od svojega nebogljenega otroka se je pogrezn i la v večni mir. Rumena barva se je plazila cul vratu navzgor prav do las. Počasi so se oci odprle in strmele mimo vsega v razodeto spoznanje.
Telo se je zganilo, kot bi se prožilo drugemu življenju hrepeneče nasproti.
Mrtva je bila spokojna, pa strašno resna, ni se smehljala, kol pogosto store odrešeni od dolgega trpljenja.
Otrok je ležal nn njenih prsih. Stanko ga je spustil, ni ga mogel več držati v trepetajočih rokah, kajti zdelo se mu je, da ga hočejo vodene oči mrtve prebosti.
Za »Jugoslovansko tiskarno< v Ljubljani: Karel Ceč.
Bilo mu je. kot bi bila otrpnila pred zakrknjenostjo m zaslepljenostjo ljudi.
»v
Pod nemim očitkom svoje mrtve žene se je skoraj zgrudil. Edica ga je poskušala dvignili z mislijo na njegovega otroka, na katerem bo lahko popravil, kar je zagrešil na njegovi materi.
Pri samotni mrtvaški straži se je zavedel, da mora za veliko stvari prositi mrtvo odpuščanja in poprave. Tedaj je dozorel v njen, sklep, ki ga je za zmeraj ločil od ceste brezbožnih.
KONEC
Kdor bi rad poznal tuje dežele m življenje po njih, kakor p od blizu gledajo stotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad poznal življenje, mišljenje, načrte, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaran a. trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenih po vsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo
9,Duhovno življenje"
ki že tretje leto izhaja v Buenos Airesu, Republika Argentina, m ima svoje dopisnike in sodelavce med slovenskimi izseljenci vsega sveta, posebno odlično pa seznanja svoje čitatelje z razmerami v Argenfm, deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 stran;
vcl«animivi knjigi. Letna naroč. uma 70 Din, ki jih na naš račun nakažite Zadružni gospodarski banki v Ljubljani.
Uprava »Duhovnega življenja« Avalos 250
Izdajatelj: Ivan Kakovec.
Urednik: Viktor CVnei*,