Št. 5. V Gorici, dne 18. januvarja 1898. Te&tf XXVIII. Izhaja dvakrat nit teden v štirih izdimjili, in sicer: vsak torek in potek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldne, in stane z ,.(ios|>o«>. ;S..fti iu Primoivj- s,, prodajata, v_fi..ri.-i v t..-bakarni S.-b\varz v Sol-ki ulici in .1 .-fl e'rm t z~v Nunski nliei; - v Trsta v t..bakai-,ii I.a\rcoeie na t.-.i della Ca-rma in Pipan v nliei IV.itc delia Fal.Lra. (Izdaja za deželo). Uredništvo in o&pravništvo se nahaja v Gosjioski ulici St. 9 v Gorici v IT. nadstr. zadej. — Urednik spiejemljo stranko vsak dan od 11. do 12. uro predpoldne. ¦ »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacijo in drugo reci, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravniStvii. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravnistvo. _____. Oglasi in poslanice se iaeunijo po petit-vrstah, če tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat C kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — eeje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. „ in »Primorca« so »Slovansko tiiijiSnico*, katera izhaja mesečno v snopičili obsežnih 5 do C pol ter staiio vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v *Slov. Knjižnici« se račuuijo po 20 kr. potit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Fran Strel v Gorici. -»» Bog" in narod! C^«-* f, obr-nivši se k govorečemu. „Ah, to si ti, Samuel; •mir bodi s teboj, moj prijatelj!" »Naj se to voščilo izpolni tudi nad teboj!"... Obrni v§i pogled na žensko, je dodal: najsovražniše slruje proti nam Slovencem. V Trstu vladajo podobne razmere. Meslni zaslop in deželni zbor je prišel v roke rudečkarjem najhujše vrste. To se je zgodilo sporazumno z vitezom Hiualdinijem. -••- Sramotno so prop. .Hi kandidati one stranke, ki je nam Slovencem sicer ludi sovražna, a se je vsaj na videz še imenovala -— avstrijsko, konservativno. -- Kako razdivjane razmere vladajo v leh dveh zaslonih, lo dokazuje več kot dovolj afera i\ aborgoj e va in abstinenca slovenskih deželnih poslancev. Uboga Istra pa je srečno dospela pod lUnaldinijevo vlado na prag revolucije. ^Argumenti z ulico*'so zmagovali, avt.oril.ela zakona in države je bila pogažena v blato! In zastopniki Primorsko v državnem zboru M Vlada Hinaldinijeva je odvzela Slovanom tri mandate iu dala jih Lahom! Italijanska manjšina je dobila II zastopnikov, slovanska večina pa le 1. Propadel je dičui Na bergoj, odlikovan z viležkim križcem, a na njegovo mesto je bil izvoljen nekdanji Garibaldinec iMauroner. ¦¦¦- Nabor-goj se je bojeval za Avstrijo, iMauroner pod zastavo Garibaldijevo, a danes je Mauroner zmagovalec nad Nabergo-jeiu. Trst je dobil pod Hinaldiuijcin prvič svoje zastopnike iz vrste proslule progressovske stranko! Umevno je. kolika ogorčenost je zavladala med slovanskim prebivalstvom vsled tolike pristrauosti mcrndajuih krogov v prilog italijanski manjšini. Italijanskih šovinistov pa se je bila polotila vsled milosti tržaškega sobica iz rumene hiše tolika šopirnost, da so šli v svoji brezmejni predrznosti tako daleč čez meje skrajno možne dopustnosti, — tla so konečno omajali stališče istemu svojemu velikemu dobrotniku vitezu !»i-naldiniju, ki se je moral umaknili in narediti prostor — grofu (»oos.su. Toda kakošna dedščina po vitezu Hiualdiniju! Kako pomiriti razburjeno slovansko večino v vseh treh de- »In nad tvojo hišo iu rodbino ! Vajina obleka ni zaprašena. Gotovo sla prenočevala na vrl u naših očetov V „Ne", odvrne Jožef, „prebila sva noč v krčmi v Betaniji". »Kam sta namenjena V1* .Potujeva v Betlehem". Lice Samuela se zmrači, ko čuje le besede. »Tako, tako, razumem. Rojen si v Be-tleheiuu in cesarjev ukaz te kliče tjekaj s tvojo hčerko. Rimljani le zapišejo meti prebivalec velike svoje države. Otrokom Jakoba se godi kakor njih prednikom v Egiptu. Ne-dostaja jim samo Mojzesa ali Jozveta. Kako so bili ponižani oni, ki so bili ne'alaj mogočni*. »Ta ženska ni moja hči", seže mu v besede Jožef. Toda rubin, pogreznen v svoje misli in ne brigajoč se za to pojasnilo, vpraša: »Kaj delajo Zeiantje v Judeji V* »Jaz sem reven lesar. Prebivam v Na-zaretu, malem mestecu. Ulica, ob kateri stoji moja koča, ni enaka uliiam velikih mest. Tu tešem in skoblam, ne brigaje se za borbe strank". »Toda vendar si žid*, omeni resno rabin. „žid iz rodu Davidovega. Ali tvoja kri ne vskipi, ko plačnješ tla vek sovražniku? Mi želah, da bi ostali Lahi mirni? — Ako misli grof Goess doseči kaj lakega, se vnrontoe.no! Slovanom ne ho mogel ugoditi v najprimilivniši zahtevi, da hi Lahi ne zagnali huronskega krika! •-Treba ho torej ukrotili slovanožrske težnje primorskega lahouslva z vse od-ločnišimi sredstvi, kalerih ima vlada obilo na razpolago. Vlada naj se sama odloči za to, kar je prav, naj izvede lo brezobzirno, za kar ji bodo hvaležni vsi avstrijski Slovani in sploh vsi avstrijski misleči življi, — za divjanje ir-redonle pa se ne sme brigali, ako noče, da bi zopet zmagali slovanolobni in irredonlovski < argumenti z ulice !> Slovenci in mednarodni promet ilBviivn .lopi« iz AI.'liH,in.liij..|. :i. Trgov i na t, lesom. Trgovina /. lesom je zu slovenski narod velevažuo vprašanje. Slovenskemu Korotanu, Soški dolini, Gorenjskemu in večini slovenskega Šinjcrja je prodaja lesa prvo življensko vprašanje. Naša tega pri morja, lahka, hitra iu cena parobrodarska zveza naših umrhkih pristanišč s krajina jugu in vzhodu Sredozemskega morja, ki nimajo lesa, je ).• trgovino znatno razvila. Vrnem se v svojo rodno vas na Koroško, Kako se zdaj izvršuje ta trgovina. koliko dobička prinaša naši narodni masi. kmetom V Kmetic proda svoj les sosedu, ki je srečen posestnik žage. Žagar prodaja tleske in stebre trgovcu, recimo v Beljaku. Trgovec v lijaku jih prodaja veletrgoveu v Trstu ali v (iorici. Tržaški trgovec jih izvaža čez morje in proda veletrgoveu recimo v Aleksandriji, ki ta les zop." oddajii . ccimo veletrgoveu v Kahiri (<\ o). Kgiptski veletrgovec ga oddaje malim arabskim trgovcem po deželi, in ti ga šele prodajajo za vsakdanjo rabo. Naj zdaj še kdo reče. da slovanski krnel ni n a j č 1 o v e k o-ljubne j še hit j«' na svetu, ki pusti «"<-Io vrsto Nemcev, Lahov in Arabcev živtj in bogatiti se o svojih pridelkih. Karavanske in .lulske Alpe imajo obširne uozde. ki v srečo naših kmetov hranijo za iiinle čase zaklad, ki se da hvala naši legi blizu morja, kjer žele/nična prevoznimi ni predraga, \>aki čas spraviti v »leiiar. Les je zbok geo-grafiske leg«> našega ozemlja glavno, specifično slovciisk«> narodno bogastvo, glavni in naj-goiovejši pridelek v<'č kol jedne polovice celokupne slovenske ljudsko mase. \\x kmetu toča poljske pridelke pobije. da mu slabo leto sadje iu vino uniči, da ga bolezni spravijo ob židje smo dolžni skladati samo po postavi naznačeu „šekoJ" (zli11 ali srebrn denar, vreden kakih 40 kr.) za Jehova". Jožef je molčal. „Ne priložujeni se", nadaljnje Samuel, ,čez visoke davke. 0, ne! Sajjeden „denar* ne šteje toliko. Samo to, da moramo plačevali davke, je za nas sramota. Pa vendar jih plačujemo, prigibaje svoj vrat pred lirani. Povej mi, ali je resnica, da se Judaš oglaša za Mesijasa?" „Slišal sem res trdili njegove učence, sla je Mesijas". V tem hipu je ženska odgrnila nekoliko zavoj. Rabin Samuel jo je radovedno pogledal ter opazil, da je mlada lepo vzrasla in polna neizrekljive miline, toda ni imel časa, nagledati se je dovolj. Zopet jo jo zakril zavoj. sTvoja hči je zala", reče z nekoliko bolj lihim glasom. „Ženska ni moja hCi", odvrne Jožef. Rabin se je kazal še bolj radovednega. Ko Jožef to zapazi, reče: „To je hči Joahima in Ane iz Betle-lioma. Gotovo si Cul o njuna, ker sta slovela daleč naokrog". BTako", odvrne rabin z velikim spoštovanjem. Poznam ju. Ona sta potomca kralja Davida. Dobro ju poznam*. živino, kmet, ki umno gospodari z gozdom, l)o vedno znal uteči največji potrebi, V velikem delu naših goratih krajev stoji kmečki gospo, darski aksijom takole: Kmet. ki ima gozd, to je, ki ž njim premišljeno gospodari, se ohrani; ~ in kdor ga ninin, ali ga nepremišljeno prodaja, pride prej ali slej na boben. V specifično slovenskem narodnem gospodarstvu naše kmečke innse je prednja in gospodarstvo z lesom naj vi tal nejšo vpraša nje. Vsi drugi prirodni zakladi, «*-e so tudi mi slovenski zemlji, so žalibog po veliki večini v rokah tujčevih, in nas Slovence torej ne zanimajo v toliki meri. Koroški slovenski kmet n. pr. jemlje po navadi '/» vseh letnih dohodkov iz svojega lesa in drugo polovico iz prodaje žl vinc. Če pa živina nič ne da, ali celo poljski pridelki nedostajajo, mora pokrili les vso stroške. V mnogih krajih sosednih dežel ho Isto razmerje, posebno lam, kjer ni ne vina no umnega sadjarstva. Les služi t o d a j p o-lovici slovenskega naroda v nadomestilo proti raznim nesrečam in je torej najvažnejši specifično sloveijskt prideh.k. Pustimo kvarne kvante nemških vseučt-liških profesorjev, eksnklnc podatke, ki nič n«> povejo in Id miši inteligenci samo pojme mešajo, navailno tako, da popolnoma zablode, Nt-li znal; strašne nevednotti slovenskih potreb od strani onih naših poslancev, ki so n. pr. slavili trgovsko pogodim •/, llolgarijo kot veliki čin, ki nam Slovencem še beliča ne dii, ki pomaga le nekojiui židovsko-neinškhn tovarnarjem do bogastva, «la morejo poleni med Slovane rili in ob našem srcu glodali! Napravimo jasen račun, jasen specifično slovenski gospodarski račun, in dobro razumljeno, kar ima Lah ali Nemec na slovenski zemlji, to ni naše dobro, lo ni aaš Itaben , to je naš Soli . - in na podlagi tega narodnega računa skusimo povzdignili posamezne produktivne sloje. In kar je avstrijsko, ni naše. če nima specifičnega slovenskega znaka. Zašel sem malo od svojega predmeta, da opozorim na veliko važnost naše trgovine z lesom. Celo Jutrovo nima lesa, ne za pohištvo ne za stavbe, nima niti jedne žage. Potreba na lesu «id strani Jutrovcev je tedaj reci na. stalna in se korakoma povzdiguje s po-irchami mipivdujoče omike. Oni kraji na severu Sredozemskega morja, ki imajo najkrajšo, najcenejšo iu najliitivjšo parobrodi.o zvezo z jugom, si pribore nadvlast in obdrži-' največ dobička. Mi Slovenci s Trstom sum brc/, dvojbe v prvi vrsti, imamo jedno najboljših postojank; žalibog, da so naši slovenski ljudski ekonomi popolnoma prezrli toli važno in vitalno vprašanje našega nahoda. Dežele, ki les v prvi vrsti uvažajo, so Kgipet, Araleja. Sirija. Sveta »ležela. Tripolis „Scdaj sla že oba mrtva. Joahinini bil bogat, vendar pa je zapustil hišico z vrtom svojima dvema hčerkama: Marijani in Mariji. Jedua izmed njih jo tukaj. Da doseže dedščino, morala se je, kakor veleva postava, oniožili z najbližjim sorodnikom. Sedaj je moja žena" „In ti si bil poprej?" — „Njen ujec". .Tako, tako, razumem; ker sta paob.t rojena v Bellehemu, so vamaRi ulj mi ukazali, prili v Betlehem k popisovanju". Kabin grozno dvigne pesi kvišku. »Toda Bog Izraelov je mogočen. Maščevanje Njegovo za naše krivice bo strašno!1' Izgovorivši le pretilne besede, se je urno oddaljil. . »Rabin Samuel pripada k »vročim*, pojasnuje začudenemu Jožefu neki žid, ki je poslušal ta razgovor. »Sam Judaš ni vnetejsi od njega". Jožef, ne holeč se spustili v razgovor s tem človekom, se je del d, kakor da ne sliši, ter pognavši osliča odrinil dalje s soprogo. Cez malo časa sla bila že zunaj ža vralmi svetega mesta, na poti v Betlehem. Pot je bila kaj slaba. Na levi strani, okrog Sijona, se je dvigalo obzidje Jeruzalema, na .desni pa so slrmi griči zapirali dolino od zapada. Polagoma sta prekoračila samo izvršujejo. One niso krive, da nastaja | vedno večje pomanjkanje učiteljev in učiteljic ter da bode treba več šol zapreti, če pojde to tako dalje. Naše učiteljstvo zapušča deželo, in mnogis iščejo "službe drugod, kjer se delovanje učiteljslva- dostojnejše plačuje. — Izgleda k temu ni treba daleč iskati. Tukajšna učiteljica gčna Vuga odide za podučiteljico v Selo na Štajerskem, kjer sicer dobi za eno stopinjo nižje mesto ali nižji naslov, dobi pa 190 gld. več letne plače nego je ima tukaj kot deuniliviia učiteljica. Pri nas učitelji ne morejo dostojno izhajati brez postranskih zaslužkov, naj žive še tako varčno in skromno. C. kr. finančni stražniki, orožniki, sodni sluge in mrmgi drugi z manj študijamiso glede J plač na boljšem nego učiteljstvo na Goriškem j sploh. Sodni kancelisti z manjšimi študijami dobivajo v starosti od 25-30 let take plače, do kakoršnih učitelji na Goriškem sploh nikoli po sedanji postavi ne pridejo. S tem pa nočemo trditi, da imajo omenjeni predobre plače ali večje nego jim pristoje, ampak samo to, kako revno je plačano učiteljstvo na Goriškem. Nasledek takih gmotnih razmer je, da podučuje marsikje na naših ljudskih šolah jeden učitelj, kjer bi morala biti vsaj dva, in dva, kjer bi morali biti trije, in di se učiteljsko osobje neprestano seli. — Na tak način mora ostali velika množica našega ljudstva na nižji , stopinji znanja in blagostanja, nego ono drugih dežel in narodov, naj se šolske oblaslnije in revno plačano učiteljstvo še toliko trudijo. G. dr. Turna je dobrohotno sprejel omenjeno spomenico in podal pojasnilo, zakaj se do seiaj šolske in učiteljsko razmere niso izboljšale, kakor bi bilo prav in pravično. Sedaj nosijo ljudsko šolski davek samo posestniki in kmetje; obrtniki, trgovci in kapitalisti ga ne plačujejo. Šolski davek bi se moral enakomerno razdeliti. Pojasnil je tudi šolske razmere slovenskega in furlanskega dela naše dežele. G. Peter Medvešček, nadučitelj v Sv. Križu je prečital dopis „Učiteljske razmere | na Tolminskem" v 4. številki letošnje »Edi- j nosi i" ter vprašal g. dr. Turno, kaj ve o tem povedati kot ud c. kr. deželnega šolskega svela. — V dopisu je rečeno, da je ožji in pomnoženi okrajni šolski svet v Tolminu v septembru 1897. imenoval na ljudsko šolo v Kobaridu — poslavši jednega tamošnjih učiteljev na Srpenico — za meščanske šole izprašanega nadučitelja g. Ivana Krajnika. Dops pravi dalje: »Bog ve, ali je znano to imenovanje dež. šol. svetu ? Isto se ni izvršilo do dandanes in prav zaradi toga niso nekateri učitelji poučevali več mesecev in otroci so pohajali! Ni dosti to. Podpredsednik v okrajnem šolskem svetu, prečastiti g. Josip Kragclj (glavar je na dopustu), je prestavil svojevoljno g. Ivana Krajnika iz službenih ozirov na Srpenico namesto za to šolo določenega učitelja, sklicevaje se na neki ukaz dež. šol. sveta. In to brez vsake seje! Seje ni bilo od meseca septembra minolega leta! Ali je tako postopanje zakonito in pravilno? Zakaj se na tak nezaslišan nčin dražijo in izzivajo učitelji ter spravljajo v ..esrečo ? !* K temu je še omeniti, da je bil gosp. Krajnik istočasno, ko je prišel v Kobarid ter prevzel poučevanje na tamkajšni pripravljav- I niči za učiteljišče, imenovan učiteljem meščanske šole v Krhkem, a se je tej službi odpovedal, ker je mislil, da pride slednjič vendar enkrat do boljših dnij v Kobaridu; a motil se je. Pripravljavnica v Kobaridu je bila pred pol letom odpravljena in v Sežani ustanovljena, njega pa nahajamo sedaj v položaju, kakor je zgoraj povedano". G. dr. Turna se je tudi o povedani zadevi dobrohotno izjavil ter zagotovil, da jo je vzel i na znanje. Potem se je shod sklenil na navadni način. Hvaležni smo g. dr. Turni, da se je potrudil k nam ter nas poučil vsestransko o sedanjih razmerah na Goriškem ia nam povedal, kako nam je mogoče priti do boljše sreče in blagostanja. Le tako dalje, gospod doktor! Dobri vspehi na Vaši in naši strani i ne izostanejo. I Iz Komna, lO.jan. — V soboto —8. t UK __ se je dogodila velika nesreča v bližnji | nam vasi Velikidol. — Nad 30 oseb je ko- j palo pod hribom jamo, i;; katere so jemali grušč za posipanje cest. Prepeljavši voz v jamo, so šli delavci in delavke iz nje, da bi grušč nakladali na voz; samo šest oseb je še ostalo v jami. Zdajci se hrib udere in zemlja jamo zasuje; zakopano je bilo živih šest oseb z vozom in vo-l o m a. Navzoči so takoj začeli kopati, pa izkopali so mrtva ženo iti 24 letnega fanta, kateri je nedavno prišel od vojakov- domov; ostule osebe, ena žena in trije možje, so bili hudo poškodovani, imeli so polomljene noge in roke in pomaščene kosti. Takoj drugi dan ste u.nrli še te dve osebi v tržaški bolnici in sicer žena, ki je zapustila 7 otrok, in že po-staren mož. Ostala dva ležita hudo poškodovana še v nevarnosti za življenje. Vola sta bila le malo poškodovana. Ta velika nesreča se je bliskoma raznesla po Krasu in je provzročila milo sožalje. Takoj so došli na lice mesta g. okraj, glavar dr. Laharnar in g. okraj, zdravnik dr. Jaschi iz Sežane, ter žandar iz Komna. Omenjena gospoda sta ukrenila, kar je bilo potrebnega, ter se zopet odpeljala. V pondeljek je bil pogreb mrtvecev; ljudstvo je jokalo in tugovalo, da je bilo groza. I Konečno bodi omenjeno, da nekaj več I pozornosti bi trebalo pri takem delu. Iz Podnielea. — Ko nas je zapustil prezasluženi gosp. Iv. Krajnik, bali smo se, da leže na našo tako živahno vas neki mir, neka Ušina, ki bi polagoma zamorila ono, kar so zidali tu za narod navdušeni možje. Letošnjega novega leta dan je dokazal, daje bila naša bojazen, hvala Bogu, nepotrebna.' Imeli smo otroško veselico, pri kateri je zapel tudi pevski zbor prav krasno tri pesmi. Gospod nadučitelj Iv. Hrast in g.čna učiteljica I F. Krajnik sta izurila otroke tako vrlo, da je bilo vse presenečeno. Ljubka Tinica, zala Katinka, mala Milka, poredni Radovanček, sploh vsi otroci so nam popolnoma ugajali. Pevski zbor pa je pokazal, da je dobil v preč. gosp. kaplanu Ant. Plesničarju izbor-nega pevovodjo. V kratkem boderno prazno-vali z veselico 25-letnico naše čitalnice. Takrat pa nas bo razveseljeval poleg izbornega pevskega še domači tamburaški zbor. Bog živi vse, ki delajo tako vrlo za probujo in boljšo bodočnost našega ljudstva! Domače in razne novice. Osebne vesti. — Sodni tajnik Francesco Giani v Gorici je imenovan deželno-sodnim svetnikom v Gorici. Isti gospod je bil ime- novan šele v jeseni svetovalstvenim tajnikom; I poprej je bil pristav v Gorici. Breztaktnost, toda resnično! — V »Soči* 7. t. m. smo sporočili na kratko, da se je udeležil slavnostnega obeda povodom dohoda novega ces. namestnika grofa Goesa tudi veleč. g. dr. Anton Gregorčič; toda J dostavili srno, da je namestoval odsotnega deželnega glavarja. Drugih udeležnikov nismo imenoval;, ker nam sploh ni bil namen, opisovati sijaj tega obeda. MCorriere" se je oglasil že drugi dan in nas prav sarkastiški okrcal, podtika je nam namen, kafcoršnega nismo imeli, češ, da smo hoteli pokazati svetu, kakor da je bil na | obedu edino le zastopnik Slovence*?, kar naj bi se smatralo kot nekak začetek nove dobe v prid slovanskega prebivalst* a itd. — Na | to pa našleje „€,'.* celo vrsto italijanskih udeležencev in dostavlja hudomušno, da bi ne bilo polegr niti dr. Gregorčiča, ako bi ne bil slučajno odsoten deželni glavar. V tem slučaju bi bili na obedu sami Italijani in nijeden Slovenec. Pripovedovanje ,C« utegne biti resnično, toda brezUktno je do skrajne meje. Nas sicer ta breztaktnost ne boli, pač pa smo „C." ta njo še hvaležni. Novi namestnik grof Goes more spoznati iz tega slučaja, s j kakošno klifcose je boriti goriškim Slovencem, j — Cesarjev namestnik je došel v glavno mesto deželo, ki je v dveh t t*e t j i u a h s 1 o v e n s k a, a kakošno spoštovanje se skazuje tej večini celo o tako delikatni pri- j liki? — Po .C." besedah naj bi bili tudi pri tej priliki Lahi vse, Slovenci pa nič! — Novi namestnik v taki družbi ne izve, j kakošne so resnične razmere v deželi. Ako jih bo hotel spoznati, si bo moral poiskati drugačnih informatorjev! Sicer pa je resnično »C/ pripovedovanje o tem obedu. Ako si ogledamo osebe, ki so bile povabljene, res ne umejemo, kako so prišle do povabila, d očim so bile prežite vsaj enako veljavne, vsekakor pi uplivnejše osebe na slovenski strani. A da »C." take razmere še izkorišča Lahom v korist in Slovencem v posmeh, to je vsekakor jako značilno. Punctum ! A» bo mil* v deželi Z - Cksareki namestnik grof GoCs jo prišel v Gotico, da bi posredoval med slov. in tf.nl. deželnimi poslanci in zopet skrpal deželni zbor goriški. Pogajanja so se vršila in menda niso še dognana. Ali Kaj počenjajo Italijani v dosego miru v deželi V Iz G o r i c e je zavihrala bojna zastava in Lahi zapored rogovolijo l proti Slovencem. Prva sta začela d e ž e I n a i poslanca M i c h i e 11 i in L o c a t e 11 i j kot župana ter opustila v svet dve doneči I bombi, za njima so šle ostale laške občine, i mestni zastop goriški pa stoji med njimi v prvi vrsti. Vse se je vršilo po načrtu iz I Gorice. Kdor-lega ne veruje, naj popraša g. dr. Pajerja. Naša sodba je laka: S temi srboritniki bo težko doseči trajni mir navadnim potom! Treba bo drugačnih sredstev! Ta sredstva pa ima vlada v rokah, ker le z njeno pomočjo se vzdržuje tolika nadutost in šo-pirnost. En sam resen korak vlade — in konec je laške srboritosti. j Drugače je pri nas Slovencih. Nam vlada ne more prav nič škodovati. Mi nismo v ničemer zavisni od milosti vladine. Ne bojimo se niti njene najbolj železne pesti, ker j smo zlomili doslej še vsako najhujšo njeno vmešavanje v naše posle. Slovenske občine se niso oglasile ali le malokatera, ker to tudi ni potrebno. Vsi merodajni krogi itak vedo, da na slovenski strani vlada popolna edinost v vseh vpra-I šanjih, ki se tičejo deželnega zbora. Ako bo treba, naši volilci že povedo vsemu svetu, kako oni mislijo in sodijo. — Zategadel nam bilo mogoče naleteti na take ljudi. K čelu je imel privezano z jermenom leseno gazo; druga tej podobna mu je visela na levi roki. Po njih, po bogati obleki, ozalšani z zlatimi šapelji, kakor tudi navideznem svetohlinstvu je bilo mogoče spoznati Farizeja, privrženca sekte, čije fanatizem je doprinesel svetu toliko zlega. Še večja gneča nego v obzidju je vladala za_ vratmi, na poti v Jafo. Tu so gnali Arabci na prodaj svoje iskrene konje, hvaleč njihove vrline na vso grlo. Lastnik je prepustil služabniku ba/aniijn ter odgovarjal samo na vprašanja, stavljena naravnost njemu. In tako do poldne je drvila tolpa neprestano skozi Jafejska vrata. Tu so se srečevali predslavitelji vseh pokolenj Izraelovih, vseh sekt, H so se odtrgale od glavne vere, in med nje so se pomešali tujci, ki so dospeli semkaj radi nasičenja lastnih želj, ali da vstrežejo poželjivosti drugih. Jeruzalem, mesto Salomona, sveto mesto, imenovano tolikokrat v pismih prerokov — mesto bogato, kjer je bilo toliko srebra kolikor pouličnega kamenja, ta Jeruzalem jelje posnemati že do mozga kostij gnili Rim. Bil je pa ob enem središče trgovine, gnusnih iger ter — sedež rimske moči. (Dalje pride). prav nič ne imponuje, da se naši Lahi toliko šopirijo s svojimi izjavami! Ali pojdejo naši v deželni zbor ? t — Ta teden so se pridno vršila posvetovanja med zastopniki slovenskih (dr. A. Gregorčič in grof Alfred Coronini) in laških poslancev. 0 uspehu ne moremo še ničesa sporočiti, ker nam ni prav nič znano, kako daleč so dospeli dogovori. Vsekakor pa z napetostjo pričakujemo konca teh posvetovanj. Bojni klic — m slogo! — Vsakih sedem let vse prav pride, pravi pregovor. Tako se godi tudi »Pnm. Listu". Sedem let je preteklo, odkar smo dobili „S I o g o" v sedanje roke, in v tem času smo dosegli na vseh poljih izdatnih uspehov. Gorice v tem času skoro ni več spor.nati, tako se je spremenila v narodnem oziru. — No, za občni zbor BS!jge" 20. t. m. se je začel brigati tudi »P. L." Pravi, da na tem zboru se moramo goriški Slovenci i.es-n e j e združit i. In v ta na namen spodbuja svoje somišljenike k pristopu (zdaj, ob 12. uri), d a s e o d bor p r e u stroji itd. itd. — Radovedni smo, kako mislijo to prouslrojenje odbora v dosego »lesuejega združenja'*. Kdo neki v sedanjem odboru je gospodom pri »P. L." na polu? Mi vemo^- ¦ kdo! — Ali — lo naj povedo gospodje sami! Bojni klic v „P. L."-za »slogo* je le bojni klic za novo - neslogo in nič drugega ! Sicer pa: kar kdo seje, to zanje ! ,,Tn?ovsko-obrtiia zadruga"« — Šele (> tednov deluje ta nova zadruga, a že je dosegla uprav velikanski uspeli. Deležev je že b 1 izu 10 0 0 (liso č), hranilnih vlog nad 10.000, odprtega in nedotaknjenega kredita pa 15.000. Tako mlada zadruga, a že tako velika denarna moč! Slava, slava! Naprej po tej poli! Avita eoltura. — Ta je na pogled na hiši, kjer je „T r g o v s k o -o b r l u a z a-druga". ¦— Le pridite si jo ogledal! — Naših Lahov ni menda nič sram, zadrugi pa tudi no škodi! Vsi h koncertu! — Še enkrat opozarjamo slavno občinstvo na veliki koncert, kateri priredi jutri 15. t. m. ob '/.,8 uri zvečer v prostorih goriške čitalnico ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Gorici. Že koncert sam na sebi je tako dovršeno sestavljen in krasen, da bi ne smel noben Slovenec v mestu in okolici zamudili prilike, da se ga ne udeleži, in to tem manj. ker je čisti dohodek le veselice namenjen »Šolskemu domu** in »Sloginim zavodom". Žal, redki so koncerti take vrste pri nas, zalo pa se je treba poprijeti te prilike ter se ga udeležiti. Vodstvo ženske podružnice sv. Cirila in Metoda je tudi, uvažuje velik upliv takih veselic na prosti narod, omogočilo tudi manj premožnim vstop h koncertu s tem,, da je zdalne znižalo vstopnino. Odrasli plačajo le 30 kr., dijaki, gojenke in otroci pa le 20 kr. Sedeži v prvi vrsti so po 1 gld., v treh. vrstah na divanih po 50 kr., a sedeži na stolicah veljajo le 20 kr. Sedeži se prodajajo že sedaj pri gospodu Jereliču v Gorici. Radodarnosli se ne stavijo meje, kakor je sploh običajno pri takih prilikah. Z ozirom na blagi namen in dovršenost, koncerta pričakujemo obilne udeležbe in opozarjamo še enkrat: vsi h koncertu! — Vsporcd v jutrš-njern »Primorcu". Spored veselic »Goriškega Sokola". — Plesne vaje bodo na nedelje 10., 23., 30. jan. in 13. fobiv od 7. do 1.0. zvečer.— Plesna zabava v nedeljo G. februvarja od SV8 do 2 »opolnoči. — Na Svečnico ob 7'/a zveč. velik koncert v Sudovem hotelu (vrtni salon). — Na pustni torek veliki p 1 e s v maskah in kostumih. — Za koncert in veliki ples se bodo razpošiljala še posebna vabiia. — N e u d j c se morejo udeležavati plesnih,vaj in zabav le s posebno vstopnico od struni odbora. Vstopnice je dobili pri društvenem tajnik u; oglasiti so je naj-lože v naši tiskarni. Vabilo k občnemu zboru. — Telo-• vadno društvo „G o r i š k i Sokol" bo imelo na Svečnieo ob 2. popoldne v čitalnični dvorani svoj redni letni občni zbor. Dnevni red po društvenih pravilih. •- Ako ob 2. pop. ne bo navzočega zadostnega števila članov, da bi bilo mogoče zborovati, se bo 1 vršil ob 3. pop. občni zbor brez ozira-na število navzočih članov. — Brate Sokole vabim, da se občnega zbora gotovo udeleže. Na zdar! — V Gorici, 12. januarja 1898. A. Gabršček, starosta. Zalivala. — O priliki koncerta našega j društva v Sudovem hotelu so mnogi rodoljubi preplačali vstopnino, da si precej opo-moremo iz gmotnih težav s čistim ostankom tega večera. Vse te dobrotnike in prijatelje našega društva prav iskreno zahvaljujemo. Priporočamo se nadaljni naklonjenosti! Naše društvo hoče skrbeli poleg telovadbo tudi za to, da bo v Gorici vedno dovolj mladega naraščaja, sposobnega za petje in godbo. V to svrho pa potrebuje podpore našega zaved-I nega občinstva, — V Gorici, 10. jan. 1807. — Za odbor »Goriškega Sokola" r A. Gabršček, starosta, Jos. K r m p o t i č, tajnik. Ne v Ameriko! — Cim bolj svarimo, da: n e v A m e r i k o, toliko bolj se vsi-j ljujejo agenti laških parobroclarskih družb in j vabijo tje čez Atlantski-ocean. Te dni smo videli lepo slovenski naslovljeno pismo iz Vidma v Sovodnje; prišlo je iz znane potovalne posredovalnice Nodari, via Aqujleja Št. 29. V pismu so slovenski tiskane 1 okrožnice, ki vabijo v Ameriko, in sicer prav Njegove obleke bi se ne dotaknil umirajoč Izraelec, akoprav bi mu to mogle vrniti življenje. Ko je David pričel vladati na pogorju Sijona, je stalo na njegovi strani samo po-kolenje Juda, druga pa so se preselila v Sehem, še starodavnejše in na spomenikih bogatejše mesto nego Jeruzalem. Poslednje ! združenje pokolenj ni napravilo konca mržnji. Samaritanje so se rinili v svetišče vGerizim, preziraje učene doktorje v Jeruzalemu. Čas ni ublažil sovraštva. Za časov Heroda se je vsak, kdor je hotel, mogel vrniti k Mojzesovi veri, vsak, izvzemši Samaritana; tega so namreč njeni priznavafci zaničljivo zapodili. Pozornost ljudstva se je obrnila kmalu na drug predmet. Pri vratih se je prikazalo troje ljudij, nenavadno krepke postave, s prozorno poltjo, z modrimi o*.mi in jasnimi lasmi. Volnene tunike, lahno prepete čez pas, niso zakrivale krepkih prs in tnišičaslih rok. Tolpa jim je s spoštovanjem in začudenjem delala prostor. To so bili gladijatorji — korenjaki, nepoznani pred rimskim prihodom v Judeji, za katere je Herod, koprneč po krvavih igrah, postavil veličastna dirkališča ter pnvedel vanje bo-riicev iz pokrajine galijske ali iznad Donave. »Za Baha!" zakliče jeden korenjakov, dvignivši svojo krepko pest kvišku. »Za Baha!" Lobanje teh ljudij niso debelejše od jajčjih lupin! Grozen pogled je sledil tem besedam. Na nasprotni strani je stal prodajalec s sadjem. Prišlec s Cipra je imel tu v pletenih keših razstavljene mandelne, grozdje«, fige in margarane. ,Kaj imaš tam, sin Pofosa ?" ga vpraša mimogredoč grški pevec. »Lačen sem kakor pes na ulici; daj, kar imaš". ¦:. »Sadje naravnost iz Pedije. 'Pevci v Antijohiji so navajeni už: U ga vsako jutro, da si ž njim osvežijo grlr . dvrn. prekupec s tankim glasom. »Nemara h \ieSdateIjev?" „0 ne, saj nisem Arabec". »Vzemi smokvo". ^ »Tudi te nočem. Smatrali bi me za Žida. Daj mi grozdja. Kri Grka in sok vinske trte sta si že od davna v bližnjem sorodstvu". Prikazen grškega pevca na truščnem in umazanem trgu, v škrlatasti tuniki, stkani iz najtanše preje, z mirlovim vencem na glavi, je napravila najboljši vtis. Ljudje so ga radovedno gledali. j Toda takoj je novo bitje obrnilo na se njih pozornost. Počasi, z glavo pobešeno na prsi, s prekrižanimi rokami kakor k moli*vi, z asce- tičnim licem, s tihimi ter bojazljivimi koraki [ je stopal neki človek. Samo v Jeruzalemu je v državo San Paolo, od koder smo priobčiti v zadnjem .P.* prav žalostno zasebno pismo, katero nujno odsvetuje priseljevanje v iste kraje. —Radovedni smo, ali naši laiionski listi vzroje tudi proti Nodariju, ker pošilja v Avstrijo — slovenska pisma. In celo is blažene Italije! Drobiž. — V Drežnici pri Kobaridu boste obhajali od IS. do 26. t. m. stanovske sv duhovne vaje; vodili jih bodo oo. lazaristi iz "LJubljane. — V R o č i n j u so .ustanovili bralno in pevsko društvo": Letnina je dolina le na 1 krono. V odbora sta oba gg. duhovnika in g. učitelj. — V Št. Andrežu tudi hočeio ustanoviti bralno m pevsko društvo, toda narnestništvo je že dvakrat vrnilo pravila, zahtevaje kaj čudne popravke. Vidi se, da na namestništvu ile -ftoMiajo-»tov*. jezika. — V P o d m e 1 e u so ustanovili tamburaSki zbor. Le vrlo naprej l — V zapor so že šli razni okoličani, obsojeni po lanskih volitvah. Te razmere si Slovenci dobro zapomnimo! Nesreča ob Soči. — Iz kobariške okolice nam poročajo: 10. t. ni. se je peljal Jakob Golja iz Smaslij od Kobarida proti soškemu mostu. Konj se mu je splašil, voz prekucnil ter potegnil konja in moža osem metrov pod cesto. •— Tisti kos ceste mod 15. km. m mostom so bili začeli popravljali pred 0. leti, a zdaj je slabši nego jo bilo poprej. Naj bi ta nesreča spodbudila si. cestni odbor, da bi cesto popravil. Bralno društvo »Zarja" t Koprivi vabi na svoj letni redni občni zbor dne 13. februarja ob 3. pop. v društveni čitalnici in sicer sledečim vsporcdom: pozdrav predsednikov, tajnikovo in blagajnikovo poročilo, volitev novega odbora in dveh namestnikov. Prošnja našim naročnikom. — Zadnje mesece pret. leta srno imel: veliko izrednih stroškov s popolnitvijo in z novimi na-p r a v a m i v tiskarni, da moremo dostojno vršiti naloženo nam nalogo. Ti izredni izdatki presegajo svolo 2000 gld. — Ker pa moramo tudi vse navadne izdatke r e d u o plačevati (in ti niso majhni!), a so naši naročniki in (Mljomniki s plačevanjem j a k o počasni (mnogi na plačilo pa niti ne mislijo, dokler jih v to ne prisilimo), je pač umljivo, da nam je v takih razmerah delovanje obteženo .'.. Ako bi nam plačal vsakdo, kar nam lice, bi nam bila prihranjena marsikaka skrb tu težava. To so razlogi, da danes prav nujno prosimo vse dolžnike, naj vendar poravnajo vse dolžnosti do nas___Ne zahtevamo ni- kake podpore, pač pa to, kar je naše. hi še hvaležni bomo za red v tem oziru. — Kdor nam torej hoče dobro, naj se ravna v zmislu lu izražene prošnje! Ustnica nreilnlšivu. — fi. dopisniku na Ajševici; Brezimnih dopisov ne sprejemamo. Čudno, da »d nas vse zahtevate, nam pa Se svojega imena ne Brezimnemu dopisniku o napadu med Gorico in Ajdovščino: Dopisov brez popolnega podpisa piSee-vega ne sprejemamo. Dopis je presplošen in pomanjkljiv. Pišite določno in jasno; jezikovne pogreške že popravimo. O. dopisniku Jz Renu* — prihodnji«. Radodarni doneski. Za „Slogincu zavode: Naše upravništvo je prejelo : Jurij Mose i0 gld., katere je izročil svetolucij-skeniii županstvu kot svoj obljubljeni letni donesek na dan sv. Lucije. — Marija Pere iz Ajdovščino 50 kr. — Vinko Favetti iz Ajdovščine '){) kr. — Kurat Josip Štrancar v Štanjelu 1 gld. — France Ročinčev v Kanalu l gld. (Vsi štirje na mesto novoletnih voščil). — B + M gld. 1-50. — Franc Sak-sida iz Saksidov (udriina) 50 kr. — Andrej Mi-rljak, zid. polir v Renčali, nabral v veseli družbi a gld. — Janko Vukasovič" Stibil, major in poveljnik 4. pešpolka v Požegi v Srbiji, prebitek naročnine gld. P75. — Nabrali kanalski fantje in možje v veseli družbi pri časi vina v Desfclah pri Tomažu znesek '•' gld. — Uoneta Andrej 2 gld. — Palik And. 1 gld. — Narodna taksa iz Ajdovščine 1 gld. — Pu pogrebu Janeza Makaroviča na Sv. lii}TL zbra'' Sld. I2-00V,. — Skupaj gold. 47-7r>y.,. (Ako se je vrinila kaka poni o t a, prosimo obvestila. U p r. Za »Šolski dom": M. Primožič, c.kr. okr. sodnik iz Tolmina '> gld. — Ivan Kurinčič, kurat v Medani o gld. (Oba namesto voščil). — Srečkanje na Silvestrov večer v Renski čitalnici 5 gld. Jos. Pečenko, orožniški postajevodja, prebitek naročnine 40 kr. — Jos. Badalič iz Voič 1 gld. Piavnalelj »Gasperl-teatra" iz Soriee nabral pri zabavnem večeru na Grahovem ob Bači gld. 100. — Skupaj gtd. 18. — (V zadnjem izkazu društvenega blagajnika je izostal stavek, da je p0s]3i ^ Anton Leban, naduči-i«-' I v Komnu, izkazana 2 gld. kot odkup od čestitanja) — ... — Za vdovo Javoršek: A. S. iz Ajdovščine 50 kr. — Za vdovo Volarič: V ikar Andrej Znidarčič iz Gradnega, gld. P50. — Gosp. Val. Kancler je sprejel za „blogi ne* učne zavode: Vodstvo ?Xn ,, SV* °rl!a in Melotla v Ljubljani 'i,- -gU1, — Ivan Dugulin župnik v Ajdov- V sam, za novo leto 3 gld. - Županstvo v Kanal« pokoro za teto 1897. gld. 10. - Anton Oerbec v Biljani, namesto voščil, 50 kr. -!! f"mh ? ?*. Lucije kot odkupnino novoletnih i r08??'l »'i- - Itfanc'c Josip, e. kr. prof., I «> gld. — Satitet Anton, e, kr. prof., 1 gld. «| — Uekleva Ivan, veletržec, 6 gl. — Koren Anton, trgovec, 1 gld. — Kavčič Josip, c, kr. notar, 1 gld. — Neimenovan l gld. — Bežek Viktor, c. kr. prof., 1 gld. — V pušici pri „Reju" radodarni doneski iz rodoljubja in za kazen gld. 4*70. — V pušici pri trgovcu Šu-steršiču 32 '/2 kr. — V" pušici pri Mose-tu 47 kr. — V pušici pri Fonu 30 kr. — V pušici pri Likarju 21 kr. — Dr. Trilloriz Tolmina 5 gld. — Edmund Hrovatin nabral v veseli družbi gld. 2*40. — Ignacij Leban, župnik v Batujah (in štirje.prijatelji'v Vipavski ¦ttMini) 2 gld. — -•-—^ — Po »S 1 o g i n i hK položnicah je prišlo: Nahranili na poroki župana gosp. Vidmarja 15 gld. — Blazij Grča, župnik v Šempasu. 5 gld. — ¦ Ivan Korošec iz Št. Petra na Krasu 1 gld. — A. Berginc iz Srpenice 50 kr. — ŠtolfU iz Renč 50 kr. — Henrik Malnič iz Kanala 5 gld. — Simon Gregorčič z Gradišča 5 gld. — Po 1 gld.: C. kr. poštni kontrolor Jikob Urbanja na Dunaju; davčni eksekutor Glavič v Komnu, Štrukelj Jakob iz Opčin m Fon Josip iz Bolca. Ostala Slovenya. »Slovenska Čitalnica" v Trstu je bila priredila koncert, kateri je krasno uspel v vsakem pogledu. Naše čitatelje bo pa še posebe zanimala vest, da sta Pili dve glavni sodelovalki s Tolminskega, in sicer operna pevka g. čna Gabrijela M rakova in Lina S o r I i j e v a, hčerka našega rojaka g. Šorlija, lastnika dveh kavaren v Trstu. — »Edinost" je pisala o teh dveh damah' Glavna sodelovalka na tem koncertu je bila naša rojakinja, operna pevka, gospodična Gabrijela Mrakova, v kateri smo spoznali pravo I umetnico. Njen zelo gibčni, polnodoneči in posebno v srednjih legah prav močni, a vendar mehki glas je napravil na občinstvo najgloblji učinek. Njeno predavanje pa jo povsem naravno in pravilno. Pela je Zajčevo ,Domovini in ljubavi* in Suclierjevo »Ljubezni sreča" tako milo in navdušeno, da je bilo občinstvo kar očarano. Dodati je morala še Zajčevo »Lastovkam" in tuičuo francosko pesmico. Že ob njenem nastopu in po vsaki točki jo je občinstvo burno pohvalilo. Obdarovana je bila tudi s krasnim šopkom cvetlic. Gospodičina Mrakova sme zares bili ponosu i na loli sijajnem vspehu. Gospod Zdenko V r b k a jo je spremljal na klavirju s prirojeno mu točnostjo. Velikim veseljem pozdravljamo novo izvrstno moč na glasbenem polju, ki jo na tem koncertu, v kolikor nam znano, v Trstu v prvič nastopila: to je gospodičiuo Lino Sor-lijevo, našega rojaka hčerko. V njej smo imeli priliko spoznati vrlo dobro izšolano igralko na klavirju. Občudovali smo njeno zares (ino tehniko in občutno predavanje. Igrala je dve Dvoiakovi legendi zajodno z gosp. Zdenkom Vrbko, kateri jo je spremljal prav točno in spretno. Vrline gospodične Line Šorlijeve je občinstvo priznalo navdušenim odobravanjem. Tudi njej je bil darovan krasen šopek cvetlie. Po d maršal baron Sehoufeld, vrhovni nadzornik vojske, je umrl dne 7. I. tu. na Dunaju. Rojen v Pragi I. 1827. se je udeležil bojev leta 1848., 184'.)., 1859., 1804., 180(5., 1869. in si pribori! obilo odlikovanj. Pogreba se je udeležil tudi cesar in nebroj generalov. Profesor, dvoru! svetnik Vatroslav Jaxi<% je priobčil sedaj pismo, katero je pisal nemškemu hujskaču, vseučiliškemu profesorju Mommsenu. To Jagičevo z vso slovansko rahlosljo pisano pismo je imelo namen, poučiti Monimsena, da Slovani nismo laki, kakoršne nas Nemci slikajo. Jagie ni dosegel svojega namena. Z Moiimisenoin, ki je dobro vedel, kaj da piše, ko je pisal ono htijska-joče pismo zoper avstrijske Slovane, bi se moralo drugače govoriti. Klin s klinom! Za spravo na Kranjskem. — Državni poslanci kranjski in prvaki obeh strank so imeli že več posvetovanj, kako naj bi se dosegla sprava. Zdaj se bodo vršila posvetovanja v odborih obeh strank. — Mi rotimo kranjske rodoljube, naj bi opustili osebnosti in se sporazumeli za vse glavne akcije, katere obmejni Slovenci z vso pravico pričakujemo iz središča Slovenije, ako hoče res to bili! — „Narod" priobčujc glasove pro in eontra iz ljudstva. -Prvi članek contra jako obžalujemo, da je izšel. Vsekakor pa bi se moral člankar podpisati, da bi vedeli, koliko važnosti mu je pripisovati, ker ni vsejedno, ali ga je spisal n. pr. g. dr. Tavčar ali kak ljubljanski kovač. •— Dovolili bi si še opomnjo, da veliko je resnic, katerih ne kaže obešati na veliki zvon. V ponedeljek je „N." priobčil dopis s Primorskega tudi proti spravi. Čuden dopis! — »Edinost" ga je najprej ponatisnila in potem umestno dostavila: Ne, ne, tudi na ta »glas" nočemo odgovarjati razsežneje. Vsaj za sedaj ne, morda pozneje kedaj. Premilo in tesno je pri srcu slovenskemu rodnliuhu, ako mora čuti »glasove" tolikega bratomornega fanatizma. Mi smo ostali — verjemite nam — konsterni-rani na dejstvu, da je še kje slovensko duša, ki more tako pisati ob sedanjem položenju primorskih Slovencev, ko se nam je hkralti boriti na tri fronte — proti Italijanom, proti socijalistom in proti birokraciji —, ter hujskati našo slovensko javnost, da bi sama provzro-čila boj še na četrti fronti. Mi res ne moremo drnzega za hip, nego da damo izraza svoji žalosti na lakem cinizmu in na laki brezsrčnosti do mukotrpnega položenja Hrvatov in Slovencev v Primorski. Kdor tako piše, ni slovenski Primorec; morda pač po rojstvu, po s v o j e in č u t s t o v a n j u gotovo ni. Kaj pa to pomeni 2 — V »Slovencu" smo čituli: »Dosedaj je imela kat. nar. 5 članov, narodna 3 in nemško liberalna stranka 4 zastopnike. Sedaj je slovensko-nemško-libe-ralna koalicija odvzela naši stranki jednega zastopnika ter ga dala narodni stranici. Ker je poslanec H r i b a r izstopil iz kluba narodno stranke, izrazil je željo, naj bi ga naša stranka kandidovala v finančni odsek, ker ga narodna stranka ne kandiduje. Naša stranka, upoznavajoč poslanca Hribarja zmožnost in spretnost za finančni odsek, je ugodila tej izraženi želji ter vslrajajoč pri svoji zahtevi, da ima pravico do 5 zastopnikov, kandidovala tudi posl, Hribarja, kateri pa je propadel, ker je združena nemško-slovenska koalicija glasovala proti njemu. Ker je bilo naši stranki na tem, da letos ne dobi več poročila o deželnem proračunu jedi ne dežele, v kateri imajo Slovenci v deželnem zboru večino, renegat Scinvegel, kateremu niti nagli sod ni bil dovolj stroga naredita proti Slovanom, zalo je posl. Kalan, izjavil, da izstopi iz finančnega odseka, ter je bil na njegovo mesto izvoljen poslanec Hribar na jedno izmej onih mest v finančnem odseku, s katerimi je razpolagala naša stranka. — Dogodek jo sam na sebi značilen in ne potrebuje nobenega komentara". Velezaslužnega župana stolnega mesta Ljubljano torej narodna stranka ni volila! V zvezi z nemškimi obstrukcijonisU v državnem zboru ga je podrla! - Umejemo, da župan Hribar s svojim govorom v mestnem z i-slopu" ne ugaja [Nemcem, a da narodna stranka tako postopa, to je vendarle prehud tobak ! Vidi se, da Ljubljana ni vredna mož a la Ivan Hribar! Koroško. — Slovenski rodoljub, g. žiipnik v Ziljski Bistrici, Blaž Vavližar je imenovan prošloiu v Doberlivesi. Da bodo laglje slepili koroškega Slovenca, bode izdajal »Baucrnhund" v slovenskem jeziku pisan list „Kmclski list". Nadejamo se, da mu naši slovenski Korošci ne sedejo na limanice. Razgled po svetu. Deželni zbori. -— Za nas Primorce so najvažnejši deželni zbori v Gorici, Trstu in P ulju. Slovenski poslanci Goriške in Trsta se ne udeležujejo sej deželnih zborov, dočim istrski deželni zbor radi preselitve iz Porefea v Pitij še ni olvor.en. Lahi groze, da slovanskim poslancem v Ptiljti se ne bode godilo nič boljše nego v Poreču. Na Koroškem ima jedna tretjina prebivalstva — Slovenci — le tri deželno poslance: Einspielorja, Grafenaiierja in Murija. Nemško-nacijonalna veČina v Celovcu dosledno prezira slovenske zastopnike in je volila lud letos po stari navadi le pod. Murija v verifikacijski odsek. V otvoritveni seji je deželni glavar pel slavo vpokojenemu deželnemu predsedniku Schmidt - Zabierowu, dočim se je izjavil novoimenovani predsednik jako vzdržljivo. Kranjski deželni zbor je imel 12. t. m. svojo drugo sejo. Obče zaželjena sprava se še ni dosegla. Na povabilo državnih poslancev doktorjev Forjančiča, Kreka in Šnš-teršiča sla odposlala oba slovenska kluba po tri zastopnike na posvetovanje o spornzum-Ijonju obeh slov. klubov za skupno složno delo. Po dve uri trajajočem posvetovanju so sklenili poslanci, da bodo najprej poročali o posameznih točkah posvetovanja kluboma. — V odsekih se marljivo pripravlja. Štajerski deželni odbor je predložil zbornici načrt zakona glede na varstvo divjačine in premembo lovskega zakona. Dne 11. t. m. so volili odseke. Nacijonalca Walz in Rokitanskv sta predlagala, da se volitev odloži, ker noben pošten Nemec ne more sedeti v odseku skupaj z nemškimi konservativnimi poslanci, zlasti ne z onimi, ki so ob jednem državni poslan,i. V:Loreiij«avstrijskcm. deželnem zboru seje stavil predlog, da se razveljavijo jezikovne naredbe za Češko in Moravsko. Pri tej priliki so na galeriji zbrani nemški nacijonalci s psovkami in fej-klici napah dra. Ebenhocha. Tudi Ti rolet hočejo, da se jezikovne naredbe za Češko in Moravsko odpravijo. Vesela novica jo došla iz Brna, kjer se je zjedinila do sedaj v tri slrančicc razcepljena slovanska manjšina m o r a vs k e g a deželnega z b o r a po dolgotrajnih pogajanjih v jeden sam češki klub, kateremu so zbrali načelnikom dra. Tučka. Nedvomno najvažnejši je deželni zbor češki. K otvoritveni seji češkega deželnega zbora so došli vsi nemški poslanci, med njimi tudi Nemcem »sveta oseba" VVolfova. Dan popred, t. j. 9. t. m., so je bilo sešlo 02 nemških poslancev v Litomericah, kjer so sklenili soglasno, da vstopijo v deželni zbor, da pa zopet izstopijo, ako bi sprevideli, da vlada in Cehi njihovih zahtev ne uvažujejo dovolj. Zanimivo je, da je prišlo prosit pred otvoritvijo deželnega zbora na nameslnišlvo v Pragi nad 80 nemških županov varstva za osebo poslanca Wolfa in drugih nemških poslancev. Ker župani, katerih jo namestnik le pet sprejel, po svojih mislih niso dobili dovoljnega zagotovila, so sklenili, priporočiti poslancem, da naj nikar ne gredo v Prago. Strah je moralo biti teh — 80 županov nemških !^ In da je tudi poslancev strah v Pragi, priča dejstvo, da sta največja nemška kričača Iro in Wolf podala interpelacijo (ozir. predlog), v kateri se pritožujela, da se jima kaže sovražno prebivalstvo mesta Prage, in zahtevata, da se zasedanje deželnega zbora odloži in naj se dež. zbor skliče v kako nemško mesto. Slaba vest in stre1' pred Čehi imata velike oči! Hej, junaka, Iro in Wolf! Kje je tu v tej interpelaciji schonererijansko geslo: »Mi Nemci se bojimo !e Boga in d.-.gega nikogar!" Zoper sklop deželnega zbora nlžc-iivstrijskegii,' da bodi nemški jezik izključno učni jezik na vseh ljudskih in meščanskih šolah na Nižje-Avslrijskem, je pro-lestoval poseben v ta namen sklican shod socijalnih demokratov na Dunaju. Kuslja ]n Francija. — Za novo leto je čestital predsednik francosko republike ruskemu carju, in car je izredno ljubeznivo odgovoril. Nemčija v Kini. — Našim čitateljem jo znano, s kako siio so zahtevali Prusi od Ki-neške zadoščenja za umorjena protestantska misijonarja. Sedaj jo gotovo, da so Nemci zasedli obširno kitajsko pokrajino v obsegu jedno tretjino našega cesarstva. ,,Žlvio!<« je. neslo podobi, kale.ro vidimo pri-lopleno iiii voglih naših ulic, v izložbah naših lipovcev, kol kras v koledarjih in kol insoral, v časopisih, in lako tu dobra misel občno pozoriinsl nase vleče. Znana Ivnlka Kulhiviiier naznanja svojo slailno kavo s Lo podobo, katere izvršilna izvrsilev dokazuje, kako vihnko je vže dospela reklama sploh pri Kalhreinerjevih naznanilih, kaleri se vžo lola sem ziniraj bolj odlikujejo. Tudi ta pod<', ,i je golovo od prvih uineluikuv izvršena. Mala slvarica na podobi je gotovo pri kaki domači svečanosti videla, kako je oče kozarec z vinom vzdignil in a kakim hišnim prijateljem ali z domačimi trčnil. ..'ŽJvio." To ji j« v bistri glavici ostalo kol najvišji izraz veselja in srčne odkrile, udauosli. In ker živahni olroei (ako radi lake vli.su posnemajo, pozdravi ludi ona lako od sestrice prineseno kavo. Kava je la priljubljena Kalreiuerjeva, katera lako piijeino diSi, in i^ko dobro lekne, in kaleri se ima zahvalili za lako močne norice, okrogle rokec in polna muIocu ličica. In ko hoče ravno polno čaSico k iistum ne»li, pride ji na misel izraz največje zado-voljuosli in srč-iietfii veselja in zakli.-e /^ivi«!" svoji seslriei nie-proti. Kako .srečno je l.nelnik to izpeljal, ko mala slvarica živahno čašieo povzdigne in se starejši sestrici •/, ponosnim pa vendar prijetnim smeh-ljajom lej zahtevi uda. Tudi ona pije, kakor cela družina frolovo vže dolj časa Kalbrciner-lvueippovo sladuo kavo, katera edina lako izvrstno združi lo lako zdravilne dobre lastnosti slada z navajenim prijetnim in priljubljenim okusom pravu bolr,ve kave. Melj kakor se la otročja skupina ^leda, bolj se nledaleii dopade Uoljše priporočilveza lo tako vže splošno priljubljeno Kalhicinerje\o hladno kavo, kakor je to pravi umetnik v podobi storil, se gotovo ne more hitro najti. Poslano.1) V 2. slevilki „Soče" I,. 1. je bilo objavljeno poslano iz Mirna, v katerem se pere propula .stranka, da so se vršile volitve v Mirnem slrankaisko in nepravilno. Itesnici na ljubo izjavlja podpisana, da je lo ;:P- »r._____________.______________.__________________ Seiden-Damaste 75 Kr. bis fl. M 6'/) p. Met. — sowio selnvarze, -vvoisso mul fnrbige Hennaberg-Soide von 45 kr. bis II. 14-G5 p. Met, - in den modeiiisten Oevvel d, Karbon mul Dossins. An Prlvnte porto* mul stouerfr«! his Hiuis, Musler uingeheml. 0. HoniMbcnr 's Sclitan-Fal>rikfiit [k. it. k. Ho«.] • ¦ . ¦¦ ZOHIUH. (o) . 121 . !)!)• .«30 . J 20 Dunajska borza 13. januvarja 1898. skupni državni dolg- v notah . . . 102 Skupni državni dolg v srebra . . . . 102 Avstrijska zlata renta.......121 Avstrijska kronska renta \------------------------—---------------------------—-------------j • rscrliofoi*9« Apotlioke „Zum goldencii Keiclisapfcl" | 9 >Vien, I., Siugerstrasse Nr. 15. I L ANTONA VODOPIVCA gostilna pi-i J. Pserhoferjeve odvajajoče krogljtee je staroznano, inliko odvajajoče domače sredstvo. - Te krogljice so iste, ki so znane občinstvu že več desellelij pod imenom J. PSERHOFERJEVE KRIČISTILNE KROGLJICE in se izdelu- lnjejo prislne samo v lekarni „pri zlatem državnem Jabolku", Dunaj, I. Singprstrasso 15........ T« krogljice stanejo: 1 šk. z 15 kroglj. 21 nč., Jeden zavitek 6 Sic. 1 gld. S nč. Ako se denar naprej pošlje., ni treba plačali porlo, in slano: 1 zavitek krogljic I gld. 2."» tu',, 2 zavitka 2 gld. HO nč., :t zavitki :$ gld. 3i) nč., \ zavitki 4- glil. 40 nč., 5 zavitkov 5 gld. 20 nč., I<» zavitkov O gld. 20 nč. (Manj kot jeden zavitek se ne pošilja). 27 (> I Prosimo, da se izrecno zahteva 3. Pserhoforjeve odvajajoče krogtjiee in pazili je, da ima pokrov vsake Skatljicc isti podpis J. Pserhofer v rudočih pismenih, katerega Štv. 73. Javna dražba. Dne 18. januvarja 1398. od 10. do 11. ure predpoldne v gostilni na Volčji-dragi, se bode oddalo v zakup po javni dražbi predelovanje inostiča na okrajni cesti nad potokom * Struga» pri Voleji-dragi. Načrt in proračun je razpoložen na ogled v občinski pisarnici pri Soči-nem mostu v Pevmi vsaki pondeljek in četrtek od 8. do 10. ure predpoldne. Delo je cenjeno 1453 gld. 38 kr. Vsaki dražbenik bo moral pred začetkom dražbe položiti 10% varščino. Cestni odbor za goriško okolico v P o d g o r i, dne 29. decembra 1897. Načelnik: Anton Kluučič. jo videli na navodilu za porabo. Rabnill 70 r.7clllilM J« Psorhoforjo, I |inm>ilii:u II) n'., [ novuiisi liivljonskil Miiiien, ali [ira^o kapljici:). Hulili) DalZani Za UZelllllie 1>IOHt<> pnUniiio O. n<\ I mvatopljiijo.'« srcilslv«. ki oživlja in krepi M»kltmiru HO kr i '" t,l,kVil>'i°"> l »tiikionirai 22 m;., 12 »U-kl, a i;l>l. Bazam za oiižo l«totbitil '°»*•• »»»;""»° <"" fa & jfireJ^e *t,%& Jr,,fc *. * * dvorjenje trgovine! Podpisani naznanja slavnemu slovenskemu občinstvu v Gorici in z dežele, da je otvoril v ulici Sv. Antona s!., i i v tioriei tryovino z jedilnim blegotn, g|j kjer prodaja raznovrstno sveže jedilno ftj blago po pošteni ceni. Priporočajo se Tjjjm p. n. občinstvu za obila naročila, beleži OJ z vsem spoštovanjem udani T^j p o_i Anton IScrginc, CJ i ipr-1|, februarja Glavni dobitek 75.000 kron. Srečke po 50 kr. priporočajo B. EonliHi, I. 9. Jona, Michsiadtor 8 G. Anton Potatzky v Gorici. f Na sredi ItaStelja T. » J TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. X % Najceneje kiipovališče nirnberškega in drobnega L « blaga ter tkanin, preje in nitij. » | POTKEHS&NE | | za pisarnice, kadilce in popotnike. | « Najboljše šivanke za šivalne stroje. * I i'()TRE»SClNE | «jj za krojače in čevljarje, I | Hvetlnjiee. — Itožni venel. — Miišuc ¦ t Unj ižiec. % 1 Hišna obuvala za vso letne caso. * * Posebnost: * l Semena za zelenjave, trave in detelje, | « Najbolje oskrbljena zalo-a Z!l krsunarj«.. I ^ krošnjarje. ivrodujalee po sejmih in trdili * 4) ter na deželi •L :i."> i 't *• Z jLeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka E. Riessner, y Nunski nlici 3, (nasproti nunski cerkvi) ti govec ,.',t i&i SXt/SXi>SXi®CLSX?i»Xč S^< S« '>Xif SKi o*?*č Mladik (sadike in odrezki) amc inskih trt QI\ Ripria • Mm ¦ RiestrisSJI rikanskih trt rt i JJUlUlllS " *^r.....«. ,, za cepljenje, katerih se ne prime frfita\^\ uš, kakor tudi mladike drugih kako- 4)1 vostij domačih in francoskih najboljše Vw vrste iz lastnih, trtne uši prostih naša- ^^' do v, priporoča -s i. i G. G. Sirechel, velepos. v Serneniški ulici v CJorici. Kt**ft*** t««««******«****«**«««*** Prava in e:iins želoičiie kapljice, Zdravilna moč teh kapljic je nepro-kosljiva. Teka-] iljice vredijo redno T rebcvljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico poi>ije. Okrepe po-Sv. Anton Padov. kvarjeni želodec, store da zgine, v kratkem času omotica in živofea lene s l (mrtvost). To kapljice tudi store, da človek reji je. t»o--' Cena steklenici L0 kr. Prodajajo so v vseh glavnih le-kernah na svetu. Za naročitve in pošiljatvo pa jedno lo v lekarni Crislofoletli v Gorici. m m •q i i in slavnemu ilnii . I im»t lili .'v lik.. •tlie /alni •aski 1» Ni .irel. meil «, V..M eno • leže •ipm ni sli.v mi ..•ril.',| isUu ^1*r6st|i >.dravju, žkodijivih snbvij bobove kavo ima edino Kathrainer-Knetppova stadna kava te dišavo in prijetni ukus. Ker pospesuji) tek in je lahko prebavljiva, se Kathroiner-Knoippova diadna kava Izkazuje že leta jednako dobro za odraste in otroke. 2 oiirdm na zdravje in varčnost bi pristne „Kathreiner-[ leve"; kave.ne "Smelo nedostajati v nobenem gospodinjstvu.. > Svpi se pred ničvrednimi ponared&amf. »...i. kateri se pripratlja v lekarni k Ziinj-skemu. 11. lJr.Mlj..vii:, Zagrel,. Zrinj-ki T.|M,leev s„k nepres,./.,,,, .ielnje pri vsil, prel.lajenjil, .h,;,,!!, .„rg:„,.,v. ter je „ajl„.|j;,. .....Mvu ,.» prsni katar. k.iM.lj. ,,rs.,l.„l, hripav..st i, Tu.li /.asf.*raiii kai.-lj se s u-n, y..|raxi lom v najkrajšem t-as.i .1» ...| p , ¦», i.,; l.,.| niki .lebiju tek /.Ujele, lahko spije in ., ta način hitra .. k rev aj... - lzn,e,| ....... ;;ili zalival spominjam tukaj samo eno: Veleeenjeni gospoil lekarnik! Pošlji«,• mi še tri stekleuiee Va- •slllii otC-e soka: potrebujem jih za moje poznano.-, .laz sem oil dveh steklenie (Hl neznos-. nega kašlja popolnoma oz-lrav«-!. Hvala' Vam. Priporočil ho.lem ta ztlravilni sok vsim prsobolnim. S spoštovanjem Kudolf .Vusiii. Nil Dunaj«. -JO. ma.va 18«.I7. Pazi naj se to raj. .la je na vsaki stekleniei varstvena znamka, t. j. slika bana Nikoli- Zriujskega. kajti samo oni je pravi trpotcev sok. kateri nosi to varstveno znamko. Cena stekleniei s točnim opisom je 75 kr. - Kazpošilja sir »v proti pr.-.lplačilu (priračuuavši i) kr. za zametek) ali pa po poštnem povzetju. Ceniki raznovrstnih domačih pveskušanih zdravil razpošiljajo se „., zahtevo zastonj in poštnine prosto. Le-karna k Zriujskemu, H. P.rodjoviiu Zagreb. Zri n j s ki trg štev. -20. I Hi 1 1 i 5 ^•A^A za«ilMW.»ka: SIORO. A^A«.A^4iAll l LIHIMEHT. CAPSIGICOMPOS iz Ricluerjeve lekarne v Pragi i **#*###############*#####>#####'J pripo/nano kot izvrstno 6ol ublužujoče mazilo; ?a ceno 40 kr.. 70 kr. in I gld. se V«f -^ wymymrm^^f^mj