D
voklopniki (Ostracoda) so majhni raki, ki 
so na prvi pogled podobni našim najmanj-
šim školjkam – grašcem (Pisidium sp.).
SPREGLEDANA PESTROST
Stoječe vode so znane po izredni pestrosti vodnega 
življa. Poglede vnetih opazovalcev narave hitro pri-
tegnejo barviti kačji pastirji, spretni vodni drsalci 
in, seveda, karizmatične dvoživke. Bolj pozoren 
opazovalec pod vodno površino opazi tudi hitenje 
številnih vodnih žuželk ali pa celo mrgolenje 
drobnih »pikic«. Način premikanja pa tudi območje, 
kjer so te »pikice« zapažene, je prvi namig, ali gre 
za slabo poznane rake ceponožce (Copepoda), 
vodne bolhe (Cladocera) ali rake dvoklopnike. Prvi 
se premikajo sunkovito, hitro spreminjajo smer 
gibanja in so pogosteje opaženi v vodnem stolpcu.  
NEKAJ ZANIMIVOSTI O 
ŽIVLJENJU DVOKLOPNIKOV
Raki dvoklopniki imajo posrečeno slovensko ime, 
ki nazorno opisuje njihov zunanji videz: dvodelna 
trdna lupinica, ki obdaja členjeno telo. Zaradi lu-
pinice jih nepoznavalec ali nepozoren določevalec 
lahko uvrsti tudi med školjke. Seveda je njihov 
način življenja popolnoma drugačen, predvsem se 
prosto gibljejo. Dvoklopniki se hranijo z algami in 
drugimi enoceličnimi organizmi, organskim dro-
birjem, objedajo odmrlo ali živo vodno rastlinje ali 
nevretenčarje. Nekateri objedajo celo kožo dvoživk. 
DVOKLOPNIKI – SLABO 
POZNANA SKUPINA RAKOV
/ / Nataša Mori
NARAVA SLOVENIJE
Zaradi slabe raziskanosti skoraj pri vsakem 
terenskem vzorčenju še neraziskanih 
območij odkrijemo novo vrsto za Slovenijo.
Dvoklopnik z latinskim imenom Cyprois marginata, 
prvič najden v Sloveniji na letošnjem dogodku Bioblitz 
Slovenija 2023 na Vojskem foto: Nataša Mori
1 mm
Pogosta vrsta dvoklopnika 
z latinskim imenom 
Heterocypris incongruens 
v manjših, občasno 
presušenih vodah, še 
posebej pogosta pa v 
vodah, poraščenih s 
podvodnim rastlinjem. 
foto: Nataša Mori
Tukaj plavajo tudi počasnejše vodne bolhe, katerih 
ime zavaja, saj tudi te spadajo v skupino rakov. 
Zadnji, tudi počasnejši – raki dvoklopniki, se radi 
skrivajo med vodnim rastlinjem ali pa plazijo po dnu. 
Dvodelna lupinica jim omogoča, da se vanjo skrijejo 
in tako preživijo tudi daljša obdobja suš ali drugih 
neugodnih razmer. Tudi jajca dvoklopnikov so 
zelo trpežna, odporna proti suši in zmrzali. Zelo 
pomembna lastnost je njihova odlična sposobnost 
razširjanja. Veter, ptice, ribe, dvoživke, vodni nevre-
tenčarji, vsi lahko prenašajo žive osebke ali jajčeca 
na daljše ali krajše razdalje. Posledica je velik delež 
vrst, ki so razširjene po celem svetu. Ne smemo pa 
pozabiti tudi na transport s pomočjo človeka. Pred-
vsem akvaristika je lahko izvor prenosa potencial-
no invazivnih vrst!
Vrstna pestrost dvoklopnikov je izjemna. Naselju-
jejo ne samo stoječe vode, marveč večino vodnih 
okolij, tudi morskih, najdemo pa jih tudi v vlažnih 
okoljih kopnega. Trenutno je v celinskih vodah 
znanih prek 2300 vrst dvoklopnikov, od teh je za 
Slovenijo, ki je zelo slabo raziskana, znanih 70 vrst. 
Svet ptic 03, september 2023 25