1'ošinina plačanu v gotoviiü Ceiiii 1,50 din Izhaia vsak pelek ob 16. // Naročnina znaša mesečno po poSti 5 din. v Celju z dostavo na dorn po raznaSalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // UredniStvo: Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo // Teleton štev. 65 / / Rafun pri poStnem Cekovnem zavortu v Ljubljani Stev. 10.666 ieto XXI. Cefie, petek 10. marca 1939 Štev. 11. Našim vzgoiiteliem Y premi$lek... Celje, 10. marca. Tako je bilo: 200 slovenskih učiteljev se je zbralo v Celju, da se pomenijo o svojih stanovskih zadevah, o svojih te- žavah in potrebah, a da istočasno poča- stijo ob 20-letnici smrti spomin Ivana Cankarja. Kako so iskali, a ne našli le- ka svojim potrebam, kako so počastili Ivana Cankarja, nas tu ne zanima, zani- raajo nas nauki, ki jih je tern ljudem razdelil »Prisluškovalec« v »Slovenskem domu« od petka 3. marca pod gornjim naslovom. Mož nelepih čednosti, prislu- skovalec, je potreboval skoraj mesec dni, da je odložil v opoldanskem glasilu iz Kopitaz-jeve ulice svoje globoko mo- dre nauke. In kaj je povedal: Ti siromak, zaslep- Ijenec, slovenski učitelj, pojdi sam vase, izpraaaj si. vest in najdi pot tja, od ko- der izhajaž; povrni se med narod, iz katerega si izšel. In* potem ne boš sam, ne boä brez zaposlitve in ti ne bo dolgčas. To eo pravi nauki z napotki v katoliška prosvetna društva, v fantovske odseke, v »naše« gospodarske ustanove, na ta- re itd. Ne vemo, v čigavem imenu je tu go- voril gospod »Prisluškovalec«. Morda v imenu onih, ki so bili in hočejo biti da- nes zagovorniki neke naše domače de- mokracije ? Ali je govoril v smislu kajto- liških načel in kršeanske morale? S kak&no pravico deli nauke in vsemu učiteljskemu stami očita odtujenost lastnemu narodu? Casi so taki, kljub vsej revščini, da bomo le v toleranci in medsebojnem spoštovanju mogli živeti drug ob drugem kot ljudje. Le kdor je zaslepljen s politično netoleranco, bo odrekal učiteljstvu, da ni prisliuhnilo utripu ljudske duše. Vprašamo: kdo danes raziskuje našo va.3, življenje na- :'<>ga človeka, njegov socialni položaj, ki so tako jasno kaže v šolskih klopeh, ko nam zre nasproti lačna m uboga slo- vcnska mladina? Kdo pise o vsem tern in opozarja javnost in odgovorne činite- Ije na potrebe in nujne ukrepe, ki so potrebni? Ali ne pomaga učitelj lajšati (ega gorja? Ali so enemu delu našc jav- nosti res neznane razne akcije v tej smeri ali pa jib. v svoji nestrpntosti noče priztnati, dasi slovenski učitelj pri tem svojem delu ne loci otrok teh in onih, kakor delajo morda drugi. In izkoreninjenost ? Na istem mestu je »Slovenski dom« prinesel nekako pred mesecem dni statistiko o konzu- mentih slovenske knjige, kjer pravi, da je slovenski učitelj kljub vsemu njen najboljši odjemalec. Ali »Prisluškoval- cu« to ni znao! Njemu je delo za narod le »taboritstvo«, fiirerstvo, «naši« fan't- je in »naša« zmaga! Koliko podeželskih kjrrižnic vodi učiteljstvo, koliko svojih knjig posoja, koliko stori za našo knji- go in pri tem ne loči Jugoslovanske od Tiskovne, da ne išČemo drugih primerov. A je še dosti drugega dela, ki ga oprav- Ija v korist in blagor svojcga naroda — kljub vsemu! Da kljub vsemu! Tako bi rekel s Can- karjem: »Nista si bili podobni ne v be- s<*h\ ne v sodbi; stepli sta se časih med seboj. Ta mi je kričal: »Veha, na desno jo kreni!« Drugi me je učil: »»Na levo se drži, neroda.« Družila pa vas je ne- neomajna vera, da moja pot ni prava, da sem bil vedoma ali nevedoma izgre- 8il ravno cesto.« Kaj ste storili, vi sa- mozvani stoodstotni zastopniki in glas- niki naroda, da bi si lastili tako sodbo? Zaradi drugačnih pogledov na to in ono javno vpraSanje ste pognali učitelja Iz sredine onega ljudstva, ki tega vašega pocetja ni odobravalo. Niste izbirali sredstev, da bi človeka, ki je delal z narodom, pognali v hribe, mu dali pe- čat izgnanca, ga očrnili pri vseh mo- gočnikih v srenji in izven nje, ki so mu potem, da se po slovenčevsko izrazimo, praskovali obisti. Koliko gorja se je s to lepo frazo o delu proti narodu sto- Nenaden preokret na Slovaškem Predsednik sBovaške vfacfe dr. Tiso odtfavfjen — Dr. Tuka aretiran — Obsedno ttanie na $lowaškem Bratislava, 10. marca. Predsednik češkoslovaške republike je danes odstavil predsednika slovaške vlade dr. Josefa Tiso in njegovo \ lado ter imenoval novo slovaško vlado, ki ji predNeduje dosedanji prosvctni minister. Arctiranih je bilo več slovašklh politl- kov, med njimi znani dr. Tuka, ki je bil pred leti obsojen zaradi veleizdaje in pred kratkem pomiloščen. Ceškoslovaška vojska je zascdla Bratislavo in vse oatale veejsi slovaške kraje ter razorožUa HUnkovo gardo in oborožene forma- cije neniške narodne manjšine. Na Slovaškom je proglašeno obsedno stanje. Odstavljeni predsednik slovaške vlade dr. Tiso, ki je pobegnil v neki samostan, ae je s posebno noto obrnil na nemškega kancelarja Hitlerja. V Bratislavi vlada mir in red. rilo vscmu stanu! In koliko gorja se povzroča še danes, in danes bolj in veČ ko včeraj! Toda ne gre za to: »Prisluškovalec« pobrenka tudi na struno veličastne na- rodne zmage z dne 11. decembra, ko naj bi bilo slovensko učiteljstvo s svojim glasovanjem ali s svojo abstinenco jas- no in javno pokazalo, da ne mara in da noče imeti ničesar z ljudstvom, ki ga redi! S to besedo je povedal mož za- plotnik, kar mu je bilo na srcu in kar nam je znano iz časov kranjske deželne vlade in kar se je pri nas ponovilo v razni obliki in besedi že tolikokrat in pred dnevi tudi v samem parlamentu. Redim te, zato »bodi danes bel, jutri cm. Imej glavo na voljnem konopcu zato, da se lahko s pridom priklanja na vse štiri strani; bodi koleno ne od ko- sti, temveč od testa...« (Cankar: Hlapci.) A bodimo bolj sodobni: nosi danes I črno srajco. jutri rjavo, pripravi si si- [ njo in imoi še cip;ansko kamižolo in dru- gega kaj na zalogi, da te najdejo čas in dogodki, ki pridejo, vsi po volji naroda seveda, pripravljenega. Takšen bodi, da boš všeč trenutnemu gospodarju. Mla- dino pa uči značajnosti in poštenja; iiči jo hoditi v sdvljenju ravno pot — a sam se prodajaj za skledo leče, in L>e- sede naj ti bodo le lepo doneče fraze. Hudo močno se nam dozdeva, da niso prihajali iz prisluškovalskega tabora v j dobi, ko so on in njegovi mrvili suhi ! kruh opoziciie, taki nauki in take be- sede. Ali niste pisali o nujni potrebi po- polne neodvisnosti slehernega uradni- ka? Ali niste terjali takrat pravice prostega in svobodnega prepričanja, a delo bodi sojeno le z merilom dela sa- mega in n'e s političnim katekizmom v roki? Da, tako ste pisali in oznanjali! A danes ste vse to zavrg'li in jemljete krcpelce v roke, da zadovoljite svoje pr- ve in edine avtonomistične us]>ehe. Njih /rtev vam bodi učitelj in vsa slovenska sola, kjer se že poznajo sadovi te »na- ze pristnoslovenske, domače pedagogi- ke in naših avtohtonih načei: šolske po- litike«, ko ukinjate osemletno šolsko obveznost, rušite solo itd. Toda: Kdo si ti, prisluškovalec, ki govoriš v imenu naroda? Kdo ti daje legitimacijo ? Ali je nisi zgradil na zla- ganih temeljih, ki si jih obsojal? Ali ti niso pred leti že vzeli to legitimacijo \z rok in si sc do nje dokopal zopet le z grožnjami, silo in nasiljem? In ali veš, kdo iz naroda ti je dal to legitimacijo in koliko med njimi je bilo učiteljev, ki so v zahvalo za svoje »jamstvo« dobili od tebe, dični prisluäkovalec, sedaj s kolom po glavi in brco čez prag narod- nega občinstva? Dobili so ga le od tebe, ki si lastiä pravico da odločaš, kaj ,je ljudska in kaj je protiljudska politika, ki zahte- vaš, da se naj učitelj ukvarja le s stvar- mi, za katere ga ljudstvo plača, in da prepusti vse ono, kar ni nje-irov posel, P.risluškovalcem in javnai) aznanjeval- cem slovenskega evangelija. »Lepo do- neče fraze o vzgoji mladine po mode>rnih načelih novodobne pedagogike, uvožene iz tujine, so nealovenske, nekračanske , in tuje«, trdi samozavestni prisluško- j valec, ko prej trdi, da bo naš narod | branil, ščitil, spoštoval in» vzljubil uči- I t.elja, mu branil osebno in stanovsko cast pred morebitnimi hujskači in iz- padi prenagljenih politikov, če se povr- ne nazaj k narodu in k ljudski politiki. Torej, ti slovenski učitelj, pomni: kre- ni na pot svojih prednikov — postani mežnar, približaj se ljudstvu — postani njegov hlapec, žrtvuj se zanj, daj mu kar zmoreš... Tako te uči tvoj novi instruktor (z našimi dopolnili), da boš srečen in ti ne bo dolgčas. A domovina bo tudi srečna — kajti: Zupnik: »Ena beseda je, ki je živa in vsem razumljiva: oblast. Ziva je od vekomaj, vseh besed prva in zadnja. Pokori se, ne upiraj se, je poglavitna zapoved; vse drugo je privesek in olep- šava. Kdor se ravna po tej zapovedi, mu bodo grehi odpuščeni; kdor jo pre- lomi, bo smrti deležen.« Jerman: »— sam sem vedel, kaksna sodba mi je pisana. Ali zgodi se, kar se mora zgoditi — oskubite jastreba, v goloba se le ne bo spremenil; in naj se škrjanec devetkrat zakolne, lajal ne bo nikoli. Pokazali ste mi, kaj je moj po- sel — iz hlapcev napraviti ljudi; pa če le enemu odvežem roke in pamet, dovolj bo plačila.« (Cankar: Hlapci.) Mettni $vet celhki 1935 -1938 Brošura, ki smo jo v predzadnji šte- vilki »Nove Dobe« že na kratko omenili, opisuje v uvodu postanek Velikega Ce- Ija. Priznava, da se je mesto Celje kljub teritorialni modifikaciji (t. j. delitvi na mestno in okoliško občino) uspešno raz- vijalo, da je kazalo na vseh kulturnih, prosvetnih in gospodarskih področjih močan napredek, ugotavlja pa, da so se na ozemlju okoliške občine razvile na- selbine sklenjenega mestnega značaja, kakor vasi Breg in Gaberje. Da so pa tudi ostale naselbine okoliške obcine, kakor n. pr. Zgornja Hudinja, dobile po vojni mestni značaj, pač menda sam avtor le brošure ne verjame. Ako so bili torej podvzeti koraki, da so brez prejšnjega zaslišanja prizadetih davko- plačevalcev priklopili kar vso okoliško občino, ne glede na gospodarske in re- cimo stanovske (mestne ali kmečke) in- terese mestne obcine, so morali biti me- rodajni pač drugi interesi. Ce sta dobili vasi Breg in Gaberje mestni značaj, naj bi ju torej po zaslišanju davkoplačeval- cev priklopili mestu. Ce bi se trdilo da bi s tem odvzeli okoliški obeini vclik del davčne moči, se lahko na- sprotno ugotovi, da bi s cem tudi od- vzeli velik del bremen okoliške avto- nomne samouprave. Mesto bi pa na ta način raslo postopno in bi ohranilo svoj mestni značaj. Okoliška občina bi se kot pretežno krnečka občina razvijala temu primerno, kakor se razvija na stotine drugih slovenskih kmečkih občin. Inte- resi mestnega kot pretežno uradniškega, trgovskega, obrtniškega in industrijske- ga prebivalstva so drugacni, kakor so interesi okoliškega kmečkega prebival- stva. Ako hoče mesto osta'ti mesto, mo- ra imeti mestno obeležje. Kmečka obči- na ima docela svoje interese, ki jim je ustreženo, če ima svojo lastno samo- upravo. Kot vzrok, zakaj je moralo priti do združitve, navaja brošura, da zlasti ni bilo misliti na izvedbo regulacije Sa- vinje in njenih pritokov, kaj šele na uspešno delovanje občinske uprave v drugih predelih, zlasti spričo pestre so- cialne strukture celjskega prebivalstva. Vemo sicer, da so večkrat razne uprav- ne instance okorne in birokratske, da se akti po nepotrebnem pomikajo včasih celo v enem in istem uradu od uradni- ka do uradnika in referenta do konöne rešitve z veliko zamudo in komplikacijo, dokler ne pridejo do konone rešitve, vendar to nikakor ni argument za po- stopanje, ki ukine eno življenja zmožno upravno enoto in pripomore, da se rav- no s tem zelo poveča pestrost socialne sxrukture celjskega prebivalstva. Ce bi bil to polnovreden vzrok, bi morali k Velikemu Celju pritegniti še ozemlje pod Tremerjem, saj se je tam začela iz- vajati regulacija Savinje. Ugotavljamo, da je bila regulacija Savinje zasnovana in tudi v prvi etapi že izvršena, ko sta bili obe občini — mestna in okoliška — še samostojni ter je deloval v mestni občini prejšnji mestni svet. »Lepo mesto Celje je pogrešalo tudi vabljivega zaledja«, pravi avtor. Sedaj pa naj še navede, kje je po združitvi nastalo to lepo zaledje? Ali so naši hri- bi v celjski okolici, ki stojijo na mest^ nem teritoriju, sedaj lepši kakor pred leti? Ali je sedaj to zaledje vabljivejše, ko stoje pod Tovstom propasti posveče- ni početki lepe planinske postojanke, ki je, ker jo je zaČela graditi prejšnja mestna uprava, nedovršijo? »Z uredit- vijo cest, šetališč, parkov, javnih nasa- dov itd. bi se izdatno povečal dotok tuj- cev«, pravi nadalje avtor. Povečal bi se torej dotok tujcev in dosegla korist za občane, če bi navedeno tudi storili in uredili eeste itd. Cudno je le to, da tega novo Veliko Celje še ni doseglo, saj je ravno ta brošura posvečena triletnici »plodonosnega« dela imenovane obČin- ske uprave Velikega Celja. »Jasno je tudi, da more jo nastajati novi industrijski obra'ti in veleobrati le v večjih krajih, kjer so dani poleg pro- stornosti še naravni pogoji«, navaja brošura. Tej trditvi gotovo earn avtor ne verjame. Industrije in veleobrati na- stajajo tam, kjer so naravni pogoji po- dani (n. pr. v Trbovljah, na Jesenicah in v neötetih drugih industrijskih kra- jih), večji kraji pa nastajajo v tem pri- meru ravno zaradi teh veleobratov. Ako pa ne uvažujemo življenjskih iriteresov teh veleobratov, v prvi vrsti njih" ob- davčenje, nastane nevarnost, da se ti obrati preselijo tja, kjer je obdavčenje manjše. Veleobrati vodijo račun o tem, ne pa o tem, kako velika je občina v kateri obratujejo, glavno je znosno ob- davčenje, ki je spričo samoupravnih do- klad v Velikem Celju na odlični višini. »Industrija je močno razvita v naj- različnejših panogah«, pravi avtor, ki pozna v Celju med drugim »močno ce- mentno, usnjarsko in mlinarsko intdu- strijo4. Poznamo Celje in tudi Veliko Celje, vendar močne cementne, usnjar- ske in mlinarske industrije tu ni. JVfli- narska je sicer svojčas obstojala; kar obstoji danes, pa res ni močna industri- ja, dočim sta cementna in usnjarska in- dustrija v območju Velikega Celja ne- znani. Kot nadaljnji argument za združitev mestne in1 okoliške občine navaja avtor> da more sedaj kmeeki sloj, ki je baj© vključen v meščanski krog, na razsei- nem raeščanskem (!) trgu ugodno vnov- čiti svoje produkte. Radi bi vedeli, ali je v tem pogledu sedaj bolje nego je bilo pred zdruiitvijo. Tržni dnevi so ka- kor so bili, mežčani kupujejo kmetijske proizvode kakor prej, tržna pristojbina Stran 2 »NOVA DOBA« —10. III. 1939 Štev. 11. je slej ko prej, z edino spremembo, da je sedaj višja nego jc bila prej, za celj- ske meščane pa je sem ter tja nastopila spreraemba s tern, da zahtevajo kraetje, ker so postali občani Velikega Celja, za svoje proizvode višje cene, ker imajo na- pram občini višje dajatve kakor prej, ko še ni bilo Velikega Celja. »Novi občinski sve't, agilen in enoten ter prežet z močno voljo do pozitivnega dela-------nenehoma ustvarja in kleše Velikemu Celju — novo lice ...«, pravi avtor na koncu tega poglavja. Te bese- de pomenijo mnogo in če bi odgovarjale dejstvu, če bi bila n. pr. že izvršena re- gulacija Savin'je v območju mesta Ce- lja, če bi imeli nov, moderen most čez Savinjo, novo justično palačo, avtomat- sko telefonsko centralo, novo kopališče ob Savinji, urejene ceste in komunika- eije, sistematično izvajan program jav- nih del za zaposlitev brezposelnih, vo- dovod, ki bi zadoščal za vse Veliko Ce- lje, plin za vse območje, kjer je bil že nekoč uveden, bi bil vsaj delno izvršen program onih del, ki so Celju nujno po- trebna. Potrebno je tudi, da se vsem celjskim davkoplačevalcem olajša breme samoupravnih doklad, ki so mod najviš- jimi v državi, in da se od kmečkih »so- meščanov« ne zahteva plačilo takih da- jatev, ki napram njim niso utemeljene. Ce pazljivo in brez predsodkov pre- motrimo razvoj mestnega gospodarstva in mestnih financ v zadnjih treh letih, pridemo do zaključka, da je bila pri- ključitev celokupne okoliške občine k mestni občini celjski v temelju pogre- šena in kvarna za gospodarsko politiko celjskega mesta. (Konec prih.) do odplačevali tudi zanamci, k anui'tet- ni službi pa se naj pritcgne tudi pomoč države. Dotlej pa naj tudi država pri- speva večji znesek k stroškom za regu- lacijo Savinje. Pri slučajnostih je svetnik Zbornice za TOI g. Fazarinc v imenu zbornice pozdravil skupščino tre razpravljal o krošnjarstvu. kartclih, nelojalni kon- kurenci, davčnih vprašanjih in samo- upravah. V imenu Zveze trgovskih zdru- ženj za dravsko banovino je pozdravil skupščino g. Verbič iz Ljubljane ter po- ročal o vsedržavnem kongresu v Ljub- ljani, krošnjarstvu, davčnih zadevah in delovanju Zveze. Tajnik Zveze g. dr. Pustišek je poročal o delovanju odse- kov Zveze in' sicer odsekov lesnih trgov- cev, trgovcev s tekočim gorivom, dro- gistov in knjigarnarjev. Gosp. Pšeničnik | je govoril o nelojalni konkurenci, g. j Kino METROPOL Celie Od 10. do 13. tnarca film plesa in pesai, veselja in zabave, humorja in smeha Nasmeh sreie (V nemškern jeziku) SHIRLEY TEMPLE Od 14. do 16. marca film svetovnega sloresa Ofefova pesem Bobby Breen Slavni tenor George Housiom Mislej pa je poudaril potrebo znižanja in preureditvc kolkovine za račune. Skupščina je tudi letos pokazala, da združenje z vso vnemo branl in nve- Ijavlja interese trgovstva. in ga draft v močno enoto. Zborovanie celiskih trgovcev Celje, 10. marca Sinoči je bila v Narodnem domu v Ce- lju redna skupščina Združenja trgovcev za mesto Celje. Predsednik združenja g. Stermecki je v začetku pozdravil navzoče članstvo, zlasti pa zastopnike Zbornice za TOI, Zveze trgovskih združenj, tiska in po- močniškega zbora, nato pa se spomnil v preteklem poslovnem letu umrlih čla- nov in članic Antona Agreža, Josipine Battelinove, Ane Culkove, Valentina Hladina, Terezije Hüttigove, Avgusta Lovrenčiča in Karla Slomška. V svojem poročilu je nato omenil, da gospodarske razmere lani niso bile ugodne. Slabemu vremenu se je pridružila kužna bolezen med živno v mnogih krajlh, hmeljska trgovina je slabo zaključila, na Bizelj- ekem pa je toča povzročila ogromno ško- do. Zivljenjske potrebščine so se po- dražile, uradniške place pa so os'tale ne- izpremenjene in so menda izmed vseh držav pri nas najnižje, zaradi česar kupna moč vedno bolj pada. Place bo treba končno zvišati, da bodo mogli uradniki dostoino živeti. Tuje devize so poskočile za 20%, kar je povzročilo zla- Bti podražitev tekstilnega in kolonial- nega blaga, ki ga je treba uvažati. Na razvoj trgovine so vplivale neugodno tudi napete razmere v drugih državah. Zmanjšal se je naš izvoz v Nemčijo. Tudi naš izvoz v Italijo ni napredoval, posebno pa je nazadoval izvoz v drža- ve z zdravo in visoko valuto, zaradi Ce- sar se pojavlja pomanjkanje deviz za nakup surovin in grozi nevarnost, da bodo morale nekatere tovarne skrčfti obrat. Ker je tukajšnji kmečki živelj skoraj povsem odvisen od ugodnih cen živine, sadja, hmelia in lesa, naj bi se dosegle čim večje ugodnosti pri trgov- eMh por.ndbah z Italijo, Nemčijo in dru- gimi državami. Povečali naj bi se kon- tingenti in uvedle eksportne premije. Prevozni stroški za pasivne kraje, med katere spada tudi Slovenija, naj bi se zlasti za življenjske potrebščine čimprej znižali. Nujno potrebno je, da se mesto Celje vendar že uvrsti v prvi draginjski razred, ker je Celje glede prehrane eno^ najdražjih mest v državi. Državne in samoupravne davščine so pri nas mnogo previsoke. Potrebno je, da bi denar od teh dajatev v vcliki mcri ostal doma, kajti le na ta način bi si moglo celo- kupno gospodarstvo opomoči. Potrebu- jemo dobre ceste in tu bi lahko zapo- slili naše brezposelno ljudstvo, ki mora s trebuhom za kruhom v inozemstvo. Dobre ceste pa so tudi nujno potrebne za razvoj tujskega prometa, ki je' eden glavnih virov dohodkov v Sloveniji. Ve- lika ovira v razvoju trgovine pa je še vedno krošnjarstvo. Združenje se že več let bori z neznosnimi poštnimi raz- merami v Celju, kjer primanjkuje osob- ja in so zlasti telefonske razmere skraj- no žalostne. Vse prošnje in intervenci- je za uvedbo avtomatske telefonske cen- trale v Celju pa so ostale brezuspešne in za nameček je dobilo Celje pred me- seci staro telefonsko centralo iz Zemuna Skrajni čas je, da država tudi nekaj stori za Celje, kjer ni vsa leta po osvo- bojenju gradila niti za eno paro. Tudi k Stroškom za izredno važno regulacijo Savinje ni prispevala država za drugo, trot jo in četrto etapo ničcsar. V Celju so nujno potrebna iavna dela, zlasti gradnja justične palace, novega gimna- zijskega poslopja in modernega poslop- ja za bolniško blagajno SUZOR-ja. Združenje se ie lani zavzemalo tudi za razne druge zadeve, zahtevalo je m. dr. tudi vzpostavitev carinarnice v Celju, a zaman. odločno je tudi nastopilo proti onesnaževanju Savinje po nckaterih in- dustrijskih podjetijh. Združenje ima že nad 400 000 din gotovine, vse njegovo premoženje s hišo v Razlagovi ulici vred pa znaša nad 900.000 din. Združenje je lani pristopilo k Zvezi trgovskih zdru- ženj za dravsko banovino. Ob zaključ- ku se je predsednik zahvalil Zbornici za TOI, Zvezi trgovskih združenj in časo- pisju za podporo in naklonjenost. Tajnik j*. Blazon je poročal, da je imelo združenje ob koncu preteklega le- ta 211 članov in 138 članlc. Vseh v tr- govini zaposlenih kvalificiranih in ne- kvalificiranih nameščencev in name- ščenk je bilo 769, to je 30 več kakor leto prej. Izmed 100 vajencev in vajenk, ki so bili vpisani v začetku šolskega leta na trgovski nadaljevalni §oli, jih je iz- delalo 68. Na novo prijavljenih je bilo lani 25 obratov, izbrisanih pa 18, od teh 4 vsled smrti. Pisarna združenja oprav- lja tudi vse posle bolniške blagajne in višiega zborovanja TBPD v Ljubljant, katere clans1;vo je v Celju lani naraslo i od 795 na 892. V preteklem poslovnem j letu je imelo združenje 168.631 din- do- i hodkov in 133.828 din izdatkov, prebi- | tek je znašal torei 34.803 din. Cisto ! premoženje združenja je naraslo na i 938.114 din. Na predlog člana nadzor- | nega odbora g. Kramarja je prejela j uprava razrcšnico. Proračun za hišo združenja predvldeva za letos 50.400 din ; dohodkov in 30.100 din izdatkov, pre- j bitek znaša torej 20.300 din. Proračun ' združenja brez hiše pa predvideva 56.360 din dohodkov in 81.246 din izdat- kov. Primanjkljaj v znesku 24.886 din bo krilo združenje s članarino. Skupščina je soglasno sprejela nasled- nje samostojne predloge uprave: Uprava se pooblašča, da sme tudi 1. 1939. v izrednih primerih znižati ali popolnoma popustiti clan'om članarino. Tudi za šolsko leto 1938-39 usianovi združenje po tri nagrade za učencc tr- govske nadaljevalne sole v Celju, ki bodo izdelali z odličnim ali prav dobrim uspehom, in siccr po 200, 100 in 50 din za vsak razred, kar da skupno 1.050 din Skupščina odobri prevzem trgovske na- daljevalne sole v Celju v oskrbo zdru- ženja. Uprava se pooblašča, da stori vse potrebne korake pri upravi državnih monopolov in drugih merodajnih čini- teljih glede popolne odprave zakupov prodaje soli odnosno odprave dosedanje- ga načina veleprodaje soli, katere pe- rioda bo potekla v septembru 1940. Skupščina zahteva najenergičneje, da se v Celju ustanovi avtomatska telefonska centrala, ki so jo na merodajnih mestih že tolikokrat obljubili, Cimprej naj se pristopi k rešitvi vprašania celjskega osebnega kolodvora, ki glede na nara- ščajoči promet nikakor ne ustrcza več današnjim prilikam. V zvezi s tern tudi ni več na mestu sedanji zasilni izhod ob koncu kolodvora. Kolodvorsko po- slopje naj se temu primerno preuredi. Nujno potrebno je, da se regulacija Sa- vinje nemoteno nadaljuje in čimbolj po- speši. Ker 20-odstotna občinska dokla- da za regulacijo Savinje preveč bremeni celjskc davkoplačevalce in ecljsko go- spodarstvo ne more več prenašati tega bremena, je potrebno, da se najame večje posojilo za daljšo dobo, ki ga bo- Zahteve koroških borcev Krajevna organizacija Legije koroš- kih borcev v Celju je priredila v ne- deljo dopoldne v veliki dvorani Narod- nega doma setanek, ki se ga je udeležilo okrog 800 koroških borcev. Pred pričet- kom sestanka je nameravala prirediti obhod koroških borcev z godbo na čelu po mestnih ulicah. Policija pa je ta ob- i hod prepovedala. Sestanek je otvoril in vodil predsednik celjske krajevne or- ganizacije g. Janko Brišček, ki je po- zdravil vse udeležence, zlasti pa povelj- j nika vojaškega okrožja g. polkovnika J Milkovica, pomočnika poveljnika 39. pp. j g. polkovnika Defarja, predsednika j okrožnega sodišča g. dr. Vidoviča, di- J rcktorja drž. realne gimnazije g. Mrav- j ljaka in številne delegate krajevnih or- ganizacij izven Celja. Nato je podal hi- storia't borb koroških borcev za osvobo- ditev severnih predelov naše domovine in utemeljil zahteve koroških borcev po priznanju dobrovoljstva 20 let po osvo- jenju. Predsednik glavnega odbora LKB polkovnik v p. g. Andrejka je nato po- ročal o delovanju glavnega odbora. Le- gija koroških borcev ima okrog 4.000 članov, ki so včlanjeni v 20 organizaci- jah, a kljub vsem naporom še n'iso do- j segli priznanja dobrovoljstva. Gradbe- j no ministrslvo je poslalo vsem javnim ; institucijam v dravski in savski banovi- ! polkovno zastavo in oficirskim zborom. Po pozdravil polkovni zastavi in odi- granju državne himne je pomočnik po- veljnika 39. pp. g. polkovnik Defar t le^rn govoru podčrtal hrabrost in po- žrtvovalnost koroških borcev v bojih za našo severno mejo ter se spomnil juna- ka Malgaja in ostalih padlih koroških borcev, ki so jim vsi navzoči zaklicali trikratni »Slava!« Castna četa je odda- la v počastitev padlih koroskih borcev tri salve, zastopnik Legije koroških bor- cev pa je položil lop venec na spomenik padlim koroškim borcem. Na sestanku sprejeto resolucijo so poslali na priflftoj- na mesta. Koncert pevskega zbora Glasbene Mafice liublianske v Cefju Celje, 10. marca. V ponedeljek 13. t. m. zvečer se nam obeta po dolgem času zopet jzreden glasbeno umetniški koncertni dogodek. V veliki dvorani Celjskega doma bo nastopil celotni mešani pevski zbor, ki nam Jx> pod mojstrsko dirigentsko roko KINO UNION CELJE 10., If., 12., 13. (samo ob 18-30) marca Km ob potoku {V ceškem jeziku) Biser in triumf slovanske umetnosti. — V glavni vlogi znana lepotica Jirina Stepniikova V nedeljo ob 10. in 14. m a t i n e j a : Nezvesta Sena ni okrožnico, naj upoštevajo pri spre- jemu delavcev v službo predvsem člane Legije koroških borcev, žal pa niso pre- jela slične okrožnico tudi privatna pod- jetja, ki jih je tudi ob severni meji mno- go in ki ne marajo sprejemati koroških borcev v službo. Predsednik gornjegraj- ske krajevne organizacije g. dr. Mejak je omenil, kako znajo drugi narodi upo- s'evati borce za domovino. Ob zaključ- ku je bila soglasno sprejeta resolucija, ki vsebuje zahtevo po priznanju dobro- voljstva koroškim borcem. Nato ie krenil dolg sprevod z želez- niearsko godbo na čelu iz Narodnega doma po Dečkovem trgu rva dvorišče vo- jaynice kralja Petra pred spomenik pad- lim koroškim borcem. Na dvorišču je bila postrojena častna četa 39. pp. 9 NOVOSTf najnovejših, v kakovosli naiboljšah modernsh tkanin za damska plasce. kosUime in ob iGke nudi letos cenj. odiPtn;il'"otTi i/T'edno poceni manutaklurna in modna trgovina M. PSENIČNIK - CEUE opernega ravnatelja g. Mirka Poliča za- pel vrs'io najpomembnejših del zborov- ske literature našega velikega skladate- lja ntona Lajovica, kateremu je posve- čen prvi del celjskega Matičnega koa- certa. Mojster je praznoval v lanskem decembru 60-letnico svojega rojstva. Njogovi samospevi in mešani zbori bo najpo.membnejše umetnine slovenske glasbene literature. Sledila bodo dela Foersterja, AdamiČa in Koporca. Z njimi bi lahko označili tri dobe našega zborovskega ustvarja- nja, starejšo, vpliv »Novih akordov« in sedanjo moderno. Ime Mirce Sancinove srečamo to pot prvič na koncertneni sporedu Glasbene Matice. Zelo je znana kot reproduktivna umetnica, trije njeni samospevi, ki se bodo izvajali v sredirai sporeda, pa jo s častjo uvrščajo med naše produktivne glasbene tvorce. V kompoziciji se je šalala pri mojstru prof. dr. Viktorju Urbanciču vse dotlej, dokler ni to v jeseni lanskega leta prev- zel ravnateljskoga mosta na konservato- riju v Reykjaviku. Zlasti pa jo je uva- jal % v ume'inost skladanja prof. Artur Michl. Strokovnjaki zelo hvalijo njene samospeve in jih štejejo med najboljša dela naše sodobne glasbene literature. Vse samospeve na tern koncertu bo pela priznana in odlična koncertna pev- Stev. 11. »NOVA DOBA« —10. III. 1989 Stran 3 ka, še zelo mlada in simpatična gdč. Milka Polajnarjeva, ki ima pred seboj še veliko bodoonost. Dr. Schwabova »Zdrava Marija« naj počasti spomin nanj, ki jo je napisal tako prisrčno, kakor so jo prisrčno peli v neatetih krajih. Sopranski solo bo pela gdč. Poldka Zupanova, ki smo jo že večkrat slišali tudi v radiu. Dve skupin'i narodnih bosta zaklju- čili koncertni večer. V marsičem sta si podobni in sorodni, čeprav je Tomčeva doma pri naših Belokranjcih, Mokranj- čeva pa je z daljnega juga. Vežeta ju dva medimurska motiva, ki sta našim 'tako sorodna in ki ju je priredil za me- šani zbor Slavenski. Vstopnice za koncert se prodajajo v knjigarni K. Goričarja vdove na Kralja Petra cesti. Sezite po njih, da ne bo pri koncertni blagajni navala. Politska X Slovenci in sporazum s Hrvati. »Slovenec« poroča pod gornjim nasio- vom o preureditvi države in razpravlja o govoru, ki ga je imel v narodni skup- ščini slovenski poslanec g. Gabrovšek o tem vprašanju. To je tisti gospod, ki je že znan in slaven po tern, kako si za- mišlja izvenšolsko delo učiteljstva in govori o organizaciji, ki vzbuja med slo- venskim ljudstvom zasovraženje. Ker se je izognil označbi, mislimo pač, da je meril tu na slovenske fante*. Glede spo- razuma misli ta slovenski enajstodecem- brski poslanec, da za sporazum niso potrebne nove volitve, n'e nov volilni red, ne nova skupščina, ker je itak že ta skupščina pozdravila deklaracijo vlade za sporazum. Slovenskemu poslancu Gabrovšku se zdi tudi ncpotrebna za- hteva, da se naj opustijo vse kazni, s katerimi je vlada Stojadinovičeva pre- ganjala in mučila ljudi, ki so se izpo- stavljali za zmago Mačkove liste. Ra- zumemo tudi mi vse to in radi verjame- mo, da je - , priprav- ljena glasovati za vse, kar bi utegnilo njeno življenje podaljšati, ne glede na to kako so kandidati pred volitvami posto- pali in proglašali kandida'te na Mačkovi listi za izdajalce slovenskega naroda in države. Sedaj bi radi, da bi bilo vse to pozabljeno, da bi nihče ne pogreval kri- vic in krutih kazni, s katerimi so naše ljudi preganjali. X Pri nas in drugod. Poročali smo že, da je bil predsednik kulturne organi- zacije Slovencev na Koroškem prof. dr. Tischler te dni odpuščen iz službe na gimnaziji v Beljaku. Predstavnik nem- ške jiarodne manjišne v Jugoslaviji dr. Grassl pa je bil od vlade dr. Stojadino- ča imenovan za senatorja z mesečnimi die'tami 9.000 din. X Smrt predscdnika rumunske vlade V Cannesu je umrl v ponedeljek v sta- rosti 71 let predsednik rumunske vlade in poglavar rumunske pravoslavne cer- kve, patriarh Miron1 Cristea. Truplo so prepeljali iz Francije v Bukarešto. Domače vests — V. jugoslovenski kongres proti tu- berkulozi bo 28., 29. in 30. maja v ko- pališou Lipiku, na kar že sedaj opozar- jamo vse zdravnike in krajevne edinice Protituberkulozne zveze v Ljubljani. O vseh podrobnih modalitetah tega kon- gresa, zlasti o voznih olajsavah, stano- vanjih, prehrani itd., bo javnost pravo- časno obveščena. — Dežurna služba zdravnikov OUZD v Celju, Mariboru in Kranju. Od 1. t. m. dalje opravljajo zdravniki OUZD za splošno prakso v Celju, Mariboru in Kranju dežurno službo ob nedeljah in praznikih od polnoči do polnoei. Dežurni zdravnik je n& razpolago vsem članorn svojcem Okrožnega urada za zavarova- nje delavcev na področju uradovih am- bulatorijev v Celju, Mariboru in Kra- nju. Ordinira pa tudi za ostalc bolnikc. Dežurni zdravnik ordinira v svoji pri- vatni ordinaciji oziroma na svojem do- mu. V primeru odsotnosti mora oznaculi na vratih ordinacije, kje sk nahaja. V nujnih primerih je dolžan intervenirati tudi na domovih zavarovancev odnosno izven ordinacije, ako ga člani ali svojci kličejo. Nujno zdravniško pomoč zava- rovancem, ki so prišli osebno v ordina- cijo ali k njemu na dom, mora dežurni zdravnik nuditi v vsakem primeru. Prav tako mora opraviti vse naročene obiske pri članih svojega okoliša in njihovih svojcih, odnosno zavarovancih, ki se pri njem zdravijo. Ako stanuje prizadeti zavarovanec v drugem okolišu, ali ako je v staležu pri drugem zdravniku, mora dežurni zdravnik izvršiti nujne obiske, ostale pa samo v primeru odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika od- nosno zdravnika, pri katerem je clan v staležu. O nujnosti zdravniške pomoči in potrebi obiskov presoja dežurni zdravnik po zadevnih uradovih predpi- sih. Naslov dcžurnega zdravnika je ob- javljen na vidnem mestu pred vhodorn v ambulatorijske prostore. Po možnosti bo objavljen tudi dežurni lekarni ter delavskih in drugih časopisih. Dežurni zdravnik mora označiti na svojih siano- vanjskih oziroma ordinacijskih vratih, da opravlja dežurno službo za zavaro- vance OUZD. Odsotni ambulatorijski zdravniki za splošno prakso morajo prav tako označiti na svojih stanovanj- skih ali ordinacijskih vratih, kdo izvr- šuje dežurno službo za člane in svojee in kje ordinira. Dcžurna služba se izva- ja ob nedeljah ter verskih in državnih praznikih, ko uradov ambulatorij v onem kraju ne posluje. — Dunajska vremenska napoved za soboto 11. t. m.: Spremenljivo, pretežno oblačno, morda od časa do časa nelraj padavin, sneg delno tudi pod 1500 m. Cel/e in Off OlL€® c Kdo bo bodoči župan celjski? Mno- go se o tem zadnje case piše po časo- pisih in živahno se razpravlja po Celju, kdo bi naj bil mož zaupanja one sku- pine, ki je ob zadnjih volitvah dobila v Celju ogromno večino. Vse kaže, da je mož tega zaupanja odvetnik g. dr. Vor- šič, za katerega se zavzema tudi zlasti skupina organizirane slovenske mladi- ne, ki je vzela energično in en'odusno v svoje roke celjsko kulturo in zaertaia bodoče smernice kulturnega življenja v doslej tako zaostalem Celju. c Se iz eeljskega mestnega sveta. Ostavki pravn*ega referenta g. dr. Hod- žarja je sledila ostavka finančnega ro- ierenta g. Preloga, ki j€ odstopil iz zdravstvenih razlogov. Sedaj pa se je razširila vest, da misli podati ostavko tudi g. prof. Bitenc kot socialni in per- sonalni referent, ker se vsled poslan- skega mandata v laškem srezu ne more več posvečati z ono intenzivnostjo na- logam, ki jih ta dva važna referata za- htevata, ki pa ne smeta biti zanemar- jena. Saj ne živimo v kaki mali podežel- ski občini, marveč v Velikem Celju z velikimi davčnimi dohodki in socialnimi dolžnostmi napram revnim in brezpo- selnim, ki zahtevajo delo, ne pa poni- žajočo miloščino. Upamo, da bo na novo imenovani župan, v katerega se stavijo tako velike nade, temu vprašanju po- svelil vso pažnjo in skrb in napravil konec raznim kritikam in pritožbam po mestu. Celjske mesitne finance so po iz- javah merodajnih tako zdrave in do- hodki tako urejeni in jaki, da resnično ni treba, da v taki meri cvete beračija od hiše do hiše in od vrat do vrat, ka- kor v nobenem drugem slovenskem me- stu. Ta pojav je skrajno mučen in nam Celjanom ni v cast in ponos. Dajte brezposelnim koristnega dela, reveže napotite v mestno zavetišče, mesto pa očistite nadležnih delomrznežev, kakor delajo to drugod! c Vse se sodi po dejanjih. »Delavska politika« piše iz Celja, da prejema mož, ki je bil 35 let zaposlen pri mestni ob- čini, scdaj na stara leta 15 din milošči- ne na teden. Doslej smo slišali in čitali toliko lepega o socialnem skrb3tvu mestne občine, da upravičeno dvomimo, da bi moglo biti kaj takega v Celju v času od 1935—1938. Sicer pa vzemite v roke lično brošuro, ki jo je izdal na občinske stroške mestni svet celjski, pa boste videli in zvedeli, česar še doslej niste vedeli. Postane vam tudi ja3no, za- kaj mestni očelje odstopajo in zakaj povzroča imenovanje novega župana to- liko težav. c Ra/vclja\ 1 jena kazenska razsodba sreskega načolstva. Po volitvah 11, de- cembra so sreska načelstva kaznovala z denarno globo po 500 din nebroj ljudi po Sloveniji, ker so govorili, da je zma- Kala list a dr. Mačka. »Delavska politi- ka < poroča sedaj o dveh primerih iz Šenčurja, kjer je banaka uprava na pri- *">žbo že razveljavila odlok sreskega na- ^^lnika, in ni bilo treba vlagati še pri- tožbe na upravno sodišče, kar povzroča strankam le nepotrebne nove stroške, pota in pisarije. Ker je bilo te dobrote v zvezi z volitvami v celjskem srezu tu- di v izobilju, bo prav, da se zberejo vsi ti podatki za častne diplome za goreče in vnete gospode, ki so nam za časa g. Stojadinovica goapodarili. Vlada g. Cvetkovica je ubrala pot sporazuma in enake pravice za vse! c Prisluškovalec v celjski kavarni ču- je vse, kar v družbi zaupno med seboj govorite, on čuje tudi to, Cesar ne go- vorite, in objavi potem to v opoldan- skem listu »Slovenskem dornu«. Da pa posvedoči in izpriea verodostojnost, se podpiše kar s pravim imenom »Prislu- škovalec«. Tudi znamenje časa in svoj- stvenega kulturnega izživljanja celjske- ga. Nekje v Savinjski dolini so bile pred leti na vrtu nekega posestnika name- scene tablice z napisi »Govori tiho, da sosed ne čuje, ker on pnsluškuje!« Te tablice so verjetno z lepega senčnatega vrta že izginile. Kazalo bi jih nemara naročiti v Celje in jih na izvestnem me- stu pritrditi v opomin in trajno svarilo, kakor pred »hudim psom«, ki laja in grize. c »Kraft durch Freude k v Celju. Ti- sti slovenski celjski mestni sve'tnik, ki je s svojim obiskom počastil nemško bajeslovno prireditev v kinodvorani Sko- berne, ni bil na prireditvi oficielno, ka- kor nas sedaj obveščajo. Pripeljal se je iz Gaberja v družbi svojega prijate- lja z avtomobilom. Gospoda sta ali iz previdnosti ali zaradi slabe vesti pustila avto pred Narodnim domom, kjer je bi- la prireditev Kola jugoslovenskih sester. c »Zadrega nad zadrego« v gledališču. Sokolsko društvo Celje-ma'tica bo upri- zorilo v soboto 11. t. m, ob 20. v celj- skem gledališču učinkovito veseloigro >;Zadrega nad zadrego« v režiji br. Stanka Perca. Sodelujejo znani in pri- Ijubljeni celjski diletanti. Preskrbite si vstopnice takoj v predprodaji v knjigar- ni K. Goričarja vdove! Opozarjamo, da se bo pričela predstava toenö ob 20. c Sokolska mladinska akademija. So- kolsko društvo Celje I bo priredilo v soboto 1. aprila ob 20.30 v Narodnem domu mladinsko akademijo. Sporcd vsebuje sestave, ki so jih po večini se- stavili vaditelji in vaditeljice mladinskih oddelkov sami. Mladina bo poleg tega nastopila tudi na orodju. Akademija bo po pestrosti sporeda in načinu priredit- vc nadvse zanimiva. Sodeloval bo salon- ski orkester celjske železničarske godbe. Na akademijo opozarjamo vse, ki se za- nimajo za vzgojo sokolske mladine. c Verdijev »Trubadur« v celjskem Rledališču. Ljubljansko Narodno gleda- lišče bo uprizorilo drevi v celjskem glc- dališču Verdijevo opero »Trubadur«. Predstava se bo začela že ob 19.30. c Momiineiitalni zvoeni film »Oj leti, sivi Sokol!«, ki prikazuje divni Bled z okolico, taborjenje članstva, naraščaja in dece, telovadbo ter obisk Nj. Vel. Vi- teškega kralja Aleksandra I. Zedinite- 'Ija s kraljevsko rodbino, bo predvajan prihodnji teden v kinu Unionu. Pred- stave za odrasle bodo v torek 14. t. m. ob 16., 18.30 in 20.30, za mladino v sre- do 15. in četrtek 16. t. m. c RoilitelJMki sestanek, ki ga jc prire- dila uprava Mrkonjicevega stega skav- Rpcr^miirrnlinv RoPar8kl roman? PCy^miKrOOOV. R0par8ki že, vendai """""¦¦'^^^¦¦^¦¦¦¦^ nič romanu ni po- dobna ta zadeva, kajti mikrobi (bacili, bakterije': bo povsod. Tudi v ustih med zobmi. Saj kai prežijo na ugodno priliko, da bi linieil fcobe. Redna nega zob s Clilorodontom preženo mikrobe iz ust. Toda le s t a 1 n a nega _ varuje zobe pokvare. Clilorodont tjutraj ^ — Chlorodont prodvsem zvečer 1 Potem ostanejo zobje zdravi! Domaci proizvod. tov v Celju v torek 7. t. m. zvečei1 v stegovih prostorih, jc potekel v najicp- šem soglasju ter jc obenem potrdil pra- vilnost in upravičcnost takih sestankov. Zanimiv je bil rescrat a dninarica Aloi- zija Stergarjeva iz Gotovelj. N. p. v m.! c Strelska riružina v Celju jo imela v četrtek zvečer v Celjskem domu občni zbor, ki ga je zaradi odsotnosti obolels- ga predsednika g. Janika Wagnerja vo- dil g. inž. Greiner od Westna. Po poročilih funkcionarjev, ki so bila odo- brena, je bil izvoljen za predsednika zo- pe't g. Janko Wagner. Za volitev osta- lega odbora so bili stavljeni trije pred- logi in sicer predlog g. ravn. Kralja, predlog uprave in predlog g. Essiga od Westna. Ker se občni zbor ni mogel ze- diniti in uprava ni imela pooblastila, da sklene kompromis, jc bil na predlog g. polkovnika Mihajloviča občni zbor pre- kinjen in preložen za 14 dni. c Letošnje novo bok pivo PliO- VARNE UNION, Ljubljana, ki je izde- lano iz specialnega slada in je izbornega okusa, pride v petek dne 17. marca 1939 v promet. Pivopivcem bo to novo bok pivo sigurno prijalo. c Kcdni občni zbor Jadranske straže v Celju bo v petek 17. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Dnevni red obsega poročila in volitve novega odbora. Clani in prija'telji društva so vabljeni, da se občnega zbora polnošte- vilno udeležijo. c Obeni zbor Kola jugoslov. sester v Celju bo v sredo 15. t. m. ob 19.30 v mali dvorani Narodnega doma, v pri- meru nesklepčnosti pa uro kasneje ob vsakem številu navzočih. Na občnem zboru bo predaval ga. Angela Vodetova o času primernem vprašanju »Zena v siužbi svojega naroda«. Clanice — sestre, pridite vse! c Občni zbor SK Celja bo v sredo 22. t. m. ob 19.30 (v primei'u nesklepčnosti pa ob 20.) v restavraciji Narodnega doma. c Stavbna zadruga drž. uslužbencev v Celju sklieuje svoj 27. redni obeni zbor za četrtek 30. t. m. ob 20. v poseb- no sobo Nabavljalne zadruge. Dnevni red je običajen in je objavljen v pisarni Uradniške kreditne zadruge. Istotam je na vpogled letni račun in bilanca med ui'adnimi urami. Predlogi in pritožbe naj se predložijo upravnemu odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom (čl. 12 t. 2 pravil). c Smrtna žrtev pronietne nesreče. Ka- kor smo poročali v zadnji številki, se je v torek 28. februarja v Gregoreieevi ulici pri hiši g. dr. Kalana težko pone- srečil 60-letni Vinko Brezovnik, hlapec pri posestniku Strenčanu v Levcu pri Celju. Ko je peljal Berzovnik s parom konj kamenje s pros'tora stare »Krone« na Krekovi cesti po Gregorčičevi ulici, je privozil nasproti z opeko naložen to- vorni avtomobil Celjske opekarne. Bre- zovnik je hotel tik pred avtomobilom skočiti s srede na levo stran ulice, v tem pa je avtomobil zadel vanj. Brezovnika je vrglo na hladilnik. Sofer je takoj ustavil avtomobil. Brezovnik je zdrknil s hladilnika na tla in obležal nezavesten Pri karambolu mu je počila lobanja. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer pa je v sredo podlegel poškodbam. c Gnusen zločin nad 14-letno deklico. Pred desetimi dnevi je 27-letni, zaradi posilstva že predkaznovani delavec Ivan K. iz Levca v gozdu v St. Pavlu pri Preboldu napadel neko 14-letno dijaki- ia ji storil silo. Celjski orožniki so s pomočjo celjske polieije v torek izsle- dili Ivana K. v Levcu in ga konfrotirali z deklico, ki je takoj spoznala atorilca. Ivana K., ki taji zločin, so izročili okrožnemu sodišču. c Dijaški kuhinji v Celju je darovala Kreditna zadruga javnih ivameščencev v Celju 100 din mesto venca na krsto ge. Janje Bervarjeve. c Lastniki motornih vozil se posivajo, da nemudoma dvignejo nove tablice, ker je uporaba starih tablic na motornih vozilih nedopustna. c üoi'erski izpiti za kandidate iz celj- skega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza bodo v ce'trtek 6. apri- la ob VjQ. dopoldne na sreskem načel- stvu v Celju. Zadevne prošnje naj se čimprej vložijo na sreskem načelstvu v Celju. c Nočno lokarniško službo ima od 11. do 17. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj«. c Gasilska četa Celje. Od 12. do 18. t. m. ima službo III. vod, inspekeijo po- veljnik g. Košir. Go$podar$tvo Zanimlvosti iz bilance Pošine hranilntie Pri Poštni hranilnici, ki ima svojo centralo v Beogradu, ima po stanju z dne 31. decembra 1938 vloženih 529.277 vložnikov 1.284,657.243.36 din. Nadalje ima po stanju z istega dno 26.012 last- nikov čekovnih računov naloženih (brez- obrestno) 1.709,892.517.18 din. Poštna hranilnica ima torej skupno od 555.289 vložnikov vložencga denarja 2 milijardi 994,549.760.54 din. Zanimivo je, če sedaj ugotovimo, ka- ko je Poštna hranilnica disponirala te ogromne naložbe v okroglem znesku 3 milijard dinarjev. Zaradi preglednosti bomo navedli sarao okrogle vsote v mili- jonih dinarjev: V gotovini je v blagajni 89 milijonov, pri Narodni banki 473 mi- lijonov, pri dolžnikih kot posojila: pri denarnih zavodih 118 milijonov, pri za- družnih ustanovah 168 milijonov, pri državnih ustanovah 1.282 milijonov, ko- munalna posojila 34 milijonov, lombard- na posojila 30 milijonov, vsa posojila znašajo torej 1.634 milijonov, razno 4 milijonc, vrednostni papirji 984 milijo- nov, nepremičnine 124 milijonov, inven- tar 3 milijone, prehodna aktiva 15 mili- jonov. Iz tega sledi, da ni posodila Pošt- na hranilnica nobenemu priva'tniku niti pare kot osebni kredit. Največji dolžnik Poštne hranilnice je država in njene ustanove. Ta postavka znaša — če uvažujemo tudi dejstvo, da so med vredwostnimi papirji razen 5- odstotnega posojila dravske banovine v znesku 60,608.000 din za sanaeijo Za- družne zveze v Ljubljani sami državni odno3no od države garantirani papirji — 2.170 milijonov dinarjev. foirofsfvo x Župni iii medžupni cross - country tek (tek po polju) bo priredila celjska sokolska župa v nedeljo 2. aprila ob 10.30 dopoldne na letnem telovadišču Sokolskega društva Celja-matice (Gla- ziji). Tekmovanje bo za pi-venstvo posa- meznikov, društev in žup. Clani tekmu- jejo na približno 5 km dolgi progi, moški naraščaj na 2.5 km, članice in višji žen- ski naraščaj pa tekmuje na približno 1.500 m dolgi progi. Vse sokolske edini- ce in posameznike oi^ozarjamo na to vsakoletn'o lahkoatletsko tekmovanje, ki ga prireja celjska sokolska župa, in jih vabimo, da pošljejo čim številnejše pri- javc najkasneje do 26. t. m. Posebno op'ozarjamo sestre, da se prijavijo in pripravijo na to tekmovanje, ki se bo izvajalo prvič v sokolski organizaciji. Gas je kratek, pridno in temeljito se pripravite, kajti borba bo ostra! Sport * Pi-venstvena tekma Olimp : Atletik. V nedeljo 12. t. m. se bodo pričele pod- savezne prvenstvene tekme. Ob 15. se bosta srečala na Olimpovem igrišču v podsavezni prvenstveni tekmi SK Olimp in SK Atletik. Ker sta obe moštvi v razmeroma dobri formi, bo tekma go- tovo zelo zanimiva in napeta, pričaku- jemo pa, da bo ves potek igre dostojen in fair. Sodil bo g. Presinger. * V tekmovanju za drzavno nogomet- no prvenstvo so bili preteklo nedeljo doseženi naslednji rezulta'ti: v Splitu Hajduk:Ljubljana 4:0 (3:0), v Zagre- bu Gradjanski (Z) : Slavija(V) 3:1 (2:1), v Beogradu Bask:Jugoslavia 3:2 (2:2) in BSK:Jedinstvo 4:0 (1:0), v Zemunu pa Zemun:Gradjanski (S) 4:1 (2:0). * V pokalni tekmi med SK Olimpom in trboveljskim Amaterjem, ki je bila v nedeljo na Olimpovem igrišču v Ga- bcrju, je zmagal Olimp v razmerju 1:0 (1:0). Na igrišču pri »Skalni kleti« je mariborski Rapid v prijateljski tekmi prcmagal Atletike s 3:1 (2:1), v pred- tekmi kombiniranih razerv pa so Atle- tiki premagali SK Store s 5:1 (4:0). "':' SK Celje — lahkoatletska sokcija. Vse lahkoatlete opozarjamo, da se pri- čnejo redni treningi. Lepo vreme je ornogočilo pravočasno ureditev Glazije. S težkimi žrtvami smo preuredili teka- lišče in ga posuli z novimi ugaski, pre- uredili skakalnico in naprave za mete, Vse je pripravljeno in lepo vreme vam omogoča redno treniranje. Sezona cross-countryjev je pred vrati, za'torej naj nihče ne odlaša s treningom. Poseb- no opozarjamo zunanje atlete, da prid- no in1 redno trenirajo. Vabimo ccljsku mladino, ki se zanima za lahkoatletiko, da se prijavi v naš klub, kjer se ji nudi prilika vsestranskega treninga. Prijave sprejema oskrbnik na Glaziji. Točen raz- pored treningov bomo pravočasno obja- vili. Mladina, vstopaj v naše vrste, skrbi za zdravje in krepitev svojega te- lesa! * Na Golteh pri Mozirski koči so sedaj snežne razmere za smučarje prav ugod- ne. Snega je 60 cm, najlepši pršič, ju- tranja temperatura —5, vreme mirno in solnčno. Iz naših kraiev Dramlie d Vinski sejem in razstavo v Dram- ljah bo tudi letos priredila tukajšnja '; kmetijska podružnica. Vinogradniki dra- ; meljsko-savinjskega vinskega okoliäa, ki obsega kraje med železnico Soštanj— Celje — Poljčane do Konjic, in sicer ! tisti, ki ima jo res dobra vina, se opo- j zarjajo in pozivajo, da razstavijo svoja vina na tej razstavi, ki bo gotovo pripo- mogla k slovesu njihovih vin in nudila priložnost njili prodaje. Na to opozar- jamo tudi interesente kupce, zlasti Ce- ljane, pa tudi druge. Prosimo tudi ob- činske uprave vinorodnih občin, kakor Ponikve, St. Jurija, Skofje vasi, Fran- kolovega, Nove cerkve, Dobrne, Ko- njic-okolice, Loč in Rečice ob Paki, da bi z razglasom pred cerkvijo odnos- no na običajnem razglasnem mestu opo- zorile vinogradnike na to prireditev in jim priporočali udeležbo na tej razsta- vi, ki bo tudi pouena, spojena s preda- vanji in zanimiva za vsakogar. V zvezi R to razstavo, bo tudi razstava starih gormanskih pivskih posod. Kdor ima kaj takega, naj razstavi! Ker zahteva taka razstava mnogo skrbi in dela in da bo mogel biti katalog razstavljalcov pravočasno tiskan, prosimo vse, ki želijo razstaviti vina in posode, da to nemu- doma javijo na naslov: Načelstvo Kme- tijske podružnice v roke Franja Mast- naka, Dramlje pri Celju, nakar bcio prejeli nadaljnja nayodila in1 steklen" .e. Voinifc v Nov grob. V četrtek dopoldne je podlegla v 63. letu starosti kapi ga. Ma- rija Bogatajeva, vdova po orožniškem naredniku vodniku. Pogreb bo v soboto ob 9. dopoldne iz hiše žalosti v Vojniku na domače pokopališče. Blagi gospe bodi ohranjen lep spomin, svojeem naše iskreno sožalje! Pefrovce p Libojska sola. Občina Petrovče mo- ra skrbeti razen za vzdrževanje svoje sole še za solo v Libojah. Kdor pozna sedan jo šolo v Libojah, v kateri preje- ma pouk libojska šolska mladina, se ne more načuditi, da more v tako napred- nem srezu, kakor je celjski, obstojati s'tavba, ki sliči vse prej čemu drugemu, kakor pa učilnici. Vprašanje nove šol- ske stavbe v Libojah se nikamor ne ga- ne. V začetku tega stoletja so zavirali isidanje že takrat prepotrebnega šolske- ga poslopja gospodje »zgoraj«, zdaj se pa otresajo odgovornosti gospodje »spo- daj«, da bi ne trpeli na dobrem glasu med svojimi občani. In zaradi renomeja naj trpijo otroci in učiteljstvo še nada- lje v zaduhlih prostorih in si kvarijo zdravje. No, saj za to so zdravniki, ki morajo tudi zive'ti... p Postni sejem preteklo soboto se je obnesel bolj nego Antonov v januarju, ker je bil zdaj dovoljen dogon goveje živine. S*v. 11. »NOVA DOBA« —10. III. 1939 Stran S m lzpitno komisijo za opravljanje po- no&ni&kih izpitov v Mozirju je imeno- vala banska uprava. Predsednik je sol- ski upravitelj in vodja v lanski jeseni ustanovljene obrtne nadaljevalne sole g. Drago Predan, njegov namestnik pa ueitelj g. Anton Valenčak. Poleg njiju sta še imenovana v komisijo po dva mojstra iz vsake stroke. Nedavno so bill prvi izpiti pred to komisijo. Izmed pe- tih priglasenih kandidatov so izpit po- ložili le trije, dva pa sta bila odklonjena za dobo 'treh meseccv. Pozdravljamo koristno prizadevanje za podvig izobraz- be našega obrtniškega naraščaja, ki bo baš s strožjimi izpiti pripomoglo do boljše bodočnosti obrtniškega stanu. m Drnštveni obrambni tečaj v našem Sokolskem domu je polnoštevilno obi- skatt. Dvakrat v tednu se zbere nad 30 članov, članic in obojega naraščaja k teoretienemu in praktičnemu delu. Ob- Mnno gradivo podajajo v splošno zado- voljstvo vseh udeležencev sledeči bra't- je m aestre: načelnik br. Blažič, pod- naČelnik br. Miklavc, načelnica s. Koko- šinčeva, prosvetar br. Predan in dru- štveni zdravnik br. dr. Lesnika. Tečaj ima namen ut.rditi in poglobiti sokolsko idejo in vzgojiti sokolske vodnike. m Regulacija hudournika Mozirnice. Agiino Tujskoprometno in olepševalno društvo je z velikimi žrtvami zgradilo ob industrijskem kanalu moderno kopa- lišče, ki je postalo najprivlačnejša tuj- skoprometna naprava. V ta industrijski kanal pa se steka hudournik Mozirnica, ki zlas'ti ob večjih nalivih prinaša z Golti obilo blata, peska in kamenja. Da 3e prepreči zanašanje takega materiala v lepo kopališče, bo začelo društvo ob izdatni podpori banske uprave že v kratkem regulirati Mozirnico. Strugo Mozirnice bodo speljali v Savinjo. Ko- pali&če bo potlej resnično idealna tuj- skoprometna naprava. m Občni zbor Tujskoprometnena dru- štva bo v soboto 11. marca ob 19. v posebni sobi gostilne »Pri pošti«. Zaradi zanimivega in važnega dncvnega reda se pričakuje polnoštevilna udeležba. m Sadjarsko predavanje. Sadjarska , podružnica v Nazarjih pri Mozirju bo priredila v nedeljo 12. t. m. sadjarsko predavanje v nazarski &oli. Predavatelja gg. Koren in Predan bosta teoretično in praktično prikazala vsa važnejša po- mladanska opravila v sadovnjaku. Sad- jarjj, udeležite se predavanja v čim večjem številu! Sfouemgradec Ob grobu br, Mira Veliaka Slovenjgradec, 10. marca. V najlepši moški dobi, komaj 33 let star, nas je sredi najplodonosnejšega dela zapustil naš dragi br. Miro Veljak. Tmieva je bila njegova življenjska pot, vendar pa je do zadnjega kljuboval, do- kler mu ni kruta smrt v največjem živ- ljenjskem pole'lu stria kril. 2e v rani mladosti je moral okusiti grenek begunski kruh, ko je moral s solnene Nabrežine z rodbino bežati v Maribor. Tu je uspešno dovršil učitelji- šče. Zc v Mariboru se jo z največjim uspehom udejstvoval v Sokolu, čim pa je prišel na svoje prvo službeno mesto v Slovenjgradec, je postal duša vsega na- šega obmejnega sokolstva. Ne samo kot načelmk slovenjegraškega Sokolskega društva, ampak predvsem kot načelnik Koroškegaokrožja si je pridobil neven- Ijivih zaslug za naše obmeino sokolstvo. Iz Slovenjgradca je br. Veljaka vodHa pot na meščansko šolo v Slovensko Bi- strico, od tod zopet za kratek čas nazaj na meščansko šolo v Slovenjgradec in nato na mesto upravitelja šole v Vita- nje. Toda že leta 1937. se je br. Veljak ponovno vrnil med svoje priljubljeno obmejno sokolstvo in je aastopil služ- bo v Dravogradu. Z vsem mladostn;m polotom se je br. Veljak v Dravogradu ponovno lotil sokolskega dela. Bil je na- čelnik dravograjskega društva in na- čelnik Koroškega okrožja. S kakšnim veseljem in marljivostjo je v tern svoj- stvu organiziral I. župni smuearski zlet v Guštanju, ki je baš po njcgovi zaslugi tako krasno uspcl! A na belih po- Ijanah je čakala nanj bela žcna, katerc žrtev je postal po treh 'tednih. Toda ne samo na sokolskem področju, i marveč tudi v vseh ostalih nacionalnih, kulturnih in gospodarskih organizacijah smo videli br. Veljaka. Ustanovil in vo- ! dil je v Dravogradu tudi salonski or- kester. Bil je tudi marljiv dopisnik na- šega lista. Neprecenljive pa so njegove zasluge za našo severno mejo, kjer se je vedno in povsod izkazal kot odločen in neustrašen borec za naše narodne pra- vice. V tej svoji nacionalni zavednosti in ljubezni do svobodne domovine je vzgajal našo obmejno mladino, da bi znala vedno in ob vsaki priliki braniti ! našo s tolikimi krvavimi žrtvami pri- borjeno narodno svobodo. Ceprav je bil br. Veljak skromen in tih, pa je naše obmejno prebivalstvo pravilno ocenilo vse njegovo veliko na- cionalno delo, kar je baš pokazal nje- gov veličastni pogreb. Pred Sokolskim domom v Slovenjgradcu, kjer je bil po- kojni na mrtvaškem odru, se je zbrala ogromna množica ljudstva. Dravograj- ska in slovenjegraška ljudskošolska mladina, rudarii iz Crn^e in Mežice, ogromno prebivalstva iz Mežiške, Drav- ske in Mislinjske doline je bilo zbrano. Prav častno pa so bili tudi zastopani Sokoli v krojih. Pred Sokolskim domom se je s klenimi besedami poslovil od dragega brata okrožni predsednik br. Ivan Rojnik, pevci Sokoli iz Dravogra- da pa so zapeli »Vigred se povrne«, na- kar je krenil dolg sprevod na pokopali- šče. Po cerkvenem obredu je ob odpr- tem grobu spregovoril v imenu dravo- grajskega Sokolskega društva starešina br. dr. Joško Erat, v imenu učiteljstva pa gg. Gallob in Kopač. Nobeno oko ni ostalo suho, ko se je od dragega učite- Ija poslovila njegova učenka in mu vr- gla svežega cvetja v grob, nakar je še slovenjegraško pevsko društvo zapelo zaloötinko. Rosn'ih oči in z globoko tugo v srcu se je mladina in vse prebivalstvo težko poslavljalo od preranega groba našega nenadomestljivega br. Mira. Naj Ti bo lahka naša obmejna zemljica, ki si jo tako goreče ljubil! Bogdan Pušenjak. s Prešemova proslava. V nedeljo zvcčer je priredila ženska podružnica CMD v Slovenjgradcu v Sokolskem do- mu proslavo 90-letnice smrti našega največjega pesnika dr. Franceta Pre- šerna. Proslavo je otvorila z globoko za- jctim govorom predsednica ga. inž. Puppišova, nakar so sledile razne de- klamacije in recitacije. Zaslužen aplavz je nato žel g. Milan Jug iz Ljubljane, ki je zapel nekaj krasnih pesmi, ki jih je moral na splošno željo ponavljati. Druga svetla točka programa je bil nastop klavirske virtuozinje ge. Irm- trau'te Klingerieve, ki je sijajno podala Beethovnove, Lisztove in Dvofakove skladbe. Obisk te proslave, ki je nu- dila obiskovalcem redek umetniški uži- tek, pa žal ni bil zadovoljiv. Proslava je zaslužila pač večjo pozornost našega občinstva. s Nova tiijskoprometna pridobitov. V stari Rupovi gostilni pri postaiališču je te dni otvoril znani mariborski restav- rater g. Golob novo kavarno in res":av- racijo. V ta namen je g. Golob doseda- nje prostore popolnoma adaptiral in po- večal ter jih moderno opremil. Vodstvo novega obrata je prevzel znani ljubljan- ski strokovnjak g. Kajfež, čigar ime \ jamči, da bo novi obrat res na višku. j Nova kavarna predstavlja veliko tuj- i skoprometno pridobitev za naše letovi- i ščarsko mesto, razen tega pa bo dobro I došla potnikom, ki bodo pri cakan'ju na vlak imeli priliko za okrepčilo. Gosp. Golobu gre vse priznanje za niegovo veliko razumevanje naših tujskopro- metnih potreb. V novem podjetju mu želimo obilo uspehov! s Veliko nagradno streljanje. V nede- ljo 19. t. m. bo priredil strelski odsek slovenjegraškega Sokolskega društva veliko sobno nagradno strelianie za pr- venstvo poedincev in ekip Koroškega so- kolskega okrožia. Za prvenstvo poedin- cev je razpisanih deset krasnih nagrad. Tekmujejo lahko tudi nečlani. Pri ekip- r.om nrvenstvu pa lahko sodpluieip edi- no ekipe edinic iz Koroškega okrožja, ki pa moraio imeti naimanj po 6 članov. Za ekipno prvenstvo je daroval predsed- nik Koroškega okrožja br. Ivan Rojnik krasen srebrn pokal. Tekmovanje po- edincev se bo pričelo ob 10. dopoldne, ekipno tekmovanje pa ob 13. Po tekmo- vaniu bo v Sokolskem domu svečana razdelitev daril. Na to zanimivo tekmo- [iitfejje pmje oeMjkl \ van je opozarjamo vse bratske edinice, ki naj takoj pošljejo svoje prijave na načelnika strelskega odseka br. Mi- roslava Ferberja v Slovenjgradcu. Na- grade so razstavljene v izložbi g. Ivana Rojnika v Slovenjgradcu. s Piemen ita gesta. Na Kurentovem večeru je pestra skupina kmetic nabrala 700 din za revn'o sokolsko deco. Ob smrti nepozabnega br. Mira Veljaka je bilo nabranih namesto venca 350 din za naš Sokolski dom. 3 Zanimivo prrciavanjc. Agilna mi- I slinjska podružnica SPD v Slovenjgrad- cu bo priredila v torek 14. t. m. ob 20. I v kinodvorani predavanje o švicarskih ; in francoskih Alpah. Predaval bo naš ! znani plezalec -g. prof. Franc Hvastja. Predavanje bodo spremljale krasne ski- cptične slike. w I 1 Banovinska cesta 1-30 Celje — Zi- j dani most je v splošnem, prav posebno i pa še v njenem gornjem delu v slabem j Ktanju. Stevilne kotanje in jarki ovirajo avtomobilskl promet, zato je posipanje proge nujno potrebno. Delo pri Rimskih toplicah, to je v odseku Smarjeta — Rimske toplice, počiva menda zaradi pomanjkanja kredi'ta. Rekonstrukcijska dela na ostrih ovinkih pod Rimskimi to- plicami pa so sploh ustavljena in nie ne kaže, da bi se kdai nadaljevala. Ko či- tamo razne programe ban*ovine, gradbe- nega ministrstva ali pa predsednika g. ravnatelja dr. Vrhunca, moramo vedno znova ugotavljati, da nimamo nikogar, j ki bi se zavzel tudi za naš okraj. Nihče | ne opozori na važnost ceste Celje — Zi- \ dani most, ki ima vendar velik turistič- ni in gospodarski pomen, ne samo za Laško, marveč še bolj za Celje in Sa- vinisko dolino, pa tudi za Gorenjsko. Kolikor se spominjamo, sta nekoč v ba- novinskem svetu bivši laški župan g. dr. Roš in bivši celjski župan g. Mihelčič, ki je sedaj podpredsednik narodne skup- ščine, zah":evala, naj se predlaga grad- benemu ministrstvu, da se podržavi ta razmeroma kratka proga. Dobila sta tudi zadevne obljube. Danes zavzema g. Mihelčič ugledno mesto, s kä'erega mu bo prav lahko izposlovati uresničenje te ideje, zlasti še, ker ima dobre zveze z gradbenim ministrstvom. 1 Avtomobilska nczgoda. Preteklo ne- deljo zgodaj zjutraj se je vračal g. G. s svojim avtomobilom iz Celja v Laško. Malo nad toplicami je izgubil oblas1!: nad volanom. Avtomobil je zdrkml čez cest- ni rob in se trikrat prekotalil. Avto je skoraj popolnoma razbit, g. G. se pa k sreči ni pripetilo nič hudega. 1 V prerani grob... V cve'tu mladosti, komaj v 23. letu življenja, nas je za- pustila Mici Pirnatova, hčerka g. Ignaca Pirnata, finanenega upokojenca v La- škem. Mici Pirnatovo smo poznali kot pridno, vztraino in odloSno nacionalno dekle. Nacionalni ideali, ki jih je izra- žala ob vsaki priliki, so ji bili poleg slu- žbe njen življenjski smoter. V službi je bila neumorna, vedno vesela in povsod priljubljena, o cemer je pričal tudi njen lepi pogreb. Nihče ne bi verjel, da jl je usoda grenila življenje z boleznijo na srcu. Ko se je pred meseci prehladila, ni temu posvečala posebne pozornosti. To je postalo za njo usodno. Vnetju srČ- ne mrene se je pridružila pljučnica in kljub skrbni negi domačih in zdravni- kov je pren'ahalo utripati mlado sree. Pokojni bodi lahka domača zemljica, težko prizadcli rodbini naše iskreno so- žalje! — Se nismo bili spremili k po- čitku Mici Pirnatove, ko je iz Ijubljan- ske bolnice prispelo poročilo, da je t.am umrl 32-letni Karel Bezgovšek, elektro- varilec v tukajšnjem rudniku TPD. Ta vest je pre3unila vse, ki so poznali tega krepkega fanta. Pretekli petek se je od- peljal v Ljubljano, da se podvrže ma- lenkostni operaciii na nogi, v nedeljo pa ga ni bilo več med živimi. Be- zgovšek je bil mož, kakršnik zlasti da- nes, ko se nacionalnim borcem mečejo polena pred noge, zelo potrebujemo. Bil je borben nacionalist, naprednjak od glave do pete. Udejstvoval se je pri Sokolu, zlas'ti v gledališkem odseku, pri pevskem društvu »Humu« in drugih na- cionalnih organizacijah. Kjer je le bilo treba, je prijel za delo. Ob častni straži Sokolov je počivalo njegovo truplo na mrtvnškem odru v tukajšnjem Sokol- skem domu. Marsikateremu se je oro- silo oko, ko je starešina tukajšnjega So- kola br. dr. Fran Roš podčrtaval delo in zasluge pokojnika pri gradnji nacio- nalne trdnjave in postojanke v Laškem. V imenu pevskega društva »Huma« je govoril g. Pleskovič. O Bezgovškovi pri- ljubljenosti je pričal njegov veličastni pogreb, ki so se ga poleg stanovskih to- varišev v velikem številu udeležili tudi Sokoli iz Laškcga in bližnjih krajev. Ob turobnih zvokih mestne godbe je krenil dolg sprevod na pokopališče, kjer se je pevsko društvo »Hum« po ' -dnjič poslovilo od pokojnega. Brata, tovariša in prijatelja Bezgovška bomo ohranili v častnem spominu. Njegovi težko priza- deti materi, soprogi in sinčku ter osta- lim sorodnikom naše iskreno sožalje! 1 Divjanje nekaterih kolesarjev po najprometnejših ulicah že resno ogroža pasante. V četrtek je eden izmed te Sttraai »NOVA DOBA« —10. III. 1939 Stev. 11. sknpine mladih fantov, ki se vsak dan produeirajo po ozkih ulicah, trčil pred krčmo »Pri Barbari« s kolcsom v kolo, na katerem se je pripeljal n'asproti va- jenec krojaškega mojätra g. Peternela. Vajenec je dobil pri karambolu težje poškodbe in je nezavesten oblcžal na eesti, dočim jc povzročitelj odnesel le lažjo poškodbo. Če to ne bo vplivalo na lahkomislene fante, bo prav, če bo orož- ništvo napravilo red. — Pasant. 1 Servimi tečaj. Od 27. februarja do 4. marca je bil v hotelu »Savinji« ser- virni tečaj, ki se ga je udeležilo 17 te- čajnic in tečajnikov s področja laškega gostilničarskega združenja. Predavali so o serviranju g. Karba, o higieni g. dr. Lovšin, o nauku o živilih g. dr. Malen- šek i. dr. Tečaj bo tečajnikoin vsekakor koristil, pridobitve tečajnikov pa bodo osttavljale pri gostih boljši vtis, ko bodo obiskovali naš kraj. Vsi tečajniki so prejeli tečajna izpričevala. 1 Kraljica plesa Eleanor Powell na- stopa v velikem glasbenem filmu »Ple- šem za tebe«, ki bo predvajan v soboto 11. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 12. t. m. ob 16.30 in 20.30. Oglcjte si alike —¦ pa se boste prav gotovo udcležili te ve- like in razkošnc plesne revije. Tednik. Hrastnik h Občinska seja, ki je bila 1. t. m. v občinski posvetovalnici na Dolu, je vzbudila v javnosti mnogo komentarjev. Zanimivo ie zlasti vprašanje, ki ga je stavil neki odbornik predsedniku občine, koliko je res-nice na govoricah, da so občinski uslužbenci dobili ob koncu leta trinajeto plačo ali nekakšno nagrado, ki je bila zapita v neki gostilni v Hrastni- ku. Mnenja smo, da takšna zadeva, ki celo pride na občinsko sejo, ni na mestu in da bodo raorali občinski uslužbenci sami nastopiti v obrambo svoje časti. Na seji so tudi razpravljali o gradnji ceste Jesenovec — Kovk — Rakovca, ki stane po izjavi predsednika doslej 5.000 din, kar je res amešna številka v pri- meri z izvršenim delom. Za gradnjo te ceste vlada v javnosti živahno zanima- nje. Med zaposlenimi brezposelnimi de- lafta tudi dva kmeta iz tamkajšne oko- lice, kar ni v skladu z načelom, da je treba zaposliti le brezposelne. Šušlja se, da nameravajo na Dolu ustanoviti mle- karno. Dograjena cesta bi v veliki meri služila za dovoz mleka na Dol, kar bi hilo v korist tamkajšnim kmetom, ker bi tudi bilo mogoče dvigniti ceno. h Občni zbor Društva rudarskih in plavžarskih namescencev je bilo v nede- ljo 5. t. m. v restavraciji Zavrašek. Po poročilih funkcionarjev je občni sbor sprejel smernice za nadaljnje delo. Dru- štvo obsega kraje Hudo jarao, Raj hen- burg in Rogatec ter ima svoj sedež v Hrastniku. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika nadpaznik g. Rudolf Zupan, za tajnika g. Joče Pod- logar in za blagajnika g. Miloš Dolin- fiek iz Hrastnik a. h Podruwiica Narodne strokovne zve- M) bo imela v nedeljo 19. t. m. ob 15. svoj redni letni občni zbor v prostorih gostilne Roš. Oof pri Hra$tniku o Zopet nabirajo. Vse do zadnjih let j Hrastničani niso imeli svoje cerkve in so hodili k službi božji na Dol. Pa se niso strašili niti daljave, niti slabega vremena. Dolanom je *to prav prišlo, saj so obrtniki pri tem vendarle nekaj za- služili. Zdaj pa stoji v Hraatniku cer- kev, za katero so nabirali prispevke do- ma in v tujini. Dvomirao, ali jo obisku- jcjo sedaj tudi tisti, ki jim je bilo na Dol predaleč. Ker pa pri cerkvi še mar- sikaj manjka, sezite farani in drugi zopet v žepe in1 primaknite! Gospodje iz Hrastnika so pred dnevi vzeli na muho Dolane, ki naj jim menda postavijo zvo- nik. Dolani pa imajo svojo cerkev, v ka- teri je oltar, ki so ga postavili rudarji iz Hrastnika in z Dola. Konkurence ne podpirajo radi. Tako se je zgodilo, da so se hrastniüki gospodje vračali precej razočarani, kar naj jLm bo v nauk, da Dolani, ki so zaradi hrastniške cerkve izgubili precej dohodkov, ne bodo pod- pirali tega, za kar se še prej niso ogre- vali. Nekdaj je bilo precej govora, da bi tudi na Kalu zgradili cerkvico. Ka- lanci bi bili lahko tarn pri maši in jim ne bi bilo treba hoditi v. dolino, zlasti öe bi se nažel pripraven cerkovnik, ki bi gori odprl trgovino. Tako Kalancem ne bi bilo treba poslušati raznih novic, ki jih zvedo v dolini, ne bi se brigali niti za generala Franca niti za Japonce in Kitajce, da o raznih več ali manj važ- nih razmerah in novicah v državi niti ne govorimo. Ziveli bi mirno in srečno, če bi le tudi davčna oblast pozabila nan je. o Podniladek Rdečega križa je upri- zoril v nedeljo 5. 't. m. v šolski dvorani ljubko štiridejanko »Pavelčkova piščal«. Mladi igralci so se zelo potrudili in prav dobro podali svoje vloge. Prav posebno je ugajal pastirček Pavelček, ki se s svojim prirojenim talentom utegne raz- viti v dobrega igralca. Uöitelju g. Fe- renčaku, ki je igro naštudiral, vse pri- znanje. Polna dvorana hvaležnih gledal- cev naj bo v bodrilo, da se tako delo nadaljuje. Trbovfje Slovanski večer v Trbo- fiafi Trbovlje, 10. marca. Slovanski veeer je minil. Kdor je pri- sostvoval tej okusno aranžirani prire- di'Lvi, mu bo ostala še dolgo v spominu. Velika in mala dvorana ter veža so bile slavnostno okrašene z venci, zelenjem in slovanskimi zastavami — pestrimi pri- čami velikega stila prve jubilejne prire- ditve. Ves oder, kjer sta salonski sokol- ski orkester in pevsko društvo »Zvon« odličnio izvedla vse točke koncertnega programa, je bil ödet z bosanskimi dra- perijami in poln zastav. Ni čudno, da je bila udeležba rekordna. Iz vseh kra- jev na progi od Cclja do Ljubljane so prispeli gostje, sokolski brat je in sestre v novih slavnostnih kroiih. Toliko in tako lepih narodnih noš §e ni videl naš dorn. Kakor rdeči nageljni je žarela živa barva številnih krojašic in krojašev sredi neštetih narodnih noš. To je bil živ slovanski vrt, pestra greda no§ — nepozaben pogled za gledalce z balkona. Videli smo gorenjsko, savinjsko, goriš- ko, kraško, tržaško, vipavsko, ziljsko, hrvatsko, slavonsko, bosansko, dalma- tinsko, bitoljsko, kosovsko, moravsko, češko in rusko nošo. Jugoslovensko-če- škoslovaška liga v Ljubljani je poslala svojo zastopnico v lepi češki noši, župno upravo pa so zastopali župni podstare- šina br. Cepin, župna načelnica s. Grud- nova, župni načelnik br. Grobelnik in ae nekateri člani župne uprave. P.o uvodni himni »Hej Slovani« je na- govoril udeležence prosvetar br. Drago Pahor ter v zanosnem govoru podal so- kolsko izpoved: živo vero in večno za- obljubo slovanski misli, ki je doživela mnogo porazov, ki jih je zakrivila ve- likokrat lastna nesloga, a tudi mnog^ zmag ter živi dalje in manifes'tira svojo ljubezen do vseslovanske ideje. ObČin- stvo se je oddolžilo govorn-iku z burnim aplavzom. Vsak gest je dal duška priznanju do- mačemu orkestru, ki je odigral pod tak- tirko br. Rudeta Dolničarja po eno če- ško, rusko in jugoslovcmsko skladbo. Prav tako ni nihče štedil s pohvalo ru- tiniranemu pevskemu zboru, ki je zapel po eno bolgarsko, iaisko in jugosloven- sko zborovsko skladbo. V neprisiljeni zabavi se je nato razvil živahen ples, ki ga je otvoril društveni starešina br. Adolf Jesih z gospo župa- njo Klenovškovo. Elegantno in tempe- ramentno je bila izvedena češka beseda, v kateri so naötopile vse plesalke v le- pih narodnih nošah. Razpoloženje občinstva je bilo tako odlično, da je razgibana družba zara- jala do zgodnjih jutranjih ur. Sevnica s Planüisko zborovanje v Sevnici. V nedeljo 26. februarja je imela podruž- nica SPD na Zidanem mostu občni zbor v gostilniških prostorih g. Cimperäka v Sevnici. Navzočih je bilo okoli 20 čla- nov, izmed katerih jih je bilo pet iz Sevnice, nekaj iz La&kega, ostali z Zi- danega mosta, Loke in Radeč. Predsed- nik podružnice g. Baša je m. dr. poro- čal, da je planinska postojanka na Ku- mu, ki je vse do zadnjega pripadala podružnici SPD na Zidanem mostu, pre- äla v področje podružaice SPD v Tr- bovljah, ki jo bo lahko boljše oskrbo- vala. Zaradi bolezni se zbora nista ude- ležila tajnik g. Cesen in blagajnik g. Rebec. Njuni pismeni poročili je obcni zbor odobril. Pri volitvah je bil na pred- log g. dr. Drnovška izvoljen dosedanji predsednik g. Baša iz Ljubljane za čast- nega člana, za predsednika pa g. An- drej Gostiša, šolski upravi'telj v Loki pri Zidanem mostu. V odbor so bili iz- voljeni gg. Ernest Krulej, sodnik Ravt- ner in odvetnik dr. Klemenčič, vsi iz Sevnice, Premerstein iz Radeč, Zeleznik 7, Zidanega mosta, dr. Drnovšek iz La- | škega in šolski upravitelj z Razbora pod Lisco. Za namestnike so bili izvoljeni gg. Tone Arhar in Rebec z Zidanega mosta, Zadravec iz Laškega, učitelj But- kovič iz Sevnice in Medvešček iz Laške- ga, v nadzorai odbor pa gg. zdravnik dr. Music in Cvibak iz Sevnice. Za delegata sta bila izvoljena gg. Gostiša in Baša. , Na zboru so obširno razpravljali o aovi koči na Smohorju nad Laškim. Vße pfi- prave so v teku. Letos bo koča dogra- jena. Podietrtek č Čiulno, kako se svet suče! Tiati^ ki bi bili še pred nekaj tedni dali roko v ogenj za dr. Stojadinoviča, ga eedaj smešijo . .. Razni domači voditelji, ki so povcličcvali dr. Stojadinoviča, sedaj nie ne vedo povedati, kako bo z obljubeuni. ki so jih dajali v njegovem imenu. č Ne izkoriščajte ubogega dclavstva, sicer boste imeli opravka z zakonom o minimalnih mezdah. Nekega gospoda, ki je prišel z zadevnLmi predpist v navzkrigje, je to stalo 2.500 din. SlIGURNO Ž E L IT E I N | H oöete Imeti prvovrstne suhe In v 0 Ijnate barve, firnež, terpentln A L ake, emajl lake, šelcike, spirit ** 0 Ije strolno-prašno, karbolineJ m ; B arve za fasade in proti vlagi u A quazit, izolacijsko sredstvo, lužila d . R azno siikarsko orodje, čopiče ltd. i TRGOVINA BARV « CELJE - PTüJ | • Cebelarji ! Cebelarji ! Vse čebelarske potrebščine, panje, točila za rncd, voščeno satovje iz- deluje po primernih cenah Jugoslov. čebelarska >ndustrija 1. Ritzmann. Movi Vtbas (D' navska banovina) Znhtewalte brezplačni ilusniranice ik! POSOJILA DO 5000 DIN lahko dobijo državni in samoupravni urad- niki, oficirji, orožn.ki in upokojenci brez po- rokov, v zvezi z vezano štednjoinbrezplačnim zavarovanjcm za prirner smrti, na dolgoročne mesečne obroke. Zadcvne informaeije daje bančni zastopnik Anton Jeraša, Celje, Krc- kova c. 29. V primeru ootrebe pridem tudi na dom. SEMENA vrtna in poljska, sveža dobite pri tv. ICarof Loibner. Cef/e „PRI ZVOMCU" Telefon št. 12O Vsaki osebi - druiini nudi stalcn zaslužek »MARA« pletilnica, Maribor, Orožnova 6 - Celje, Slomškov trg 1. Umetne oči izdelujcmo točno po naravi za naše paeijente. F. Ad. Miillor sinori, Wies- baden. V Zagrebu : Uni- verzitetna očesria klinika od 20. do 22. marca 1939. 3 sobe, kopalnica, pritiklinc, solnčno, udobno, del vrta, se odda v novi vili s 1. aprilom. Naslov v upravi lista. Buikoiio vejewje (drva) zeljnatc glave in kislo zelje proda Franc Os et- Gori Ski, Sv. Jurij pri Celju. Sadno drevje kupite zelo poceni pri Stanku Jakopinu, Dramlje pri Celju. Zdravnik Hie trisobno stanovanf« s vsemi priti- klinami s 1. junijem. Ponudbe na upravo lista pod >Zdravnik«. Stavhisce srüdi niesta Celja in motomo frolo se proda. Naslov v upravi lista. Manufakturist — izložbeni aranžer in dob