Leto XYI. V Celju, dne 6. julija 1906. 1. Štev. 77. DOMOVINA j ^ Mesečna priloga „Slovenski Tehnik". ) Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in ( petek ter velja za Avstrijo in 'Nemčijo 12 kron. pol leta j _ . . . , Ure Jništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. - l>opise bla- f « kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele J Za 'n»erate sp Plačuje 1 krono temeljne pnstojbine govolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. ? toliko več. kolikor znaša poštnin«: namreč: Na leto 17 kron. f ter °d Tsake Pe?"Tr8te P°. '20 T'nar.)ev za vsakokrat ; za j pol leta 8 kron 50 vin. Naročnik se pošilja upravništvu. J ve^e ,nserate ,n mnogokratno insenranje znaten popust. ! plačuje se vnaprej. Zato. se bo nudila v kratkem prilika pri reviziji av-tro-ogrske nagodbe, katero priliko v prid našemu ljudstvu izraèiti je sveta dolžnost vsakega poslinca. Posebno pa še. kar se tiče naših slovenskih hmeljarjev, ki se v veliki množini nahajajo v Savinjski dolifii. omenjam, da bom strogo na to pazil, da se pri bodočih postavah, glede te stroke koristi hmeljarstva ne bodo. oškodovale. Da bi pa kmečki in obrtniški stan dobro uspevala, ne zadostuje samo pomoč od zunaj, treba je posebno, da se ta stanova po svoji iV.goji 'sama vkrepita. V to svrho pa nam je potrebna dobra šola. šola vcepi človeku potrebne vede. mn razbistri um in ga stori samostojnega. da stopi pripravljen in ojačen ' v borbo za življenje. Treba nam je torej dobrih šol. seveda na podlagi materinega jezika. Po vzgledu drugih narodov;, iuwpll)|jI ÉMjJjftL, l'o avroitoi šoli dospeli do takega bla-Toštanjri"(Ta dandanes tekmuje^ v vsakem oziru z Nemci, moramo zahtevati ustanovitev kmetijskih in obrtnih šol. šolsko vprašanje je torej največje važnosti in jaz mu hočem posvetiti vsikdar vso svojo pozornost. Glede sedaj perečega vprašanja volilne reforme, priznavam, 'da zahte-' vam judi jaz občno in tajno volilno pravico, ki naj bo v resnici enaka in ki naj meri vse narode z enako mero. Hočem torej z vso silo delati na to, da se to načelo uresniči in da dobimo štajerski in koroški Slovenci primerno število poslancev. To so glavne točke mojega programa, ki ga hočem z vso odločnostjo zastopati. Pri tem pa opomnim, da bom vsikdar in pri vsaki reči. ki jo spoznam za koristno našemu narodu, isto po svojih močeh in vestno podpiral. Dostavim še. da nameravam za slučaj izvolitve poslancem po možnosti in po dogovoru z dotičnimi rodoljubi prirejati v raznih krajih volilnega okoliša shode s tem namenom, da pridem z ljudstvom v ožjo dotiko in poizvem krajevne potrebe in želje, katerim bi se dalo ustreči. Bog živi Slovence! Maribor, ene «. julija 19Q6. Dr. Franc Voušek, c. kr. dež. sodni nadsvetnik v Mariboru. Slovenske dežele v odseku za volilno reformo. II. Koroška. Nemško-laska večina v odseku je zopet preglasila Slovane. Odklonjeni so _j^Jmgl^tamemjao- praviti vsaj nekoliko »ecnveno in sra-nmttfO' kriV*o. fc;ite,ro iiučc >rtz,iàj»tr koroškim Slovencem vladni načrt. Niti sprememba volilnega okraja borovelj-skega, *po kateri bi se ta okraj zagotovil Slovencem, se ni mogla doseči. Nesprejemljiva je za nas že od odseka sprejeta predloga za Štajersko, sprejeti načrt glede Koroške pa pomeni za nas naravnost narodno katastrofo. Narodna . zavednost na Koroškem itak ni visoka, ker jo s silo tlači k tlom vladni aparat in nemška ljudska straiiKa, ki je na Koroškem absolutni vladar; če pa bo postal zakon sedanji načrt, morajo koroški Slovenci izgubiti ves pogum, ker bodo videli, da vkljub vsemu naporu ne morejo doseči ničesar. Štajerskih Slovencev se ne bode ubilo. Volilci! i Pri zaupnem shodu dne 5. julija i so me zbrani zaupniki soglasno glasili svojim kandidatom za državno-kiski mandat IV. kurije volilnega okraja ( 'elje-Brežice. £ Sprejmem to kandidaturo s toli večjem veseljem, ker se mi je poverila soglasno. ■ Na j se vrši ta volitev v znamenju fjr~ in pokažimo svetu svojo . .. jft voljo, da hočemo v slogi vztrajati. kajti ..sloga jači. nesloga tlači-'. Stopim toraj pred Vas s prošnjo, da mi blagovolite dne 17. julija i. I. glasno oddati svoje glasove. Omenim, da sem leta 1850 v Bracali v Savinjski dolini rojen, kjer iraaiu tildi lastno posestvo. Služboval sedi svoje dni kot okrajni sodnik nad " v Gornjem gradu in 3 leta v Brežicah. Znan mi je torej skoraj ves volilni okraj. Sedaj službujem kot deželno-sodni nadsvetnik v Mariboru. Moj program se popolnoma strinja z znanim programom naših drugih pensko-štajerskih poslancev in slo-o izjavljam, da se hočem — v ju svoje izvolitve — ramo ob ' i drugimi našimi poslanci in v tesni zvezi z njimi bojevati za uresničenje tega programa. Vstopil bi v svrho v klub „Slovanske zveze-'. V pojasnjenje hočem dodati sle-: Vera je po mojem prepričanju glavni temelj čft»veške družbe in zatrjujem. da bi se hotel vsakemu ru-Jenjii tega temelja odločno upreti ter ' vse storiti, kar more ta temelj _ ojačiti in okrepiti. I^LISJEK. Koritaši ali Rumi. i Narodopisna črtica.) V podlistku dunajskega lista „Fremdenblatt-- poroča nek dopisnik o ljudstvu, katero živi ob ogrsko-trvaški meji. kjer se' Mura v Dravo Izliva. Posebnost tega ljudstva je, da tndi moški nosijo kite in da prebivajo v votlinah. Gotovo bo zanimalo čita-telje, da jim podamo vsebino imeno-§Mega podlistka in jih seznanimo^/, zanimivim ljudstvom. oziroma plmenom. Ime jim je Koritaši, ker delajo korita in drugo posodo iz lesa ter prodajajo to snho robo od hiše do hiše* Postave so majhne, širokoplečati s kratkim vratom, kateri nosi veliko Imenujejo se tudi R-umi. ker so najbrž na potu v sedanja bivališča prebivali dalj Jas» v Rumuniji. Vendar še to ni dognano. ker se je znanost do sedaj zelo malo brigala na to ljudstvo. Glede narodnostnega vprašanja povdarjam. da je naša sveta dolžnost skrbeti in vse naše sile uporabiti v to. da si ohranimo svojo narodnost, svoj materni jezik. Naj prešine vse slovensko ljudstvo naroden ponos, ki mu zabranjuje še dalje vpogibati svoj tilnik pred tujci! Ljudstvo, ki si je svesto svoje narodnosti, ki se zaveda svojih pravic, si pridobi tudi občno spoštovanje pri drugih narodih; nasproti pa narod, ki te zavesti nima in se pri vsaki priliki klanja tujcu, žanje za to le sramotilno zaničevanje; kajti vedno je res: ..Kdor zaničuje se sam. podlaga je tujčevi peti-'. Skrbimo torej, da dobi naše slovensko ozeijilje tudi na zunaj povsem slovensko lice ter da se pravična naša zahteva po slovenskem uradovanjn pri vseh v slovenskem ozemlju ležečih uradih uresniči! • """"Mi ' Slovehci sum biti Vedi*» zvesti- podaniki svojemn vladarju, tako - navadno nimajo več kakor tri otroke — po noči peš i.j uporabljajo stranske steze, da se tako izognejo vsakemu srečanju z domačini. Svoja dela opravljajo v temnih gozdih ali po noči in zato trdijo marsikateri ljudje, da Koritaši po noči boljše vidijo ko po dnevu. Znamenita so stanovanja teh ljudi. Že v začetku jeseni začnejo graditi svoja prebivališča za zimo. Šest do osem obitelji se združi v eno selo. Najprej zabijejo 20 mladih debel poševno in sicer na ta način, da konci teh debel zgoraj skupaj pridejo, v zemljo. Ta debla prepletejo s šibjem in zamažejo z ilovico ter pustijo le majhno odprtino za uhod in izhod. V . tej koči napravijo poševno 2—3 m globoko odprtino, katera vodi v kleti podobno votlino, katero napolnijo s slamo, listjem itd. V zadnjem koncu te votline spravijo potrebni živež, v ostalem delu preživi cela obitelj. navadno pet oseb. celo zimo. Te koče gradijo le možje: žene morajo skrbeti za vsakdanjo hrano, in sicer gozdno sadje, ližol in ječmen, posebno pa koruzo. Zrnje se skuha ali stolče v kašo in potem skuha. Če uživajo tudi meso. ni dognano. Vendar se tudi pri njih opazuje napredek. "Na mnogih krajih že stavijo četverooglate koče z ravnimi strehami in majhnimi okni; semtertje se najde že ognjišče notri. Drugače kurijo le pred kočami. Koritaši so. zelo redkobesedni in se ne da od njih veliko glede njih jezika, navad in običajev izvedeti. Na vprašanje, kako vero imajo, je odgovoril star Koritaš: „Ta. ki nad nami vlada, se' najde povsod-'; koga je s tem mislil, ni povedal. Želeti je, da se narodopisei pobrigajo za to interesantno pleme, katero edino v Evropi i osi kite in prebiva v votlinah! na Koroškem pa so razmere take, da ne vemo. če se ne bode izpolnilo Le-mischevo prerokovanje, da bo še doživel mnogo večje nazadovanje koroških Slovencev kakor ga je do zdaj. Debato je otvoril poslanec Ploj. Označil je krivico, katera bi se zgodila slovenskim Korošcem po vladnem načrtu. poudarjal, da bi pomenil sprejem tega načrta za nje narodno smrt. Po številu prebivalstva bi šli Slovencem na Koroškem trije mandati, vkljub temu pa se zadovoljijo z dvema, od te zahteve pa né morejo odnehati. — Nato je stavil poslanec Ploj več spreminjevalnih predlogov, po katerih bi sevstva-rila na Koroškem dva mestna in osem kmetskih mandatov, i n od t e h bi p r i p a. d 1 a dva Slovencem. Poslanec Lemisch (nemška ljudska stranka) je zavračal Plojeve predloge, češ. sedaj imajo Nemci na Koroškem deset komodnih mandatov in se njihovo posestno stanje po načrtu itak skrči. — Taka argumentacija je seveda popolnoma nedopustna, kajti sedanje razmerje mandatov, ko imamo kurije. vendar ne sme biti podlaga razdelitvi po novem volilnem redu. To pa Le-mischa seveda ni motilo. Nadaljeval je potem, svojo staro pesem o koroških Slovencih, ki nemški volijo in nemški pojo. ni pa povedal, da si slovenskega poslanca vgled naravnost škandalozne razdelitve okrožij izvoliti ne morejo. Na kontu svojega govora je pozabil na začetek o desetih komodnih mandatih in je zatrdil, da nemški Korošci nimajo ,.den sehäbigen Mandatshunger''. Znamenito ga je zavrnil poslanec Kramàf (Čeh), češ. zakaj se pa upirajo Nemci ločitvi nemških in slovenskih okrajev, če Slovenci itak nemški volijo. Poslanec Plantan se je pridružil Plojevim izvajanjem in 'je za slučaj, da se odklonijo Plojevi predlogi, stavil spreminjevalne predloge glede okrožij v vladnem načrtu. , Posi. Wastian (Vsenemec) se je izkazal spet prav naivnega v presojanju slovenskih razmer. Govoril je o vsem in vsakem, zlasti mnogo o nacijonalnem hujskanju slovenskih duhovnikov. Izjavil se je proti Plojevim in Planta-novim predlogom, češ, da ne gre, da bi volili tako oddaljeni kraji s k u p a j. Ravno tako je vtemeljeval tudi socijalni demokrat Adler potrebo odklonitve slovenskih predlogov. Dejal je doslovno: ,.Ne morem pripustiti, da bi se kraji, ki so tako oddaljeni drug od drugega, zedinili v eno volilno okrožje, nikakor tudi ne morem pripustiti, da bi se kraji iztrgali iz svoje okolice in se priklopili drugemu okrožju. Isti posi. Adler pa je z Wastianom vred glasoval za vladni načrt celjske mestne skupine, v kateri voli tudi P o b r e ž — del Maribora. Pa saj tudi na koroški zemljevid Adler ni pogledal, predno je izgovoril svoje krilate beseda, kajti drugače bi mu bilo moralo obtičati njegovo utemeljevanje v grlu. če bi bil videl; da voli Rožek s Trgom. Minister Bienerth je seveda zagovarjal vladni načrt, češ, da se morajo ohraniti seda j ne razmere na Koroškem kolikor mogoče nespremenjene. Nemški klerikalci to pot niso govorili ničesar, glasovali so pa vsi trije proti slovenskim predlogom. Kako bi tudi mogli drugače glasovati somišljeniki tistih, ki so primerjali v boju proti slovenskim matrikam Slovence s cigani, in tistih, ki so glasovali proti slovenščini pri Koroških sodiščih. Slo-« venskim Korošcem pa bodi to glasovanje nov momento! Pri -glasovanju so se odklonili Plojevi predlogi s 26 proti 19, Planta-novi pa s 23 proti 22 glasom. Slovenski poslanci zopet niso vložili manjšinskega predloga; to je tem bolj čudno, ker so Nemci prijavili tak predlog za 15000 galiških ' Nemcev. Kaj to pomeni? ' * Dejali smo že v začetku, da je volilna reforma v tej obliki za Slovence nesprejemljiva. Slovenci na periferiji se moramo vpirati taki krivici z vsemi silami. „Slovensko društvo" v Mariboru je že sklenilo ostro resolucijo, katera poziva slovenske poslance, da preprečijo tako volilno reformo z vsemi sredstvi. Podobno resolucijo je sklenil tudi shod zaupnikov v Celju. Treba pa je, da se zanesejo ti sklepi med ljudstvo. Ljudstvo naj čuje o krivicah, ki se pripravljajo, ljudstvo naj govori in sodi. Dolžnost mariborskega „Slovenskega društva"' in celjskega „Napreja" je, da preplavi slovenski Štajer s shodi. Naj" se ne odgovarja, da to ni mogoče, Če so mogli Korošci, katerim nedostaje narodnih delavcev, prirediti v kratkem času nad 50 shodov, dalo se bo isto storiti pri nas. Za trdno se toraj nadejamo, da se apostrofirani društvi odzovete našemu pozivu! Nova vlada in Jugoslovani. (Govor poslanca dr. P1 o j a v razpravi o začasnem držav-, nem proračunu dne 27. junija.) Visoka zbornica! Gospod ministrski predsednik je v seji dne 15. t. m. govoril jako odkrito, kar more le ugodno vplivati. Izjavil je: Vlada se zaveda prav dobro, da si mora šele pridobiti zaupanje visoke zbornice. Z isto odkritostjo izjavim tudi jaz v imenu „Slovanske zveze", da ne zaupamo tej vladi. Mi sodimo, da dovolitev četudi le začasnega proračuna ni le formalna stvar, ki naj zagotovi zakonitost državne uprave, ampak je važen izraz zaupanja. Tega zaupanja pa mi nimamo. Nezaupanje se je rodilo vsled gotovih dogodkov, ko se je snovala sedanja vlada. In to nezaupanje se je še pomnožilo vsled zadnjih dogodkov v odseku za volilno reformo, ko je večina z nekako demonstracijo odklonila opravičeno slovensko zahtevo, namreč sedmi mandat v kmečkih občinah na Spodnjem Štajerskem. Zato bodemo glasovali proti proračunskemu provizoriju. Oprostite, ako ne govorim o proračunu. Sicer je to že večletna, ne ravno lepa navada, da se v proračunski razpravi ne govori o proračunu. Ker pa je že pozna ura in je tudi dr. Tavčar obširneje govoril o slovenskih razmerah, hočem le kratko omeniti nekatere stvari. t Program nove vlade obsega tri glavne točke, in te so : Nagodba z Ogri, volilna reforma in narodno vprašanje. Glede nagodbe z Ogri izjavim v imenu „Slovanske zveze", da ne stojimo v prvih vrstah nasprotnikov Ogrom. Mi ne sodimo, d» je ločitev gospodarske zveze z Ogri edina rešitev. Mi ne presojamo tega važnega vprašanja s čustvi, ampak s stališča realnih razmer in obestranskih koristi. Kar se tiče volilne reforme, so naše stališče pojasnili naši govorniki v dotičnih razpravah. Izjavim pa v imenu „Slovanske zveze" : Naše bodoče stališče glede volilne reforme bode odvisno od tega, ali se bode določila pravična in razmeram v državi odgovarjajoča splošna in enaka prayica, ali pa na škodo Jugoslovanom in osobito Slovencem na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Izid glasovanja v odseku glede števila poslancev in razdelitve volilnih okrajev na Štajerskem in pa domnevanje, da se utegne isto zgoditi glede Koroške in Kranjske, more nas prisiliti. da prediugačimo svoje stališče, kar bode jako škodilo volilni reformi. Gospod ministrski predsednik je naglašal v svojem današnjem govoru, da prevzame vòlilno reformo „sine benefìcio inventarii". kakor sta jo izdelala baron Gautsch in princ Hohenlohe. Izjavil pa je tudi danes, da vlada odobri vse kompromise, katere sklenejo stranke. Ta izjava pa se ne strinja z ono dne 7. junija. Tedaj je rekel ministrski predsednik: „Vlada prevzame predlogo ter jo hoče tudi izvršiti." To se pravi: Kompromis glede volilne reforme še mora skleniti. Kdor to čita. mora sklepati, da vlada ne le hoče volilno reformo, marveč bode tudi vporabila svoj vpliv, da obveljajo opravičene zahteve posameznih narodov in strank. Le uradniška vlada more biti na stališču, da to odobri, kar sklenejo stranke potom kompromisa. Tega pa ne more storiti vlada, ki vedno na-glaša. da je parlamentarna. Taka parlamentarna vlada mora imeti svojo oporo v parlamentu, imeti mora večino, katera glasuje za opravičene zahteve. Parlamentarna vlada mora tudi v odseku za volilno reformo voditi pogajanja, uporabiti mora svoj vpliv za opravičene zahteve; ne sme pa le tega odobriti, kar slučajno sklene večina. Na ta način je nemogoče, da bi načrt volilne reforme se izpremenil na korist Slovanom, ker iinjijo Nemci in Italijani zagotovljeno večino v odseku. Tretja točka vladnega programa je narodna spiava. O tem se je že toliko govorilo, da ni mogoče kaj novega povedati. Jako neprijetno je dir-nilo nas Jugoslovane, ko je g. min. predsednik govoril le o razmerah na severu, na Češkem, kakor da bi drugod bilo vse v najlepšem redu. Sploh je čudno, da vse vlade le tam vidijo narodni prepir in ga hočejo poravnati le ondi, kjer je najbolj razširjen. Na jugu države se morajo Jugoslovani kruto boriti na dve strani. Boja nismo mi izvali, ampak je bil nam vsiljen. Zato bi morala vsaka prava avstrijska vlada smatrati kot svojo posebno nalogo, da pospešuje kulturni, gospodarski in narodni razvoj Jugoslovanov, ki so glavna opora državi na jugu. Tudi na jugu je treba nujno rešiti narodno vprašanje. Gospod ministrski predsednik je trdil, da je treba najpreje ustvariti „miljé" za rešitev narodnega vprašanja. Temu popolnoma pritrdim, toda vlada bi na jugu ustvarila tak „milje", ko bi poskrbela, da so državni uradniki povsem nepristranski ter izvršujejo državne zakone v pravem duhu tudi nasproti Jugoslovanom. Žal, da pogrešamo to nepristranost. Prepogosto čutimo, da v tem boju državna oblast podpira naše nasprotnike in da se le prehitro ustraši terorizma naših protivnikov. Tako z namenom politična oblastva na Spodnjem Štajerskem prezirajo slovenski jezik. Z namenom pošiljajo slovenskim občinam nemške dopise. To dela navadno okraino glavarstvo v Ptuju, kar vzbuja veliko nevoljo v okraju. Slovenski župani so sklenili na shodu, da bodo odslej vračali vse nemške dopise ali jih pošiljali namestništvu v Gradec, kjer naj jih prevajajo na slovenski jezik. To ni sovraštvo do državnih uradov, ampak samoobramba. Slovenske občine, ki dobivajo nemške dopise, imajo mnogo dela in troškov, ker morajo županstva skrbeti za slovenski prevod, kar povzroča troške. (Poslanec Wastian: Ljudje dobro razumejo nemško! Okrajni glavar v Ptuju je strogo objektive*!) Gospod Wastian. o tem sem obširno govoril v odseku za volilno reformo in dokazal, da kmečko prebivalstvo ne razume vseh strokovno-tehnič-nih izrazov v uradnih dopisih. Saj jili tudi uemŠKi kmetje ne razumejo. Mi zahtevamo, da državni uradniki občujejo z ljudstvom v njegovem jeziku. Jaz sam sem uradnik in trdim, dJt so uradniki zaradi ljudstva, lit pa ljudstvo zaradi uradnikov. (Posla« Wastian: Tudi mi to trdimo, toda prebivalstvo razume nemški jezik!) Prebivalstvo ne razume nemškega jezika. (Di1. Pommer ves čas brunda za hrbtom. Prosim, g. dr. Pommer, vaše opazk glede novoslovenskega jezika so rak smešne, da vam niti ne odgovarjat (Klici: Dobro!) Obžalujem, da mos kakor ste vi. ponavlja te stare ba čenče. (Poslanec Povše kliče Pommer naj molči. Dr. Pommer pa dalje p daja svojo neslanost.) G. Povše. prosim vas, ne poslušajino dr. Pommerja. ka on gobezda o slovenskem jeziku in slovenskem slovstvu. Še nekaj besed o sodiščih n Koroškem. Do leta 1903 je imel slovenščina še nekaj pravic v sodnij" . Od tedaj pa se je vse izpremenil Povsod prezirajo slovenski jezik v sodnijah. Odvisno je navadno le sodnika, ali sme kmet pred sodiš« govoriti v slovenskem jeziku. Sodnik se niti vedno ne preprr ali je stranka zmožna nemškega jezika. Sodnik kratkomalo določi, da je stran1' zmožna nemščine in obravnava se vr\ v nemškem jeziku. (Poslanec Gratziiofer. Vsakdo zna nemški!) Ne govorite takih budalosti. Tudi jaz poznam koroške razmere. Kdor r pozna, ta ve, da sem v narodnih vpr šanjih popolnoma nepristransk, in d ne bi trdil, česar bi ne mogel do zati. Trdno moje prepričanje je. da * postopanje koroških sodišč ne strinja z državnimi temeljnimi zakoni, m i jezikovnimi predpisi za koroška sodišč in ne z navadnimi pojmi rednega pravosodja. Tudi ua Primorskem ni nič bolj" Tudi tu prezirajo hrvaški in sloven jezik. Opozarjam na interpelaciji t variša Spinčiča, kateri je vložil dn 23. junija in danes. Tudi v Dalmaciji še ni rešen jezikovno vprašanje v državnih uraJ' Deželni zbor je že mnogokrat soglasn zahteval hrvaški uradni jezik, t vlada le molči. Tudi v gospodars oziru je Dalmacija najbolj zanemar Upam, da bode sedanja vlada . jezikovno vprašanje v Dalmaciji t tudi v gospodarskem oziru podpiral to deželo, ki ima toliko narodni zakladov. H koncu kličem vladi: Dovolj besed, videti hočemo dejanja, kak " mora pokazati prava avstrijska vi vsem narodom z enako ljubeznijo pravičnostjo. Potem si vlada prid zaupanje tudi Jugoslovanov. (Živah pohvala in ploskanje.) Svetovno-politični pregi — Socijalno-politični odsek. C cijalno-politični odsek je imel v to sejo. na kateri je razpravljal ) sklep gosposke zbornice o zakonskem nač glede penzijskega zavarovan privatnih uradnikov in usi ben ce v. Odsek je sprejel prvo t' zakona v tejle slilizaciji: Zavarovati se dolžni, izvzemši v § 2. navcd slučajev, vsi oni privatni ur niki in uslužbenci, ki so polnili 18. leto in kate 1 e t n e plače pri enem in istem delodajalcu dosegajo 600 K. V vseh drugih točkah se je odsek pridružil sklepom gosposke zbornice. T odseku za volilno reformo je bila včeraj na razpravi Kranjska. Posi. PI an t an je zahteval v imenu slovenskega meščanstva še en mestni ' mandat tei' se je izrekel proti kočevskemu nemškemu mandatu. Poslanec Locker zahteva zvišanje Kranjskih mandatov od 11 na 12 ter zahteva 12 mandat za Nemce. Posi. L e m i s c h zagovarja ustvaritev nemškega mandata za Kranjsko, češ. da so i po visokosti davkov in po svoji ..kulturi"' kranjski Nemci upravičeni zahtevati en mandat. Posi. Wastian ponavlja svoje stare traze in podpira Löckerjev predlog. Seja se nato prekine in je seja zopet danes. Nemški mandat na Kranjskem. ..Neues Wiener Tagblatt" poroča: Pogajanja poslanca Wastiana, ki je bil od nemških poslancev pooblaščen, z dr. Šusteršičem so ostala brezuspešna. Dr. Šusteršič je najodločneje izjavil, da Slovenci ne morejo pritrditi nemškemu mandatu na Kranjskem, najmanj pa pod pogojem, da bi zanj dobili kak nov slovenski mandat na Kranjskem. Edina podlaga bi bila v tej smeri, da se resnmira sklep o štajerskih mandatih in da se dà Slovencem na Štajerskem še en mandat. Wastian je dr. Šnster-šiču izjavljal, da Slovenci po volilni reformi največ pridobe in da morajo zahtevati kočevski mandat, ako nočejo, da bi se razbila vsa volilna reforma. Dr. Šusteršič je odločno ostal pri svoji izjavi. — Trg. minister v Trstu. Trg. minister Foft se poda prihodnje dni v Trst proučit zgradbe v tržaški laki. — Hrvatski sabor se snide jutri ali v pondeljek. Srbska in Avstro - Ogrska. Srbska vlada se • še vedno nadeja, da bo Avstro-Ogrska odstopila od svoje zahteve, da se morajo pri škodi naročiti srbski topovi, ali da se bode vsaj Ogrska uprla zatvoritvi ogrske meje. Srbska javnost se pripravlja na carinsko vojno med Srbijo in ivstro-Ogrsko. Najbrže bo prišlo do novih demonstracij proti Avstriji, ker je srbsko javno mnenje že sedaj silno razburjeno. Najnovejše vesti javljajo, da je Ogrska že zaprla mejo. — Ruski ministrski svet pod predsedstvom carja je sklenil, da se letos vsled revolucijonarnega gibanja v armadi ne vrše v e j i k e v o j a š k e v a j e. — Novo ministrstvo na Ruskem. Kakor sporočajo listi, je Goremykin podal demisijo. in je sestava novega Ministrstva poverjena Jermolovu. iivšemu poljedelskemu ministru. Admiral Roždestvenskij je pred vojnim sodiščem baje izjavil, da je kriv in je prosil, naj se mu odmeri najvišja kazen. — V francoskj zbornici so vložili soc. Jaurés (Zoi'é) in tovariši predlog za odpravo smrtne kazni. — Angleška zniža svojo vojsko. Kakor poroča londonski list ..Evening Standard", namerava angleški vojni minister Haldane predložiti parlamentu, da se angleška redna armada zniža za 20 bataljonov. — Korejskega cesarja so vjeli. Japonska posadka v glavnem mestu korejskem Seulu je vjela korejskega cesarja. Japonske oblasti opravičujejo čin s tem, da bode edino na ta način mogoče napraviti mir v Koreji. — Novi guverner na Reki in Hrvati. Trsatski občinski zastop je na predlog dr. Bakarčiča sklenil pro-testovati proti nastopnemu govoru reškega guvernerja grofa Aleksandra Nako, izrečenega pri njegovi inštalaciji, ker je, naglašajoč samo italijanski značaj mesta Reke, ignoriral hrvatski element in silno razžalil ne samo avtohtono hrvatsko prebivalstvo, ki šteje 16.319 duš. torej skoro polovico vsega reškega prebivalstva nego tudi ves hrvatski narod; nadalje protestu je občinski zastop proti temu. da se je ob priliki izleta na parobrodu ,.Tatra", čim je stopil na krov guverner s svojim spremstvom, snela z jarbol hrvatska zastava. Občinski odbor je obenem sklenil, naj se pozove poslanec K razni o Barčič. da na pristojnem mestu energično zahteva, da se da primerno zadoščenje za to žalitev ne samo hrvatskemu prebivalstvu na Reki. nego tudi vsemu hrvatskemu narodu. — Pripomnimo, da obsojajo netaktno postopanje pri instalaciji reškega guvernerja vsi madjarski neodvisni listi, zlasti je pa ogorčen ràdi tega v Reki izhajajoči madjarski list „Fiumei Hirlap". Dopisi. Šoštanj. ..Ljudska knjižnica" v Šoštanju je imela v nedeljo, dne 1. t. m. v kavarni hotela „Avstrija" svoj I. občni zbor. Načelnik pripravljalnega odbora g. Pušenjak. pozdravi navzoče društvenike in opiše delovanje pripravljalnega odbora, kateremu so razni rodoljubi podarili 600 knjig in mu tudi priskočili z denarnimi sredstvi na pomoč. — Na predlog g. Pnšenjaka izvolijo se v odbor siedeči gospodje: Alojz Trobej, Vlad, Vošnjak, Jakob Volk. Anton Zock, Josip Skoberne in Ivan Zupane. Ti odborniki pa si imenujejo g. Jakoba Volka predsednikom, g. Antona Zocka podpredsednikom, g. Vlad. Vošnjaka* blagajnikom in g,- Josipa Skoberneta tajnikom. Pregi edo-valceftua računov izvolita se gospoda dr. Fran Mayer in notar V. Kotšek. Med raznimi predlogi se je povdarjalo važnost predavanj po celem šoštanj-skem okraju in priporočalo odboru, naj se za predavanja z vsemi močmi zavzame. — Vsi govorniki so se zahvaljevali pripravljalnemu odboru zlasti njega neumornemu načelniku gosp. Pušenjak n, kateremu gre v prvi vrsti največja zasluga, da ni poprej miroval, dokler ni dosegel ustanovitve tega. za napredek in izobrazbo našega naroda v Šaleški dolini tako velevažnega društvi, ki bode zbudilo iz narodnega spanja z-asti nižje sloje! — Za vse te zasluge, katere si je iztekel gosp. Pušenjak za ustanovitev „Ljudske knjižnice" in sploh tudi za vse njegote nesebično narodno delovanje v Šaleški dolini izvoli se g. Vlad. Pušenjak na predlog gosp. Zocka enoglasno ob gromovitih ,.živijo"-klicih častnim članom.— Gospod Pušenjak se v znesenih besedah zahvaljuje za to izkazano čast in zaupanje, povdarjajoč. da to ni njegova zasluga, ampak zahvala gre v prvi vrsti gospodu Bogomilu Vošnjaku, kateri je dal inicijativo ustanoviti „Ljudsko knjižnico". — Istina je. da je slednji to misel sprožil. Vendar se ne- bi ta misel vresničila, ako ne bi ■ gosp. Pušenjak posvetil vseh svojih moči in iz te misli vstvaril dejanje, katero naj prinaša veliko plodonosnega sadu na izobrazovalnem in narodnem polju v Šaleški dolini! Žalec, dne 5. julija 1906. Dvojna mera. V vinorodnih in tudi v drugih krajih se dandanes branijo kmeti zoper točo na ta način, da streljajo pri bližajoči se nevihti proti oblakom iz posebnih strelnih priprav. A škode se obvarovati, katero povzro-čuje navedena elementarna sila. - ni tako lahko. Davkoplačilec mora pred vsem kupiti za drag denar postavno določeno pripravo za streljanje, mora jo postaviti najmanj 40 m od vsake ceste ali pota. mora poleg strelne priprave postaviti bajto z dvema oddelkoma, inora za isto pripraviti vso notranjo opravo in mora konečno preskrbeti še zadostno množino smodnika. To pa še ni vse! — Davkoplačilec pa se sme, ako je vse navedene pogoje izvršil do pičice, šele potem braniti zoper točo. ako je vso strelno prireditev pregledala in odobrila občinska komisija, oziroma c. kr. orožniki. Gorje ma pa. ako bi se drznil braniti se zoper elementarno škodo, dokler ni do pičice ustregel vsem zahtevam. Kako vse drugače je pa. ako si hočejo pridobiti fanti kacega kraja dovoljenje, da smejo povodom kake slavnosti streljati iz navachih mož-narjev!?! Navadni listek z občinskim pečatom in podpisom zadostuje, da jim proda trgovec smodnika, kolikor ga zahtevajo." Kedaj in kje pa se vrši to slavnostno streljanje?? Minole tri dni in tri noči streljali so naši fanti povodom birmo-vauja v neposredni bližini trga — na javnih cestah — na dveh krajih s tako silo, da je bilo kar groza poslušati — zlasti pa za bolnike (sosebno na živcih bolni), za otroke in za vse druge, katerim je noč v počitek, dan pa za delo — Vrhtega pa je streljanje minole tri dni povzročilo precej škode na sosednih njivah, kjer se je posmodilo in poteptalo obilo ližola. turšice itd. Koliko pa se pri takem streljanju pripeti telesnih poškodb, ve vsakdo, kdor bere časopise. Zmerno streljanje 0 pravem času in na pravem kraju zares povzdiguje slovesnost — a takšno pokanje, kakor je bilo minole tri dni pri nas slišati, ni bilo več primerno. Slovenske novice. Štajersko. — Na zaupnem shodu v Celju včeraj, dne 5. t. m., se je sprejela po daljši debati soglasno kandidatura g. dr. Frana V o v š e k a. sodnega nadsvetnika v Mariboru. Volitev v celjsko brežiškem volilnem okraju (IV. kurija), za katero je postavljen ta kandidat in v katerem volijo sodni okraji Šoštanj. Gornjigrad, Vransko. Celje, Laško. Sevnica. Kozje. Brežice, se vrši dne 17. julija t. 1. Voli vsak 24letni avstrijski državljan, ki plača na leto vsaj 8 K . direktnega davka. Sklenila se je na shodu konečno sledeča rezolucija: Mi zahtevamo od naših državnih poslancev prvič, da delajo z vso silo in z vsemi močmi na to. da pridobimo štajerski in koroški Slovenci po eden novi mandat, in štajerski Slovenci najmanj 7 in koroški Slovenci najmanj 2 mandata; drugič, da se glede slovenskih občin emureškega in radgonskega okraja sprejme vladni volilni načrt, po katerem volijo v volilnem okraju, ki obsega okraje Maribor. Št. Lenart. Ljutomer in Gornja Radgona; tretjič, da se prenaredi tako-imenovani celjski mestni volilni okraj v tem oziru. da se uvrstijo, vanj vsi trgi spodnje štajerske in da ne smejo na noben način biti izpuščeni celo tisti trgi. ki so dosedaj imeli volilno pravico v mestni volilni skupini. Naši državni poslanci se naprosijo. naj se poslužijo najskrajnejših sredstev, ki so poslancem na razpolago, posebno o b s t r u k c i j e in sicer že pri sejah volilnega odseka, tako da n a t a n a č i n p r e p r e č i j o 1 n r a z b i j e j o to volilno reformo, ki nima drugega na- mena. kakor da za vse večne čase omogoči nemško nadvlado v naši državi. — Velika ljudska veselica v Celjn. V Narodnem domu je ta teden živahno gibanje. Na vrtu se postavljajo lični šotori, pletejo venci in vsak večer se razlega petje močnega pevskega zbora v poletno noč. ('ili sokoli proizvajajo z znano gibčnostjo in eleganco nam popolnoma nove telovadne nastope, hoteč si pridobiti za veselico še večjo sigurnost. V prvi vrsti so na delu seveda naše dame! Ni je celjske Slovenke. ki bi se ne potrudila po svojih močeh prispevati, da se veselica v vsakem oziru izvrstno obnese. Ta diči šotor, ona pripravlja okusna jedila, peče pristne kranjske štruklje, dela sladoled itd. itd. Dan na dan prijavljajo požrtvovalni rodoljubi svoja darila in upati je. da se gotovo doseže prvi namen te narodne prireditve, namreč da bo ista res v korist družbi sv. Cirila in Metoda! Da pa ne bo ves naš trud zaman. Vam kličemo zopet in zopet: Slovenci in Slovenke! Pridite mnogo-brojno v nedeljo, dne 8. t. m. na „Veliko ljudsko veselico v Celje."! Horacij dulce et utile veleva! Zabavali se bomo. divili se izbornemu petju in igranju, smejali se ob zdravih dovtipih in šalah naših humoristov. Darila za ljudsko veselico blagovolijo oddati, ki tega še niso storili, gospej dr. Kukovčevi. gospodu dr. Janko Sernecu v Nar. domu ali pa v trgovini g. Stermeckega! Ljudska veselica 8. julija, skladatelj F. S. Vilhar — koncert in drugo. Celjsko pevsko društvo je dobilo razglednico sledeče vsebine: „Nalazim se s svojo hčerko v Sevnici na počitnicah ter se veselim, da bodein v nedeljo zopet čul krasno Vaše društvo. Najprisrčnejše Vas pozdravlja Vaš štovatelj F. S. Vilhar." — To bode za Celje posebna čast in pevci z veliko radostjo pozdravljajo velezasluž-nega skladatelja, kojega mešani zbor iz ..Balkanske vile" se bode pri koncertu izvajal od „Celjskega pevskega društva" pod vodstvom g. dr. Anton Schwab-a. Sodelovanje je „Celj. pev. društvu" obljubila tudi gospica Adilla Arànyi, virtuozinja na goslih, ki je z največjim uspehom prirejala dosedaj samostojne koncerte na Dunaju in drugih glavnih mestih in ki je slučajn-o tu na letovišču. Za glasbenike in ljubitelje pevske umetnosti vzbuja pozornost poljska koncertna maznrka „Rože", kòje poljsko besedilo je „Celj. pev. društvo" poslovenilo in tako obogatelo za eno najelegantnejših točk. Koncert bode torej popolnoma resen in se naj ne zamenjuje navadnim popevanjem pri ljudskih veselicah. Slavno občinstvo se torej prosi, da ob 8. uri ne ostane na vrtu. temveč od-dide v veliko dvorano, da'se koncer-tanti ne bodo žalili, češ „za ves naš obili trud nismo niti toliko vredni, da se nas posluša." Nastopi črez 60 pevcev „Celj. pev. društva" in okoli 20 pevcev ..Slov. del. pod. društva", torej osemdeset pevcev: Koliko truda za tako organizacijo, koliko dela za lin nastop!! In to vse se naj prezira?! „Celj. pev. društvg". ki pri vseh narodnih prireditvah sodeluje vedno brezplačno, samo pa ne dobiva nobene podpore, dasi ni v ugodnih gmotnih razmerah — prosi slavno obči.-stvo, da ga isto blagovoli spremljati s svojimi simpatijami in ga tako vsaj podpira moralno. — Odbor „Slov. del. podpornega društva*4 v Celju naznanja vsem svojim rednim članom, da je v zadnji svoji redni seji sklenil bolniško pod- poro zvišati za 20 vinarjev na dan pri istih doneskih. — Velika ljudska veselica v nedeljo, dne 8. julija t. 1 na vrtu, v gostilni in vseh gornjih prostorih „Narodnega doma'1 v Celju. Spored: I. Popoldne ob -4. uri: Priprosta „Narodna veselica"' na vrtu s sodelovanjem vseh celjskih narodnih društev. Točno ob 5. uri: Nastop celjskega in žalskega „Sokola"'. Narodno petje. Najraznovrst-nejše zabave s popolnoma novimi, izvirnimi točkami. II. Zvečer ob pol 9. uri v veliki dvorani: Koucert, 1. Godba. 2. „Čolničku", moški zbor H. Volarič. 3. „Rože"', velika koncertna mazurka za mešan zbor in alt-soli K. Studzinski. 4. „Oblačku", moški zbor dr. G. Ipavic. 5. „Slanica", mešan zbor dr. A. Schwab. 6. Nastop virtuozinje na gos'i, gdč. Adille Aränyi: a) Schubert: Preghiera, b) Sarasate: Gota Navarra. c) Wiema-nowsky: Tarantella. 7. „Lahko noč", moški zbor H. Volarič. 8. ..Izpod Triglava" . iz ..Balkanske vile". veliki rukovet slovenskih narodnih pesmi F. S. Vilhar. 9. Godba. Moške zbore poje pevski zbor „Slov. del. podp. društva" v Celju, pod vodstvom g. J. G rosa. Mešane zbore poje „Celjsko pevsko društvo" pod vodstvom g. dr. A. Schwaba. III. Po končanem koncertu v vseh gornjih prostorih „Narodnega doma": „Ciril-Metodov večer". Otvoritev novih šotorov, ples in drugo. Pri veselici strežejo celjske narodne daiue. Popol. in zvečer svira poluošt. nar. godba pod vodstvom g. F. Koruna. dene jedil in pijač nizke. Vstopnina k popoldanski veselici 40 vin., h koncertu iu večerni veselici 50 vin. Čisti dobiček je namenjen izključno naši velevažni šolski družbi sv. -Cirila in Metoda. Kakor omenjamo že drugod, obljubila je sodelovanje pri koncertu tudi gdč. A. Arànyi. rodom Madžarka. toda po rodbini Poljakinja, kar jo je tudi napotilo do sodelovanja. Umetnica je 18 letna velesimpatična prikazen. Zadnja točka njene igre: Wiamanowsky „Tarantella"', je skladba, ki zahteva izredne nadarjenosti od umetnika ter jo izvajata poleg gdč. Aränyi edinole Ondfiček in Kubelik. — Grdó se vas obrekuje, kmetje v okolici celjski. Govori se, da ne marate zahajati v „Narodni dom" k vašim slovenskim bratom. — pokažite, da to ni res in v velikanski množici pridite v nedeljo, dne 8. julija v „Narodni dom" — naj se jezi naš skupni nasprotnik! — Kresov na čast sv. Cirilu in Metodu je gorelo na tisoče po celem Spodnjem štajerskem, topiči so grmeli v proslavo narodnemu vstajenju Slovencev. Na -hribu pri celjskem Starem gradu smo celjski Slovenci si zakurili svoj kres; bilo nas je na stotine. Nešteto luči je žarelo nad Celjem, rakete so žvižgale v zrak. iz navdušenosti svoji je dajalo ljudstvo duška s krepkimi ,.živio"-klici, vmes pa je narodna godba udarjala svoje pesmi. Nad 50 kresov smo videli od tam na severno in zapadno stran. — Zatem se je vršil koncert na vrtu restavracije v „Skalni kleti". Vrt in sobe so bile prenapolnjene slovenskega občinstva. — Umrla je gospa Zangger v Ljubljani, mati celjskega trgovca, mati okrajnega sodnika v Rogatcu, hči bivšega okr. predstojnika v Celju, gospoda Lichteneggerja. sestra šoštan jskega zdravnika dr. Lichteneggerja. — Na vojaške vaje gredo tukajšnji domobranci dne 15. avgusta in sicer, kolikor je čuti. na Koroško proti Celovcu in Beljaku, tukajšnji oddelek pešpolka št. 87. pa dne 1. avgusta in sicer proti Trstu čez Kras. Tukajšnji domobranci so odšli na 14 dnevne pol-kovne vaje pri Logatcu na Notranjskem. — Denarna centrala Zadružne Zveze v Celju, ki je začela poslovati 1. januarja 190« izkazuje za prvo polletje tekočega leta. naslednji denarni promet in bilanco: Vplačani deleži K 108.700'— izplačani ,. _,. 210 — Stanje deležev K 108.490 — Prejete vloge v tekočem računu K 2,036.322 04 vzdignjene vloge v tekočem računu_ 651.26647 Stanje vlog v tek. rač. K 1.385.055 57 Izplačana posojila v tekočem računu K 1.662.70240 vrnjena posojila v tekočem računu_,. 203.015 — Stsfhje posojil v tekočem računu K 1,459.687'40 Gotovina, poštna hranilnica in naložbe K 33.85817 Ves denarni promet jeznašal K 7,765.26472 Vseh zadružnikov ozir. zadružnic Šteje Zveza dosesedaj 167. - Navedene številke jasno pričajo, kako potrebna je bila ureditev denarne centrale pri „Zadružni Zvezi v Celju"; kjer sedaj posojilnice in druge zadruge najlažje in najbolje nalagajo svoje blagajniške preostanke, odnosno kjer najkrajšim potom, po ceni in lahko dobijo v potrebi gotovine na razpolaganje. Zaradi tega naj se pa vse pri „Zadružni Zvezi v Celju" učlanjeue zadruge čira dalje tem bolj tesno okle-, nejo svoje centrale ter pospešujejo s tem ne samo svoje lastne koristi, ampak povzdigujejo tudi ugled našega poso-jilništva in „Zadružne Zveze". Poslovanje centrale ..ZadružneZveze v Celju" je urejeno tako. da vstreza vsem modernim in naprednim zahtevam zadružne denarne centralizacije. — Velike, topni čarske vaje se vrše koncem tega mesca blizu Krškega. Dne 20.. 21.. 22. in 23. t. m. pojde 9. topničarski polk skozi naše kraje in kantonira v občinah Nova cerkev. Pe-trovče, celjska okolica in Teharje. Vojaški štab bo prenočil v Celju. — Duhovniške vesti. Za dekana šentlenarške dekanije je imenovan g. dr. Anton Suhač. dosedanji dekanijski upravitelj in župnik pri sv, Ani na Krembergu. Za dekana videraske dekanije je imenovan g. župnik Fr. Černenšek v Vidmu. — Za diužbo sv. Cirila in Metoda je nabrala povodom izleta Celjanov v Št. Juri ob Taboru gospa .Julija Plavšak 16 K. g. Ludvik Plavšak pa za globo za globo za germanizem 2 K 16 vin. Živeli posnemovalci! Ce bi se za germanizme povsod med nami nabiralo, koliko kapitala bi to že bilo! Zato — živeli posnemovalci! — Savinjska podružnica „Slov. planinskega društva4* je kurila velik kres v proslave spomina sv. Cirila in Metoda na Menini. Iz Gornjega grada je šlo nekaj članov podružnice kres kurit in ti pripovedujejo, koliko kresov so videli z Menine. Bilo je veličastno in krasno. — Drugi dan so prišli izletniki nazaj v Gornji grad polni dišečega planinskega najgelua (Kohlröschen) in rdečega ravša (Almrausch, Rhododéndrom), kateri je na Menini sedaj v polnem cvetu. Najpripravnejši čas za izlet na Menino! — Dijaki! Bliža se čas počitnic. Dva meseca je dijak prost in porabi ta čas, da se v prosti naravi razvedri in odpočije od napornega študiranja med šolskim letom. Nekaterniki potujejo o počitnicah Potovanje jim kaže nove kraje, nove zemske krasote, in jih navdušuje k ljubezni do domovine. K najlepšim krajem slovenske zemlje se pa prištevajo planine. Kdor gre v planine, ga opozarjamo, da imajo dijaki v kočah „Slov. plan. društva" brezplačno bivanje — samo vstopnino (20 v.) pla- čajo. Toda kdor ne bode imel legitimacije. '"zdane od osrednjega odbora „Slov. plan. društva"', oziroma od pred-sedništva katere podružnic tega društva, ta mora plačati vso pristojbino n. pr. v Kocbekovi koči za prenočevanje 2 K itd. Dijaki, preskrbite si legitimacije! Dobite jih pri „Podravski podružnici S. P.' D." v Rušah, oziroma pri „Savinski podružnici S. P. D." v Gornjem gradu. Najboljše je. če več dijakov skupno piše po legitimacije. — Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani : V službo s e s p r e j m e: 1 poslovodja špecerijske stroke, 1 knjigovodja, 1 konèoarist, 5 pomočnikov mešane stroke. 3 pom. špecerijske stroke. 4 pom. želez, stroke, 3 pom. manufakturne stroke, 1. pom. galanterijske stroke. 1 kontoristinja. Službe iščejo: 1 korespondent, 1 kontorist. 4 pomočniki mešane stroke. 6 pom. špecerijske stroke. 11 pom. meš. in želez, stroke. 2 pom. manufakturne stroke. 4 kontoristinje. 2 učenca. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vsem svojim podružnicam: Tvrdka Adolf .Tacobi na Dunaju, eua prvih, če ne prva te stroke v Avstriji je sklenila z našo družbo jako ugodno pogodbo. — Zavezala se je namreč, da bode oddajala gotove odstotke od skup-ljene svote za svalčične papirčke in ovitke, kojih ovoji, oziroma škatljice so opremljene s sliko sv. Cirila in Metoda, s slovensko trobojnico ter napisom „Mal položi dar domu na aitar". Kakor se nam je zatrjevalo do sedaj z merodajnih strani, so ti novi papirčki in ovitki izborne in brezkonku-renčne kakovosti. Kadilci si menda ne morejo boljšega želeti. Cena na debelo in drobno pa konkurira s ceno drugih izdelkov te vrste. Zat% se pozivljemo daues do svojih podružnic in njih družbenikov ter do vseh somišljenikov proseč. naj pazijo na to. da bode vsakdo, ki prodaja te yrste izdelke, imel na prodaj edinole družbine svalčične papirčke in ovitke. Ko bi vsi naši somišljeniki rabili sploh le tisto blago, ki se prodaja naši družbi v korist, bi s tem postali te vrste dohodki največji in najstalneji. kar jih ima družba poleg poleg prispevkov svojih podružnic. — Zgraditelj savinjske železnice — umrl. Dne 1, t. m. je v Trstu umrl inžener in stavbni podjetnik Edvard Ferdinand Klemensiewicz. ki je v teku osmih mesecev zgradil železniško progo Cel je-Velen je. — Zopet eden. Izhajati je prenehal nemško-nacijonalni časopis „Rad-kersburger Wochenblatt" v Radgoni, ki je bil namenjen ponemčevanju murskega polja. Gospodje so spoznali, da pri nas Muropoljcih ni kruha zanje. Pa lahko noč! — Grozna nesreča se je zgodila v Grižah v sredo, 4. t. m. ob pol 1. uri ponoči. Stara fantovska, a zelo nespametna navada je. staviti kolikor možno visoke mlaje ob raznih cerkvenih slav-nostih. Tudi v Grižah so za birmo hoteli staviti zraven cerkve visok mlaj. ki je meril 33 m. z drogom zastave pa 36 m. Mnogo pametnih mož je odsvetovalo staviti tako velikansko drevo, sluteč nesrečo. A nameravanega dela niso opustili. Velika množica mož in fantov se je lotila dela ob navzočnosti mnogo radovednežev okrog 10. ure zvečer. Čedalje veličastneje se je vzdi-goval mlaj od tal v zrak, in že se je vegelil na tihem stari, pri takem delu izkušeni vodja, tesar Andrej Kačnik iz Megojnic, uverjen svojega končnega uspeha. Visoko gor na mlaju jahajoč, prevezaval je „škarje" in dajal povelje spodaj stoječim vzdigovalcem. V višini kakih 15 m (približno pri kotu 38 stopinj) je glasno dal duška svojemu tihemu veselju z besedami, „da bo kmalu v nebesih". In res. Mož spleže na mlaju še više. da bi prevezal najvišje „škarje" in jih postavil nižje. Kar naenkrat se zlomi mlaj pod njim. kjer je bil spehovan z železnimi obroči, od prevelike teže z grozovitim, vse okolu stoječe pretresajočim pokom iu pade v trenutku s Kačnikom na tla. Za njim in na njega padli hlod. ki se je zdrobil v zraku v dva kosa. prebije nesrečniku, glavo popolnoma skoz in skoz. da so se mu možgani razpršili naokrog. Kljub nastali nesreči in nastali 'zmešnjavi se sme govoriti o sreči, da ni bilo še več nesrečnih žrtev. Kačnik. ki je imel veliko veselje s postavljanjem mlajev, zapušča ženo s peterimi nepreskrbljenimi otroki. S svojo neumorno delavnostjo iu veliko spretnostjo — bil je zelo priljubljen delavec — si je lani kupil malo posestvo. Omenjeno še bodi. da je on postavil Hausenbichlerjevo kočo na Mrzlici. Ta nesreča bodi vsem v dober nauk za bodočnost. Odkritosrčnemu in delavnemu možu. a tudi navdušenemu Slovencu, bodi lahka žemljica domača! — Gornji grad. Na predvečer sv. Cirila in Metoda bil je glavni del trga lepo razsvetljen, zlasti grajščina je bila kaj krasna pri velikem številu lučic. Svoja stanovanja so razsvetlili vsi zavedni gornjegrajci, le malo je bilo onih. na prstih ene roke bi jih lahko sešteli, ki so opustili staro gornjegrajsko navado. Napravil se je velikanski kres, ki se pa radi vetrovnega vremena ni užgal. ker bi bila mogoča nevarnost požara. Topiči so pokali v noč in oznanjali, da znamo častiti slovanska apostola. Za kresi se je nabralo precej kronic. ki se porabijo v družbine velekoristne namene. Brežice. Krasni večer je bil dne 4. t. m. na krško-brežiški ravnini. Nebrojni kresovi so goreli na vseh hribih kozjanskega, krškega, sevuiškega okraja, v Uskokih in pri naših bratih v hrvatskem Zagorju. Mi Slovenci slavnih Brežic smo slavili spomin bla-bovestnikov Girila in Metoda na našem krasnem posestvu „na Griču" v Ca-težah tik Save. Trije kresovi so goreli v Čatežah in kres na Griču je olepšaval umetalni ogenj. Pevci iz Čatež pod vodstvom nadučitelja Am-brožiča, in naš moški kvartet so peli več narodnih pesmi, ves drugi čas pa je igrala kapelska godba. Navdušeni „Živio" in „Na zdar"-klici so pretresali okolico. — Radeckijev veteran. V Selcih, župnija Št, Rupert v Slov. gor. še živi eden Radeckijev veteran. To je 1. 1824 v Sovnjaku rojeni Anton Čuček. Udeležil se je bitke pri Kustoci ter bil tam ranjen. — Vrl čuvaj. V postajo Poljčane je dne 26. m. m. pripeljal vlak od severne strani. .Pozabili pa so za njim zapreti znamenilno ploščo, vsled česar je drugi vlak, ki pride takoj za njim. že vozil proti kolodvoru. Velika nesreča bi bila neizogibna, da ni te nevarnosti opazil železniški čuvaj, ki je ustavil vlak. — Maturo na mariborski gimnaziji so naredili sledeči Slovenci: Brunčko Lenart (z odliko). Cajnko Odon. Črnčič R.. Geratič Iv.. Kržič Avg., Kink Fort., Klobasa Iv.. Koprivnik Vojteh, Laßbacher Ant., Lipovšek G.. Napotnik Rast.. Potočnik Anton (z odliko), Rakovec Vek,. Supančič Rast., Škofič Marko, Šoba Vek., Trstenjak Drag., Veble Andr. (z odliko) in Zorjan Ivan. Dva ponavljata izpit iz enega predmeta. — Napadla in oropala sta Franc Beranič in Jernej Nežmah neko 21-letno deklico iz Polenšaka pri Ptuju, ki je 29. m. m. si iskala v Mariboru službe. Hotela se je peljati še isti večer domov, pa je zamudila vlak in r se je napotila "peš; ko je šla čez železnico ua Teznu pri Mariboru, prideta imenovana za njo. jo vržeta k tlom in jo. oropata za -t K. ki jih je imela. - Hudobneža so zaprli. K— Velika pevska in narodna slarnost v Rušah 15. julija. Kakor t« kaže. bo ta slavnost tako velika in imenitna, da t^ke še ni bilo v naših ira jih. . lavilo se je veliko število društev. ki pridejo deloma korporativno. p deloma pošljejo večje odposlanstvo; več društev pride z zastavami. Iz Št. Lenarta so javili častiti gosti, da se pripeljejo na okrašenih vozovih. V : Lembaliu se jim pridruži tamkajšnje vrlo „Bralno društvo'1. Vsi ti gosti gredo na vozeli k sprejemu ob pol 4. uri Prosimo jih zato že danes, da so zanesljivo ob 3. uri v Rušah. Svoj prihod so javila skoraj vsa slovenska ( dijaška društva v Gradcu in na Du-; naju. Društvi ,.Tabor" in ,.Triglav'1 I prideta polnoštevilno. Slava jim! Javili ■ so se dalje gosti iz Šoštanja, Slov. [ Bistrice. Ptuja itd. Oba pripravljalna Ì oibura v Ptuju i.i Rušah se trudita. da bo 15. julij pravi dan narodnega I navdušenja in pravega slovenskega k veselja. Slišal boš prekrasno slovensko I pesem, katera bo donela iz 100 grl. r slišal boš omamljive in zapeljive akorde • slavne šoštanjske godbe, v ,.Pohorskem "üwatjtt" se bodo kazale ,.strašanske" r zanimivosti iz minolih časov in če si i koš vse to ogledal, boš lahko šel v F gledališče, kjer nastopi slavna gleda-I liščna družba trikrat, vsakokrat z no-| vim programom. Ko boš vse to in še t marsikaj druzega ogledal, pa boš tudi jj^radoveden, kaj je v tistih velikanskih Tfctorih, planinskih bajtah, v starem gradu itd. Ne boš se prav upal blizu, kajti povsod ti gleda nasproti mičeu okuak slovenske žene. slovenskega dekleta Ne boš se mogel premagati. stopil koš bližje. Tam ti bodo pa postregli z vsakovrstnimi rečmi, s sladkimi. mrzlimi, toplimi, kuhanimi, surovimi. trdnimi, tekočimi, alkolioličnimi. antialkoholičnimi itd. — Pa kaj še vse druzega. česar za nobeden denar ne povem. ; -Slovenski fantje iu možje po Pohorju. Kozjaku in Dravski dolini ! I Vrlih ievska in narodna slavnost, ki nbe bo vršila dne 15. julija v Rušah, j se priredi takorekoč na čast nam prebivalcem po prej omenjenih krajih, jr Naša dolžnost je. da gremo isti dan i vsi v Ruše. da bodo tuji gosti videli, i» smo še pošteni Slovenci, da nas še ni požrl nemčurski zmaj. Pa še nekaj I storimo! Na predvečer t. j. 14. junija streljajmo z možnarji po vseh gričih v znamenje, da je drugi dan velik I »vodni praznik za nas obmejne Sloveni^,Streljajmo. da se bodo kar Mačke! tresle našim požrešnim nem-!• carjem in bodo mislili, da gre cela turška vojska nad nje. Nekateri, ki bodo! — Ormož. Na čast sv. Cirilu in Metodu je gorel v sredo velikanski kres na Htimu; dalje smo opazovali krefse z Dobrave. Hardeka. Hajnala in i s hrvatskih hribov. - Od ormoškega okrajnega šol. j|Meta so krajnim šol. ogledom imenovani za novo dobo gg.: Fr. Gomzi za Otmož-okol., Jos. Rajšp za Ormož-«tto. Makso Robič za Središče, A. Porekar za Sv. Miklavž, J. Škrlec za Sv. Tomaž. J. Veselic za Vel. Nedeljo, M. Ivanuša za Hum, Fr. Šoštarič za Bolfenk, Ii. Petovar za Svetinje, J. ijnko za Runeč in J. Horvat za Lenart. ' - Krajni šolski svet ormoške iollce je • v svoji zadnji seji izvolil rojim načelnikom g. Jož. Kralja, pod- ielnikom pa g. Jož. Vaupotiča. Prejš-ijemu načelniku g. Mart. Staniču, ki iz zdravstvenih ozirov sedaj odločno odklanjal vsako volitev, se je izrekla zahvala za njegovo 6 letno plodonosno delovanje v prid slovenske šole in šolskega okoliša. — Sv. Jurij ob Ščavnici. Ker nam od vseh krajev prihajajo želje, naj prej ko mogoče j>onavljamo igro ,.Rokovnjači". naznanjamo torej, da se ta igra v drugič predstavlja v nedeljo, dne 8. julija 1.1. nepreklicno, ob vsakem vremenu. Igra bo uspela še v večjo zadovoljnost, kakor 24. junija, ker se dajo sedaj vse pomanjkljivosti izpolniti. Petje, kakor zadnjič bo spremljala slavna Kocmutova godba na lok. (V št. 75 „Domovine" se naznanja Kocmutova godba za Malo Nedeljo, ker pa je pomota, ondi igra Vogrinec). Začetek bo točno ob 4. uri. blagajna se odpre ob pol 4. popoldne. Po predstavi sledi v istih prostorih prosta zabava. Kranjsko. — Iz finančne direkcije. Ker je dvorni svetnik in finančni ravnatelj Lubec nastopil večtedenski dopust, ima vodstvo finančne direkcije v rokah gospod višji finančni svetnik Dobida. — Kazuiluicmi vest. Pristav moške kaznilnice v Kopru g. Julij Schiller je imenovan za nadzornika ženske kaznilnice v Begunjah. Umetniška vest. G. Leon. Funtek. sin g. prof. Antona Funtka. je poklican pod izbornimi pogoji kot soloviolinist na filharmouično društvo v Helsingfors na Finskem. Koroško. — Pobiranje pristojbin od pokopališča v Celovcu. Cesar je sankcioniral postavo, vsled katere ima občina Celovec pravico, pobirati pristojbine od pokopališča. — Koroška deželna razstava. Ob priliki odprtja nove, železnice nameravajo na Koroškem napraviti tudi deželno razstavo v Celovcu. — Premeščen je okrajni sodnik Emil Budič iz Borovelj v Št. Lenart na Koroškem. Primorsko. — Otroka našli zakopanega v pšenici. V Vrtojbi na Goriškem so našli na neki njivi v pšenici truplo ubitega otroka, ki ga je lastna mati takoj po porodu usmrtila. Truplo je ležalo v pšenici že kake tri tedne. Sumijo neko deklo, da je storila ta brezsrčni čin. — Svojega upnika in sebe ustrelil. Trgovec v Pregradi F, Levičar ustrelil je štirikrat s samokresovm tamošnjega trgovca I. Komna in ga na mestu usmrtil. Nato je ustrelil še sebe v sence. Vzrok vsemu je to, da je bil Levičar Korunu dolžan 14.000 kron, ki jih je Korun odločno zahteval takoj nazaj. Svetovne vesti. — Zabraujena glagoijska maša. Vsako leto se je služila v Spletu na dan sv. Cirila in Metoda staroslo-venska maša. Letos je k u r,i j a to z a b r a n i 1 a. f" — Nemoralen učitelj. V Vige-vanu na Laškem so zaprli učitelja, ki je fotografiral svoje učenke v pohujš-ljivih pozicijah. Neko dekle je iz sramu, da se je stvar izvedela, skočilo v vodo in utonilo. — Pohotni umor. V moravski Krumavi so našli 23 letno Rozo Sla-bansky, hčerko tamkajšnjega gozdarja, umorjeno v gozdu. Preiskava je dognala, da je bil na dekletu, predno je bila umorjena, izvršen nravstven zločin. — Nemška prestolonaslednika princezinja Cecilija je povila dečka. To je prvi vnuk nemškega cesarja. — Silni požar v Hamburgu, o katerem smo poročali v zadnji številki, je upepelil 40 hiš hi je zahteval 7 človeških življenj. — Pet otrok ene rodbine je ubila strela blizu Hanovra na Nemškem. ko so stali ob nevihti ped nekim drevesom. — Grobove odpirajo in ropajo na Ogrskem. Nedavno so opazili, da je odprta in oropana rodbinska rakev grofov Szechenyjev v Jinkendorfu. zdaj pa poročajo o istem zločinu v rakvi princese Marije Hohenlohe, katere truplo je vzeto iz groba in oropano. — Teodor grof Draškovič Tra-kočanski, dugoselski vlastelin, je umrl minolo nedeljo v Dugoselu pri Zagrebu. — Rokodelec zapustil svoje premoženje srbski šoli. Prodajalec in izdelovalec opank v Vrčkem. Jovan Zajič, je zapustil ves svoj i metek, blizu 20.000 K. srbski šoli. — Grof pobegnil s svojo gospodinjo. Veliko pozornost vzbuja beg Slletnega grofa udovca Hugona Ze-dlitza. Grof je hotel poročiti svojo gospodinjo. ker se je pa njegova rodbina temu uprla, je ž njo pobegnil. — Mater in sina raztrgal vlak. Soproga stavbinskega mojstra Krotterja se je s svojim 8letnim sinčkom hotela peljati v Altono. Sinček je stopil na železniški tir v trenotku. ko je pridrvel brzovlak. Mati je hotela sinčka potegniti proč. toda brzovlak je njo in otroka raztrgal na kosce. . — Umrla je mati bisknpa dr. A. Mahniča na Krku. Jožefa Mahnič. — Suša ua Španskem. Kakor javljajo iz Madrida, vlada v Španiji silna suša. Mnogo ljudi je že vsled silne vročine zblaznelo. Največ takih slučajev se je zgodilo na ulici, odkoder so jih morali potem šiloma odvesti v norišnico. Vsi zdravniki so ogromno zaposleni z ljudmi, ki imajo solnčarico. Poleg tega preti tudi lakota, ker polja silno slabo kažejo. — Sibirska kuga v evropski Rusiji. Iz Peterburga brzojavljajo: Iz neke vasi v okraju Nova Ladoga poročajo o šestih slučajih sibirske kuge Okraj Nova Ladoga leži med gubernijo peterbarško. doneško in finsko. — Nov otok. V Beringovi ožini otoka Boroslona se je pojavil nenadoma nad morjem nov otok. Pred sto leti se je pojavil na istem mestu vsled podmorskih potresov sličen otok. ki pa je tekom časa izginil. Ribiči pravijo, da je okoli novega otoka silno vroča voda in da se je nemogoče približati obali. Kupujte narodni kolek! Kdor ljubi kakao in čokolado, Umu bodi priporočen: ivano flotta Kandol-Kakao Id ima najmanj bolide t sebi, j» torej n^fati« r baron, ne prorzroöa nikoli aaprtotli te ob n^jbolji.m okam iarodn* ymml. Friaton samo a im.noaa Ina Btff in a Uvjo Taartrono ——n Zavoji po ■/« kg SO rinaijoT DoMra 14 ».InIoInlnIf>InI«lnInIolnIftInIr AXT0X KOLENC, Celje Nar dom in v lastni hiši Graška cesta 22. Trgovina špecerijskega blaga ter dež. pridelkov (120 na debelo in drobno. 46-22 Naznanjam vljudno, da sem otrvoril v lastni hiši Graška cesta št. 22 popolnoma novo urejeno TRGOVINO s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. Trgovina v Narodnem domu pa ostane kakor do sedaj. Potrudil se bodem dobro in pošteno postreči z vedno svežim in dobrim blagom ter prosim slavno občinstvo za mnogo-brojni obisk. Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pridelkov : sadja, svežega in suhega kakor : jabolk, kutin' hrušek. črešenj, češpelj, marelic, breskev, drena, orehov, kostanja, pravega in divjega. Kupujem tudi vsakovrstno žito kakor: pšenico, oves, rž, koruzoj laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah, predivo, bučna zrna koruzno slamo od storžev, nadalje: maline, jagode, >uhe gobe. malisno štupo, mravljinčna jajca, želod, vosek, maslo, smrekovo, borovo, macesnovo seme, ma-nesnovo gobo. bezgovo gobo. vsakovrstne cvetke in koreninice raznih zelišč kakor: tisoč rože, arniko, bezgovo cvetje, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in koreninice iepo' posušene. Jemljem tudi lepo kuretnino: piščance, race, gosi, kapune, purane itd. Kože od vsakovrstne divjačine in domače živine. Botrčki in botrce priporočam Vam lepa in najcenejša birmanska darila, ¥ue^ uhane, priveske, prstane, i. t. d. i. t. d. Vsa v moje stroko spadajoča popravila m izvršujem točno, dobro in ceno. ■ M Za vsako delo, kakor ^^f* tudi za pristnost blaga ^^^^^^ jamčim pismeno. Zahtevajte moj cenik, kateri se razpošilja za- jM Rr^.''^ \| /^KaSSm stonj in poštnine prosto UE/FP^- ' ... ' . ^-'^Maraa prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki« obstoji že nad 30 let S. BERGER DUNAJ !.. Wipplingerstrasse 29. jCassßtten KlWHir, S««M« gatraudireinm Vzorcš so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvozi slov. posojilnic"' v-Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-99 Večja prostorna /. vso štacunsko opravo, na kateri se je več let uspešno s špecerijskim blagom tržilo .'. .'. brez konkurence. .". je takoj v najem oddati Vef pove A. MALQPR0U v CELJU Cenjenim gospodinjam priporočamo najtop.leje : Francko v: pridatek k kavi kot najboljši kavni surogat, izdelovan iz tozemskik surovin v domači tovarni Henr. Francka sinov t Zagrebu. Linee stane poštni zavoj bruto 5 kg (cca 50 do KO kon>.) pri stiskanju malo poškodovanega lepo sortiranegra, kot cvetlice dišečega toiletnega mila vijolica, roža, heliotrop, moina, zvonček, breskvin cvet itd. ---Pošilja po povzetju —- IHANHATTANOVO PODJETJE BUDIMPEŠTA Vili.. Bezerédy-ulioa 3. Varstveua zunink» za veselice priporoča po zelo nizkih cenah P. Kostič v Celju. O. X7871MZ.06I. ŠOŠTANJ priporoča svojo veliko zalogo popolnoma izgotovljenih v velikosti do 1'50, 160, I'70, 180, 5 1-90 in 3 m po konkurenčnih oenah. ÄTPÄ '»totako izgotovljena v velikosti od 2, 2-20, 2-30 2-40 m, * ** IV» V Ealari 1« Kfl>atnvl i.nn nnl, fit.rn Jnž«05tajcrsSa hranilnica V Celju . ' " * naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-" sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na ' šti (43) 50—25 Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, ŠoštanjŠmarje in Vransko pa od pet na ii* pol odst Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot, dosedaj 4%. kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove. najsibodo gorka. mrzla ali parna kopališča, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem vsa konstrukcijska dela. kakor bodisi iz studencev, vodnjakov ali Ifldravličnimi vidri, odkoder se voda lahkvi poljubno napelje bodisi v mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle. VSAKOVRSTNE ŽELEZNE OGRAJE (tudi iz žice), n. pr. za stopnice, cerkve, šole. grobove, vrtove in zasebne hiše itd. — Železna vrata za prodajalne in skladišča ali pokopališča. — Popolnoma železna Okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve, HT" napeljavo strelovodov itd.. Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča dela po tovarniških cenah. Priporočam se za obilno naročbo , (19) 52—27 Ivan Rebek, stavbeni in umetni ključalničar CELJE, Poljska ulica št. 14. Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike. Posojilnica v uraduje vsak dan ^ ** ^ « od 9. do ure, dopoldne izvzemši nedelje in praznike. V r> «v >