mmfm iski
i cega meseca, i JL, l|fj| ff ^ 11JLA i 60 kr<
List za šolo I n d. o m. II. leto.	V Celji, 25. junija 1881.	12. list.
Vabilo k sodelovanju in naročbi.
„Popotnik" nastopi z julijem t. 1. četerto polletje svojega delovanja. I)a bo zamogel še zanaprej kakor do zdaj svoje prijatelje in znance v njihovo veselje obiskovati, se jim prav lepo priporo-čuje, da bi še dalje njegovo torbico z dobrim blagom blagovoljno napolnjevali ter ga z okusno in tečno hrano čedalje bolj krepili. Mnogo duševnih moči še mirno počiva, ktere bi se lehlio gibale na blagor našemu narodu. Dvignite serčno zaklad slovenskega dlana in uma! nas opominja slavni Koseski. Na noge tedaj, slovenski učitelji in drugi spretni pisatelji, da pokažemo svetu lik domače navade in misli, da zvedo tudi drugi, kaj se s trudom vse doseči za-more za napredek v šolstvu kakor ljudske omike sploh. Delajmo z združenimi močmi v dosego tega cilja, da naše ljudstvo na višo stopnjo omike spravljamo in mu s tem k večemu blagostanju pomagamo. Nikdo se naj na druge bolj ne zanaša, kakor na samega sebe, potem bo živahno gibanje in »Popotnikova" torbica vsikdar najboljšega blaga natlačena.
„Popotnik" pa potrebuje na svojem potovanji razun duševne tudi telesne hrane, ktera mu dohaja od njegovih p. n. naročnikov. Zato prosi svoje dosedanje naročnike, da mu zvesti ostanejo in še drugih novih naročnikov pridobijo. Mnogo je še takih, ki bi popotnika" radi naročili, samo treba jih je na to opozoriti. Delajte vsi dosedanji prijatelji na to, da se „ Popotnik" bolj ko mogoče razširja ter duševno in telesno krepi v dosego svojega cilja.
„Popotnik" stane, kakor do zdaj za celo leto tri goldinarje, za pol leta pa 1 gld. 60 kr. av. v. Naročnina se naj blagovoljno pošlje saj do 5. julija t. 1. založniku g. prof. Mih. Zolgar-ju, spisi pa se naj pošiljajo uredniku, g. nadučitelj u Jakob Lopan-u v Celji. Vsi listi letošnjega in lanskega leta se še lehko dobijo. Ce kdo
12
p. n. naročnikov po kaki pomoti si bodi, ni dobil kakega lista, naj ga blagovoljno po odpertem pismu zahteva, in takoj se mu brezplačno dopošlje.
0 pravilnem izgovorjanji v narodni šoli.
Franjo Gabršek.
(Dalje.)
HI,
Slišali smo, da je glaskovanje popolnem prirodno, in da učitelj pri tem nič druzega ne dela, nego človeški prirodi daje povod, da z glasom izrazi to, kar jej je stvarnica v dušo vlila. Vendar ima ono tudi svoje težave in morda veče, kot bi se na prvi hip mislilo. Zatorej se ni čuditi, ako se mnogokrat ne doseže ono, ali vsaj še le po velicem trudu, kar se namerava. To pa, kar se doseže, je nebegljivo in tolike vrednosti za ves pouk v čitanji, da se je le čuditi, da so toliko časa iskali te metode.
Da ne postanem preobširen, navedem naj takoj nekoliko napak, katere zamore pozoren učitelj vsak dan pri svojih učencih opazovati.
Pri izvajanji glasov iz besed ali pri posnemanji prirodnih zvokov se često prigodi, da iz otrok nikakor ne moreš pravega glasu dobiti. V tem slučaji je treba na tanko preiskati, kje tiči napaka. Največkrat je iskati tega zlu v popolnem pomanjkanji ali vsaj v slabem izgovarjanji dotičnega glasu. Ta napaka izvira iz napačno ustvarjenega govorila, ali pa iz rabe napačnega govorilnega ustroja. Predno se torej temu zlu odpomore, treba je na tanko znati o govorilih, katera se pri govorjenji rabijo. Popolno pomanjkanje kacega glasu se sicer redko nahaja, in bi bil učitelj pri tem v resnici brez pravega sveta. Vendar mora učitelj tudi na to napako že s početka pripravljen biti. Mnogo se v tem primeru ne dž, storiti. Zadovoljen mora biti tudi z malim uspehom. Zato bode s početka zadostovalo, da izgovarja učenec dotični glas vsaj nekoliko podobno pravemu glasu. Ko se je to doseglo, potem še le zamore učitelj dalje postopati. Se ve, da popolnem ne bode glas nikdar čist; pa vsaj tudi polovičarstvo ni greh, samo da ima človek resno voljo, popolen biti. Poterpljenje in pa počasno postopanje bodi učitelju najboljše vodilo v tacih slučajih. Vrhu tega izgine ta napaka v poznejšem življenji večkrat sama ob sebi, sosebno če jo tudi roditelji in spreten zdravnik odstranjevati pomagajo.
Druga napaka, da namreč otroci ne rabijo pravega ustroja, se večkrat nahajajo v narodni šoli, nego li prva, pa jej je tudi lažje v okom priti. Kako, videli bodemo pozneje pri posameznih glasih. Vendar pa učitelj s prva lehko pusti, da se otroci morda od druzih navadijo, glas prav izgovarjali. Ako to nič ne izdd, upotrebljuje naj druga sredstva. Največkrat pa se prigodi, da otroci govorilni ustroj sicer prav izvolijo, a pravi glas jim vendar le ne pride iz ust; znamenje, da so ustroj slabo rabili. O tem se zamoremo
vsak dan osvedočiti. ne le pri prvencih, marveč tudi pri večjih učencih. Le stopimo v prvo šolo, in takoj nam bode pretreslo ušesa neko zoperno zategovanje ali predtegovanje samoglasnikov, ter nerazločno izgovarjanje soglas-nikov. Prvo prouzročuje mnenje, da je zadosta, da se pri samoglasnikih usta le široko odprč, ne glede na razne žvenke, katere dotični glasnik zastopa. Pri drugem se pa otroci ne opozore na veljavo soglasniške rabe. Te napake izvirajo v prvi vrsti iz domače hiše. Vsakemu je znano, koliko veselja dela roditeljem in varuhinjam, če izgovarja otrok besede le na pol, če jim daje posebno obliko, ali če ce!6 katerega glasa ne izgovori. To napako odpraviti, posreči se učitelju kmalo. Otroku manjka le pravega navoda; zavest je tu, samo da še spi.
Ker se d d iz blagoglasnega čitanja posneti vse drugo govorjenje v šoli, zato velja tu, da se učencem vsak glas tako predoči in v taki obliki izpelje, kakoršno zahteva blagoglasje jezika. Glaskovanje se ima torej smatrati za podlago vsemu poznejšemu čitanju, kakor je na drugi strani blagoglasno či-tanje merilo vsega šolskega stanja. Znano je, da, kdor najpravilneje in naj-ročneje govori, tudi najhlagoglasneje čita, in nasprotno. Brez tacega čitanja postane misel temna in nejasna.
Glavno vodilo bodi: izgovarjaj vsako čerko prav in tako, kakor zahteva njeno svojstvo, torej samoglasnike čisto, pa vedno z ozirom na glase, katere zastopa, soglasnike ostro, določeno, a vedno tako, kakor je blagoglasju ugodno. Tukaj gre omeniti osobito stikanje mehkih in trdih soglasnikov, kateri ima svoj izvor v etimologiji in se sme po vsej pravici v pisavi ukoreniniti. Ker pa je njih izgovarjanje težavno, večkrat celo nemogoče, in ker bi pri tem zvlasti blagoglasje terpelo, zato uče nekateri, naj bi se izgovarjal mehki so-glasnik, če stoji pred terdim soglasnikom, terdo; in terdi, če stoji pred mehkim soglasnikom, mehko, ali kakor že govorilni ustroji velevajo in pripuščajo. Težavo dela tudi zveza ij in soglasnik j ali v, kedar se z veže se soglasniki; tu ne kaže drugače, nego j in v mečje, kot sicer izgovarjati. Sploh pa treba mnogo vaj, da se uho razliki glasov privadi.
Da svojo razpravo še bolje okrepim, dodam naj nekaj o posameznih glasovih in o napakah pri njihovi izreki.
Soglasniki so jezikov obod, okostje njegovo; dadd mu krepkost in značaj; samoglasniki pa so meso, ki v okrogli obliki kosti obdajajo; delajo ga okrogloličnega, nežnega, blagodonečega, ter mu dadč zvenk.
Glas nastane v plučih, iz katerih gre zrak ali sapa skozi grleno jabelko, kjer se v glasilki vbira, določi, osnuje. Že tu se glas nekoliko spremeni, še bolj pa, ko gre preko govoril: grlo, jezik, nebo, čeljusti in zobje, ustnice itd.
Samoglasniki postanejo zvlasti v glasilki, soglasniki pa s pomočjo družili govoril. Pri samoglasniku je treba paziti, da se usta tako odpirajo, kakor zahteva njegovo svojstvo. Pri vsakem nepravilnem odpiranji ust je samoglasnik nečist in nejasen. Pri soglasnikih se zadeva sapa ob govorila, kjer se različno lomi. To prouzročuje razliko in mnogovrstnost soglasnikov. Da se bode soglasnik prav glasil, treba je pravo govorilo v oni meri rabiti, kakor
12*
tirja čist, jasen in oster glas. Usta treba je odpirati in vse k govorjenju potrebne dele rabiti.
Pojedini glasovi niso vedno enotni, ampak imajo večkrat stopljenih več glasov v jeduega, jednako zeleni barvi, katera je spojena iz žolte in modre. Pa o tem pozneje.
Po tem, če glasnik v glasilki doni, ali ne, razločujemo med doniči in in nemiči. Prve izgovarjamo v jedni sapi, kolikor časa hočemo; pri drugih so usta le jeden trenotek odprta, med katerim časom sapo iz ust puhnemo, bodi si na lehko, ali pa se silo. Doniči se bodo le tedaj lepo glasili, ako jih z jedno in isto sapo in zmerno izgovarjamo, ako med donenjem ne deh-nemo; nemiči pa, ako spreminjalne ustroje prav napnemo in ako se pri njih samoglasnik niti spredaj, niti na konci prav nič ne sliši. Pri terdih soglas-nikih je to vsikdar težavno, ker se na ta način sapa jako malo zadene ob govorila. Zato pa se v resnici terdi soglasnik na konci besede vedno nekoliko poteguje. A če hočemo doseči hitro in lepo čitanje, ne smemo tega nikdar preveč dopuščati. Samoglasniki najlepše done.
Z ozirom na to, koliko časa ostane glas na samoglasniku, razlikujemo dolge samoglasnike od kratkih. Dolgi so čistejši in polnejši kot kratki. Natančneje o tem uči glasoslovje. Z ozirom na zamolkel in jasen glas vrste se samoglasniki naslednje: u, o, a, e, i; z ozirom na širjavo ust pa; u, i, e, o, a.
(Dalje prih.) „
Red zlatičnic.
Učni poskus za višjo stopnjo večrazrednic. Učila: Areja srobota s cvetom in travniška
zlatica.
Da se je vsaki od vas preskerbel za pouk z dvema raznima'rastlinama, to že vidim. Imenuj ju Č! Srobot in travniško zlatico hočemo danes ogledovati ter rastlini primerjati s kalužnico, velikonočnieo in telohom. Boš li prišteval srobot drevju, germovju ali zeliščem? M.! Germovju. Kam pa travniško zlatico, kalužnico, velikonočnieo in teloh? Ž.! Zeliščem. Zakaj li tako? A.! Srobotova, tertasta in šibasta stebla (vejevje) so (v jeseni) vseskozi lesnata ter prezimijo; stebla pri zlatici, kalužnici, velikonočnici in telohu so pa mesnata ter se posuše hitro potem, ko dozori sad ali pa zmerznejo v jeseni. Katere lastnosti so toraj značilne (razločevalne) pri germu, katere pri zelišču ? Š.! Pri germu lesnata, terdasta in šibasta, a pri zelišču mesnata in zeljnata stebla. (Drevo mora imeti poleg omenjenih svojstev germa še bolj ali manje debelo, daljše ali krajše deblo.) — Katero visokost doseže srobot? C.! 5 in še več metrov. Katero debelost ? *B. ! Debelost stolove noge. Kaka je škorja pri starih? E.! Vsa razčesana. Po čem se speuja in stega njegovo šibje in tertje? G. Po skalovji, drevji, germovji in po plotih. V kaj se porabi šibje? V.! Za različne pletarije. Kak visoka pa zraste zlatica? Ž.! Va-"1 meter. Kje jo nahajamo ? Z.! Po travnikih in pašnikih. Jo poderza živina ? K.! Ne. Kaj veš povedati o steblu? N.! Je koželjasto, okroglo, ter zelo vejato.
Kdo še ve kaj o kalužnicnem, velikonočnem in telohovem steblu?.....
Korenik ste pozabili. Zelišča s korenikom se imenujejo terpežna, ker terpi zelišče, ki se je lazvilo iz semena, navadno več let; kajti mraz umori v jeseni samo nadzemeljske, zeljnate dele, a lesnat korenik ostane ter pomladi zopet poganja. Zelišča brez korenika se posuše, kakor hitro obrode plod. To se zgodi večinoma že pervo leto, — le nekaj rastlin je, pri katerih dozori sad še le drugo leto (korenje). Glede teh svojstev so zelišča enoletna, dvoletna ali terpežna. Ostrožnik (rittersporn) je enoletno zelišče, kalužnik velikonočnik in teloh so terpežna zelišča. Ponovi to, kar sem vam povedal o starosti zelišč ! H.! . Da so drevje in germovje terpežne rastline, je samo ob sebi umljivo. Čemu porabijo kalužnice, velikonočnice in teloh? D! Cemu je srobot ? L.! Poderza živina zlatico? R.! Kako stoje listi po šibji na sra-botu? 0.! Po dva stojita enako visoko, drugi druzemu nasproti. Pri srobotu so toraj listi nasproti postavljeni. Kako stoje listi pri zlatici ? P.! Nekaj jih stoji pri tleh, nekaj pa jih je po steblu raztrošenih. Pervi so pritlični listi, unim pa pravimo stebelni, premenjalno stoječi listi. Premen j alno (im TVechsel) stoje listi na steblu tudi pri kalužnici in telohu. Kaj se d d povedati o ploskvi srobotovih listov? U.! Je na pare razdeljena. Pravimo, da so listi pernati (gefiedert). Kaka je ploskev pri zla-tičinih listih ? C.! Razrezana. Razrezano ploskev imajo tudi velikonočni in telohovi listi, a pri kalužničnih listih je cela. Koliko cvetov ima zlatica? Y.!, Mnogo. Če pogledamo skupino cvetov (vse cvete se svojimi peclji), koj vidimo, da je podobna celota redkemu grozd u; zato pravimo : zlatičino razcvetje je redek g r o z d. V redkih grozdih — zlatici podobno — razcvete tudi srobot, ostrožnik (rittersporn), orlica (akelei), omej (eisenhut) in druge; a pri velikonočnici, telohu, kalužnici stoje cveti po steblu po eden ali po dva. Kaj bomo rekli o ogrinjalnih listih pri zlatičinem cvetu, ako jih primerjamo po velikosti? Č! So enako veliki. Je to tudi pri srobotu, kalužnici, telohu in velikonočnici. ? Da. Ker so obodni listi (listi cvetnega ogrinjala) med seboj enako veliki, pravimo, daje cvet pravilen (regelmassig). Pri omeji niso listi med seboj enako veliki; cvet je nepravilen (unregel-massig). Koliko verst obodnih listov (listov cvetnega ogrinjala) nahajamo pri zlatici ? B.! dve versti in sicer 5 čašinih in 5 venčevih listov. Koliko verst jih je pri srobotu ? Č.! Samo ena versta. Preštejte jih! Koliko si jih naštel? G.! 4 in 5. Srobotov cvet ima 4—5 obodnih listov. Koliko verst obodnih listov ima kalužnica, velikonočnica in teloh? N.! Tudi po eno versto. V katerem številu? 5—8. Koliko prašnikov je v zlatičinem cvetu? K.! Mnogo. Koliko v srobotovem? M.! Mnogo. Koliko jih ima kalužnica, velikonočnica, teloh? Š. ! Tudi mnogo. Kje stoje pri zlatici, kje pri srobotu? Pod pestiči. Tudi pri kalužnici, velikonočnici in telohu so p o d pestiči na cvetišču ; pravimo, da so p o d p 1 o d n i (unterstandig). Koliko je pestičev pri zlatici, koliko pri srobotu ? I! Mnogo. Koliko smo jih bili našteli pri kalužnici, velikonočnici in telohu? P.! Mnogo. Pri vseh imenovanih rastlinah stoje pestiči nad prašniki; pravimo, da so nadplodni (oberstandig). Sedaj pa še po-
glejte, koliko semenskih popkov je v vsaki plodnici! Pri zlatici in srebotu samo po 1. Pri kateri rastlini smo bili tudi našli samo po 1 semenski popek v plodnici? Ž.! Pri velikonočnim. Koliko jih je pa pri kalužnici in telohu ? E.! Po več. Sad (plod) pri zlatici, srobotu in velikonočnici je goleč (ein niisschen), t. j. enosemensk, suhokožnat plod; pri telohu in kalužnici je pa plod m e h u r e k (balgfvucht), t. j. fižolinemu stroku podoben, večsemensk sad. — Ponovi to o cvetu! D.! — Kaka so semenska zerna ? L. ! Drobna ! V majhnem semenskem zernci biva čudna moč, katera stori, da se iztvori iz drobnega zerna nova rastlina. „Zakon natore je tak, da iz malega raste veliko," pravi slavni pesnik. Nova rastlina obrodi zopet sad in tako se ohranjuje zverst rastline. Zares čudno nam razodeva rastlinstvo neskončno modrost božjo. Vsaka vejica, vsako peresce in slehern listič nam oznaniije, da je iz modre roke stvarnikove. Nič ni na rastlini brez pomena, brez svrhe; slehern del, — bodi si še tako droben in priprost, — ima svoje določno opravilo. Vse je po določnih in nepremenljivih zakonih narejeno in urejeno. Po strogih zakonih je urejena tudi zunanja oblika in razčlemba pri rastlinah, n. pr. raz-vejenje in razviljenje stebla, razpostavljenje listov po steblu, razcvetje, oblika in število listov cvetnega ogrinjala, število prašnikov, število pestičev, sad itd.; vse to je zakonito in ne slučajno. Zato je mogoče, spraviti več raznoverstnih rastlin pod taista načela, t. j. jih sestaviti v plemena, rede, kroge itd. Tako pleme, red ali krog ima vselej nekaj skupnih s v o j s t e v, ki pleme, red ali krog značijo ; pravi se jim z n a č i 1 n a (karakteristična) svojstva. Rastline, ki smo jih ravno obravnavali, in še več druzih, njim podobnih, imajo tudi precej veliko skupnih svojstev; zato se dajo združiti v red. Kdo ve, kako skupno lastnost ? Vse imajo mnogo prašnikov, mnogo pestičev itd. Ime temu redu je zlatičnice. Zakaj li neki? Zato, ker je pri nekaterih cvet zlato rumen, postavim, pri kalužnici, travniški zlatici i. dr. Da bomo značilna svojstva zlatičnic ložje pregledali in si jih dobro zapomnili, hočemo jih še enkrat po versti imenovati, ter si jih napisati:
Spadajo li zlatičnice med drevje, gerinovje ali zelišča? *) Med germovje in zelišča. Kje rade rastejo ? Večidel v bolj vlažni zemlji. Kako so razpostavljeni listi ? Nasprotno (srobot) ali premenjalao (zlatica, teloli, kalužnica). Kaka je večidel listna ploskev pri zlaticah? Razdeljena, pernata (srobot) ali razrezana (zlatica, velikonočnica) itd. Kako razcvetajo zlatičnice ? V redkih grozdih (zlatica, sr,oot) ali v posameznih cvetih (kalužnica, velikonočnica). Kaj bomo rekli o listih cvetnega ogrinjala, ako jih primerjamo med seboj po velikosti. Cvet je pravilen (zlatica, teloli, velikonočnica), ali nepravilen (omej). Koliko verst ogrinjalnih listov ima cvet? Dve versti, čašo in venec (zlatica), ali pa samo eno (kalužnica, srobot i. dr.) Koliko je prašnikov ? Mnogo. Kje stojž na cvetišču? Pod pestiči, so podplodni. Koliko je pestičev ? Mnogo. Kje stoje? Nad prašniki in obodnimi listi, so nadplodni. Kaj je sad ali plod ? Enosemensk goleč ali večsemensk mehurek. Kaka so semenska zerna ? Drobna. Kaj se dš povedati o koristi pa škodljivosti zlatičnic ? Mnogo izmed njih sade ljudje v
*) Odgovori tem vprašanjem napišejo se na tablo.
verte zaradi njihovega krasnega cvetja, n. pr. p a t o n k o (peonijo), orlico, ost rožnik, omej, ognjenice (feuerroschen — adonis). čern teloh i. dr.; druge so zdravilne rastline, kakor omej in teloh; srobotovo šibje porabi se v razne pletarije; mnogo izmed njih je bolj ali manje strupenih, n. pr. o s t r o ž n i k , omej. habulica*) (christopliskraut — actea), velikonočnica, teloh, kaluž niča, travniška zlatica, meh urna zlatica (blasenziehender hahnenfuss — Ran. sceleratus) itd. — Kaj sem vam povedal o koristi in kvarljivosti. zlatičnic? Z.!
Značaj ali karakteristika zlatičnic, ki se je napisal na tablo med ponavljanjem, je blizo tak-le:
Z 1 a t i č n i c e.
Germi, enoletna ali dvoletna ali pa terpežna zelišča. Imajo rade bolj vlažno zemljo. Listi nasprotni (sroboti) ali premenjalni (pri vseh razen srobo-tov). Listna ploskev večidel razdeljena (pernata) ali razrezana. Razcvetje v redkih grozdih ali v posam°znih cvetih. Cvet pravilen ali nepravilen. Cvetno ogrinjalo iz ene ali dveh verst listov. Mnogo p o dpi o dni h prašnikov. Mnogo nadplodnih pestičev. Plod mosemensk goleč ali večsemensk me-hurek. Semenska zenica drobna. Mnogo strupenih, nekaj zdravilnih, veliko vertnih cvetic; srobotovo tertje za pletarije.	-pr-
Učne slike iz zgodovine.
Spisuje Tone Brezovnik.
(Dalje.)
XV. Turške vojske.
Sledi naj še nekaj iz J. Terdina-tove „Zgodovine slovenskega naroda" povzetih pripovedek iz časa turških vojsk.
Mohamedani so priderli v neko vas na Dolenskem. Vse je bilo prazno razven jedne bajtice, ki je na višavi pri vasi stala. Tu je ostal gospodar s hčerjo doma in je hotel rajši poginiti, kakoi^ svojo kočo pustiti. Imel je dve puški, s katerima na bližajoče se Turke ustreli in z vsakim strelom neverca preverne. Serditi planejo Turki proti koči in mečejo plamen v njo, pa bila je z zelenimi jelkovimi kožami krita in se ni hotela prijeti. Med tem si je mož že puško v novo nabasal in je zopet Turčina poderl; drugo puško mu pa hčerka zaverta, da more toraj v četerto sovražnika zveruiti. Zdaj mu hči zopet pervo puško nabaše in tako je to dalje šlo, mož je streljal, hčerka mu sproti basala in Turki so padali. Jeli so zdaj misliti, da mora v koči cela truma Slovencev skrita tičati, ker streljanje ne preneha in jeli so se čedalje hitrejše odmikati in so nagloma iz vsega tistega kraja pobegnili. Ko pride mož iz bajte, je bila vsa višava z mertvimi Turki pokrita.
Na S k a r u č i n o so Turki prišli, ko so ljudje na polji bili. Oni gredo v najlepšo hišo, kjer je bila le 12 let stara pastarica doma. Ker jih je tako
*) Samo habulica (christopliskraut) ima le en pestič, iz katerega se iztvori černa jagoda, ki je strupena.
priprosto gledala, jej obljubijo dva zlata, ako jim pokaže, kje so denarji in druge dragocenosti shranjene. Ona jih pelje po stopnicah, odpre hramu železna vrata in jim reče svoje delo hitro opraviti. Komaj so v hramu, zapre ona brž vrata, zaklene in hiti po ljudi na polje. Turki so bili potem pobiti, le vikši med njimi se oberne pred smertjo k pastarici in jej svoj zlat perstan in sto zlatov iz žepa dš, rekoč, da zasluži taka deklica plačilo, čeravno mora on sam zavoljo nje poginiti.
Nekdaj so prišli Turki v Mengeš. Grajski gospod je z vsemi prebivalci odrinil proti Kranju, kterega so neverci nadlegovali, samo dva hlapca je bil v gradu pustil. Ta dva se, ko Turki pridejo, dobro branita, pa oba sta bila kmalo ustreljena. Zdaj sovražniki vrata izbijejo in si v gradu vesele gosti napravijo. Njih vodja je poželel lepo grajsko hčer, ki se je bila v najskrivnejšo sobo zaklenila. Ko ona vidi, da ni otetbe, sklene sebe pa tudi neusmiljene sovražnike končati. Da jo Turki za nekoliko izpuste, nehala je čmerna biti in se je jela vodju prilizovati. Ves vesel jej on reče, da sme prosto po gradu hoditi in jej d;t tudi ključe od sob. Ona si izbere ključ od spodnje kleti, kjer je bil smodnik spravljen, vzame potem gorečo tresko in vtakne brez strahu ogorek v strelni prah. Pri tej priči je ona zdrobljena, pa tudi grad in Turki, ki so bili v njem, so bili ž njo vred razneseni in pokončani.
Slovniška obravnava v ljudski šoli.
Spisuje V. J a r c.
(Dalje.)
Razširjen stavek.
Toživnik stoji na vprašanje koga ? kaj ?
Prepišite naslednje stavke in zaznamovajte vse imenovavnike se številko 1.
Sosed toži goljufa (sleparja). Konj vleče voz. Sestra kliče brata. Miza ima uoge. Miš gloda krompir. Leska rodi lešnike. Pastirja paseta ovce. Ovce jedo travo. Solnce ogreva zemljo. Ptiči delajo gnjezda. Hiše imajo strehe.
Kaj je stavek ? Kteri so glavni (bistveni) deli stavka ? Kteri stavek se imenuje goli stavek?
Ali so zgoraj imenovani stavki tudi goli stavki ? Zakaj ne ?
Stavki, materi imajo razven osebka in dopovedka še druge dele, imenujejo se razširjeni stavki.
Besede, katere dopovedkovo misel razširjajo ali dopolnjujejo, reče se jim v stavku dopolnilo.
173. Podrižajte dopolnila v prejšnjih stavkih.
Sosed toži goljufa. Kdo toži? Sosed toži. Koga (ali kaj) toži sosed? Sosed toži goljufa. — Konj vleče voz. Kdo vleče? Konj (vleče). (Koga) kaj vleče (konj)? Konj vleče voz.
Samostavniki, ki stoje na vprašanje koga ? (ali) kaj ? pravimo, da stoje v toživniku. — Toživnik je četerti sklon. Povejte, kteri samostavniki stoje v prejšnji nalogi v toživniku!
174.	Odgovarjajte pismeno na sledeča vprašanja!
Koga kaznujejo oče? Koga je srečal hlapec? Koga je zdravnik ozdravil? Koga učitelji hvalijo? Koga ste včeraj obiskali? Kaj je sosed kupil? Kaj krojača šivata? Kaj tergovca prodajata? Kaj žanjice brusijo? Kaj ovce ližejo? Kaj perici perete? Kaj hlapec seka?
V ;:veršeni nalogi zaznamvajte imenovavnike se številko 1 in toživnike se številko 4!
175.	Sledečo nalogo izdelajte tako, da boste stavili toživnike v dvojino v prihodnjem času.
Mož je kupil slamnik. Žena je prodala lonca. Dervar je posekal gaber. Lovec je pokvaril puško. Petelin kliče kokoš. Šivilja izdeluje srajco. Kuharica je pomivala posodo. Pastarica je napojila kravo.
Sklone zaznamnujte se številkami. (Imenovavnike z 1, toživnike pa z 4.)
176.	Pri sledeči nalogi stavite toživnike v množino!
Bogatin kupuje konja. Mački ste lovili miš. Deklice gledajo zvezdo. Sodar izdeluje sod. Mizarja sta popravila mizo. Vertnarja sadita dievo. Kerč-mavica je pogostila gosta. Ovčar pase ovco. Kravar je zgubil kravo. Učenjaka pišeta knjigo. Tesarji so obtesali steber. Mesarja sta zaklala vola. Gosenica je objedla drevo. Učenci izdelujejo nalogo. Učenke popravljajo račune.
(Sklone zaznamujte se številkami!)
177.	Prejšnjo naloge izdelajte vprašavno v prihodnjem času!
178.	Zapišite 20 velevnih stavkov (v sedanjem času) s toživnikom v ednini, dvojini ali v množini! (Na sklone zapišite številke!)
179.	V sledeči nalogi razširite gole stavke s primernimi dopolnili v toživniku v katerem številu hočete!
Pes gloda —. Kertica podjeda —. Ptiča pitata —. Košarji plet<5 —. Lovca sta ustrelila —. Mlatiča sta omlatila —. Zidarji bodo dozidali —. Kosci bodo kosili —. Dervarji bodo žagali —. Zidar bo pobelil —. Dekle napojite —! Učenci izdelajte — ! Milika pleti —! Črevljarja popravita —! Dninarji obrezujte —!
180.	Iz berila . . . prepišite vsa dopolnila, ki se nahajajo v toživniku!
(Dalje sledi.)
Dopisi.
Maribor. Učiteljsko društvo Mariborške okolice je 5. maja t. 1. drugo-krat zborovalo in sicer pod novim vodstvom, katero je bilo pri prvi seji 3. inarcija t. 1. voljeno. Predsednik je g. Sernec, nadučitelj v Studencih, podpredsednik pa g. Praprotnik, nadučitelj v Puščavi.
V odbor so sledeči gospodje voljeni: Kovačič. nadučitelj pri sv. Marjeti na Pesnici, Fridl, učitelj pri sv. Miklavžu, in Stoger, učitelj v Sentpetru. Denarničar je g. Druzovič, učitelj pri Šentjurji na Pesnici, zapisnikarja pa gospoda: Sabati, učitelj v Hočah, in Bizel, podučitelj v Lembahu. Pri prvi
seji je bil tudi tukajšnji g. nadzornik Fr. Robič. Po volitvi seje sklenilo, čestitati v imenu celega učiteljstva tega okraja prejšnjemu gospodu c. kr. okrajnemu glavarju Jul. Seeder-ju, sedanjemu c. kr. namestniškemu svetovalcu. To častno nalogo so izverševali sledeči gespodje nadučitelji: Sernec, Rošker, Windisch, Reich in Kovačič.
Gospod okrajni šolski nadzornik je obširno govoril, kako bi se naj eno ali drugo šolsko uradno pismo pisalo, da bi vsako svojemu namenu popolnoma zadostovalo. Dalje opozoruje, kako se naj z višimi šolskimi uradi posebno pismeno občuje, da bo v vsakem obziru prav, in da bi se morebiti včasi tam, kjer se po navadi »prosi" brez vsake blagočestivosti — in tudi brez vsakega uzroka — ne »zahtevalo." Za celi govor, kakor tudi za nekatere važne in potrebne v teku govora omenjene opozore se vsi navzočni vzdignejo v zuamenje zahvale.
Pri drugem zborovanju je bilo precej lepo število udov navzočih, pa vendar ne vsi, kateri so vpisani.
Ko je prejšnji zapisnikar g. Leske, učitelj v Rušah, zapisnika od dveh sej prebral, je predsednik najprej predlagati moral, da se po eni točki naših društvenih pravil imena tistih udov izbrišejo, kateri nise dozdaj, bodi-si iz kterega uzroka koli, svojih dolžnosti spolnjevali. Sedaj je 34 udov. — Predsednik dalje prebere poročilo o delovanji lanskega društvenega vodstva. To poročilo je poslal g. Baumgartner, nadučitelj Marenberški, kteri je v teku preteklega leta temu društvu predsedoval. — Okrajni šolski svet je poslal Ednard Holzel-nove atlante (založ. Hardt) in založnikovo pismo društvu na ogled. Predsednik prebere pismo, v katerem založnik ponudbo izreče, da je pri volji, tudi »okrajne zemljevide" izdelovati. Predsednik predlaga, da se atlanti okrajnemu šolskemu svetu priporočajo, a od »okrajnih zemljevidov" se pa naj eden na pregled pošlje. Predlog se sprejme.
Vprašanje: „katere tablice so za učence primernejše, načertane ali brez-čertne?" je zbudilo primerno debato, katere so se vdeleževali: Praprotnik, Hren in Mijovšek. Praprotnik in Hren sta za b r e zčertne tablice, Mijov-šek pa meni, da so načertane tablice pripravnejše, posebno za spodnje razrede. Prvi predlog je sprejet, in Praprotnik je pooblaščen, da pri okrajni konferenci o tem govori.
Govor o sredstvih, katera naj služijo za daljno izobraževanje vsakega učitelja, je zbudil pozornost vseh pričujočih. Govornik Praprotnik je v gladki slovenščini navajal mnogoverstna sredstva, od katerih samo eno na teiu mestu omeniti hočemo, in to je učiteljsko društveno življenje, kterega si govornik ne more misliti W"z gorečega navdušenja in pravega zanimanja, zatorej prijazno opominja na živahno delovanje.
Predsednik še opomni, da to društvo zgubi enega mnogozasluženega uda, g. Unger-ja, sedaj nadučitelja v Središči, kateremu za slovo vsi iz srca želimo najboljši vspeh in dobro srečo.
H koncu omeni podpredsednik takrat še ne vsim znano prežalostno novico, da je nemila smrt tako zgodaj pokosila neutrudljivega pisatelja sloven-
skega, g. J. Jurčiča, na kar se ves zbor vzdigne v znamenje sočutja. Prihodnja seja bo 7. julija.
Št. Jur na južni železnici. V tukajšnjem tergu se je pred kratkim osnovalo društvo, kojega glavni namen je ta, da se povzdiguje in pospešuje sadje-reja v našem kraju. To društvo, kateremu je Nj. ces. Visokost cesarjevič Rudolf dovolil, da se sme imenovati .Kronprinz-Rudolf-Verein" (redka čast!), že šteje precej udov. Predsednik mu je Dr. G. Ipavic, zdravnik in župan v Št. Jurji. Prva naloga tega za naš kraj gotovo jako potrebnega društva bode sedaj, da si priskrbi pripravno zemljišče, na katerem bode mogoče, počasi vsako leto na tisoče požlahnjenih sadonosnih drevesc prirediti, koja se imajo potem med ljudstvo brezplačno razdeliti, kar se je sicer dosedaj, toda v manjši meri že skoz več let pridno godilo.
Odraščeni fantje tukajšnje četirirazredne šole umejo že prav dobro, kako se sadno drevje prireja, šlahni itd. Tudi sem našel že marsikatero lepo po-žlabnjeno ovočno drevesce po fari, katero so si fantje deloma sami priredili, večjidel pa iz šolske drevesnice brezplačno dobili in doma vsadili. — Vendar pa se še najde ,doma in za cesto, marsiktero prazno mesto" — koje željno čaka, da bi se kako sadno drevesce tje vsadilo. Ako bode zgoraj omenjeno društvo verlo napredovalo, kar mi vsi upamo in verlo želimo, bode naš rodovitni kraj v kratkih letih podoben sadonosnemu vertu, katerega bodo vsi St. Jurčani veseli. Prihodnji rod pa bode blagoslavljal imena onih mož, kateri so tako blagodušno in izdatno delali za blagor in korist svojega naroda.
-č-
Pohorje. (Konec.) Rekel sem v svojem pervem dopisu med drugim, da nam je, če hočemo svojo sveto nalogo vestno in častno izpolniti, treba obi-lega čitanja. Izobražen učitelj je res velika dobrota šoli, a sama znanstvena izobraženost še vendar ne napravi dobrega ljudskega učitelja. Treba je, da si učitelj prizadeva, to, kar ve, tako pripraviti, da ga tudi otrok razume. Mnogokrat mislimo sicer, da se to, kar otroku povemo, razume samo po sebi. A vendar, kar mi tako lehko prestopimo, je slabemu otročjemu razumu sila težavno. Sprašujmo same sebe in premislimo, kako bodemo poravnali grudasto pot, po kteri ima deca hoditi. Da to „ grudasto pot" kolikor mogoče poravnamo, treba nam je marljivega pripravljanja za vsako uro, za vsak posamezen predmet. Brez pripravljanja ni plodonosnega poduka, ni sploh kaj dobrega mogoče. »Den Zufall lasst nur der Gedankenlose walten, der Kluge verfahrt nach einem festen Plan."
Kako skerbuo se nekteri gospodje pripravljajo za učilni poskus, s kte-rim se hočejo pri domačih ali okrajnih konferencah ali pri učiteljskih zborih odlikovati! Tu obernejo vsak stavek, vsako besedo, da, rekel bi, vsako cerkico po desetkrat, predno jo odobrijo. Pripravljajmo se za poduk le polovico toliko časa, kot ga porabimo za izdelovanje učilnega poskusa pred kolegi in videli bomo, da se bodo uspehi poduka v naših šolah podvojili. Da pa tem ložje vsako vprašanje, ktero hočemo v šoli storiti, vsak stavek, kterega mi-
slimo v šoli spregovoriti, pretehtamo, treba je pred vsem pismenega pripravljanja. Posebno mladim učiteljem je to svetovati! Pripravljajte se za vsako uro pismeno! Se ve, da porabite k temu veliko časa in veliko truda, pa se nam ne dii li za to plača, da posvetimo ves svoj čas, vse svoje žile svojemu stanu, šoli? A ne le šoli boste s tem pismenim, dobro premišljenim pripravljanjem koristili, ampak prav posebno še samim sebi. Perva leta bo pismeno pripravljanje jemalo res silno veliko časa, dajalo mnogo mnogo dela, a od leta do leta se to zmanjšuje in ko boste nekoliko let učiteljevali, imeli boste celo svojo metodiko v svojih zvezkih. V poznejših letih, ko boste imeli več drugih skerbi, Vam bo pri Vaših v mladih, srečnih letih izdelanih pripravah treba le tu pa tam kaj popraviti, kaj pristaviti ali izpustiti. Lehko boste delali po enojnem čertežu celo leto, celo življenje. Koliko nam pa te pismene priprave koristijo tudi še glede izobražbe naše stilistike, naše pravilne pisave sploh ! Vsaj vomo, kako slabo priliko smo vsi skupaj po naših šolah imeli, se pravilne slovenščine priučiti ! Po r a z u m n e m pismenem pripravljanji bomo odstranili sčasoma kolikor toliko te nedostatke in si priborili po lastni marljivosti dobro pisavo. Konci spomnimo se še besed Slomšek- ovih: »Učitelj brez vse vredne priprave po navadi pleve seje in ne bo dobre pšenice žel. Dober učitelj vselej dobro premisli, kaj bode povedal ; nabere rožic, koje bode sadil.'
A malo bi pomagalo, ako bi v naših pripravljevalnih zvezkih naše učilne poskuse še tako dobro sestavljene imeli, ako jih pa nimamo ob enem tudi — v glavi. Druga tirjatev do dobrega učitelja je toraj, da se te svoje sestavljene učne poskuse vselej dobro na pamet nauči. V šoli morajo ta doma dobro premišljena vprašanja iti »mah na mah", mora nam iti pravilen govor »kot bi rožice sadili," drugače postane uk dolgočasen, neploden. »Ees začetek je trud, tega ne strašite se, moč neizmerna je sklep." Ako še po končanem nauku popravimo, kar pred morda nismo dobro dovolj napravili, potem pa »omne tulit punctum." Svoj današnji dopis ne vem boljše končati, kot z onim znanim nemškim distihom :
„Taglich bereite dich vor, gilt Lehrern wie juugen so alten;
Weisst du auch meistens das Was? macht dir doch Muhe das Wie ?"
V r h o v č a n.
Brežice, 20. junija. Ali nič ne slišiš in nič ne bereš, dragi »Popotnik," kaj ljudje o Tebi govore in pišejo ? Ali še ne veš, da se nekaterim celč nepotreben zdiš, ter žele, da bi prepustil potovanje drugemu šolskemu listu, ki ima v Ljubljani zagledati beli dan. »Slovenski Narod" in »Slovenec" bi namreč rada spojila vse tri dosedanje slovenske pedagogične liste v enega, ki naj izhaja v središči Slovenije, v Ljubljani, povdarjaje, da le »v slogi je moč", ter nas svarita, naj ne cepimo moči. Po »Narodu" naj se imenuje nov šolski list »Slovenski učitelj," ter se ureduje strogo času primerno, če hoče, da bode zadostoval sedanjim tirjatvam na šolskem polji, če hoče biti pravi branitelj pravic slovenskega učiteljstva. A »Slovenec" zahteva, da mora v novem šolskem listu vladati tisti duh, ki sedaj veje po »UčiMiskem Tova-
risu." Kje je sloga? — ,Slovenski Narod" tako, .Slovenec" tak<5, [in Bog si ga vedi, kdo še tak6 in Uko. Kaj praviš Ti k temu? - Menda ne boš nasprotoval novemu podvzetju *); a samo prosim Te v imenu spodnje-štajar-skih učiteljev: le pod tem pogojem priterjuj tej nameri, če bo novi list zares učiteljski in šolski, ako bo v resnici pravi zagovornik šole in njenih učiteljev; ne pa, da bi zbog same vdanosti do drugih samega sebe pozabil. Tovarši! dokler se ne prepričamo, da je nov učiteljski list res za nas in za šolo. a ne zoper nas, deržimo se našega .Popotnika," ter ga podpirajmo duševno in gmotno, da mu bode mogoče, reševati uzvišeno nalogo in ustrezati željam njegovih prijateljev,	-o-
Planina na Notranjskem. — Dne 8. t. m. se je veršila tu pri nas okrajna učiteljska konferenea pod predsedstvom g. nadzornika J. Eppicha. Okolo desete ure je otvoril g. predsednik zborovanje z jako obširnim govorom, v katerem je osobito važnost šolskih vrtov povdarjal, ter učiteljstvu toplo na srce polagal, kaj in kako naj ravna, da bodo šolski vrti sedanjim tirjatvam zadostovali. Ker prvi referent g. Mandelc ni bil navzočen, je poročala sama gospodičina T. Sterle o prvi točki dnevnega reda. V lepi, gladki, domači besedi je razpravljala vprašanje : „Na kak način bi se že v ljudski šoli zoper ubožanje ljudstva delati zamoglo?" ter omenjala osobito delavnost, štedljivost in umno gospodarstvo, katero naj bi ljudska šola v prvi vrsti gojila, da se zopet povrne blagostanje med naš ubogi narod. O ponavljavni šoli sta govorila g. Repič in Kermavnar. Oba govornika sta se strinjala v tem, da je ponavljavna šola nepotrebna naprava, katera učiteljstvu obilo truda in sitnosti prizadeva, a koristi pa čisto nič. Tretje vprašanje: „Kedaj in kje je tako zvana koncentracija pri poduku v ljudski šoli na svojem mestu?" sta reševala tudi jako obširno gosp. Pleško in gospodičina M. Galle.
Po skupnem obedu v Lavričevi gostilni, kjer so se vrstile napitnice z milim narodnim petjem, smo si ogledali razvaline nekdanjega Ravbar-jevega gradu in veličastno Planinsko jamo, kjer pridere reka Unca iz Postonjske jame zopet na dan. Okolo sedme ure smo se poslovili s trdnim upanjem, da se v prihodnjem letu zopet v polnem številu vidimo. Na zdravje! -p.
Iz Kerškega. (O slovenskih p i s a n k a h.) Kako so se učitelji še pred nedavnim časom pritoževali, da jih trgovci in založniki se slabimi pi-sankami preskrbljujejo ! Slovenski učitelji smo pa še pogrešali posebno takih pisank, katere bi imele napise in razlaganje slik v našem domačem jeziku. Teh tožeb zdaj vendar ne bo slišati; kajti dobi se obilo pisalnih in risalnih zvezkov, kateri imajo vse lastnosti, kakoršnih si učitelj ali učenec le želeti more. Toda veliko truda in napora je bilo treba, da so nas razni založniki s takim blagom preskrbeli. Kolikokrat sem z drugimi učitelji vred premišljeval, kako bi se takove pisanke na svitlo spravile. Nagovarjali smo posebno ljubljanske knjigotržce, naj bi se tega podvzetja lotili; ali nobeden ni pokazal toliko podvzetnega poguma. Obupavši nad domačini začel sem nagovarjati knjigotržce in tiskarje po drugih deželah. Posrečilo se mi je bilo 1. 1875
*) Se ve, da ne.	Uredil,
in 1876 v to nakloniti tiskarja W i n i k a r j a v B r n u (ki je že bil svoje dni izdal po Lesarju poslovenjene Pokorni-jeve letopisne sešitke s predpisi), in F e 1 k 1 - n a v Pragi, katera sta založila dobre pisanke (prvi) in risanke se slovenskim tekstom. Po teh pisankah in risankah so učitelji začetkoma nekaj segali, a ne dosta. Razlog temu je bilo, da učitelju takrat ni smela biti prva skrb za vpeljevanje domačega blaga, pa tudi to, ker je vožnina iz teh daljnih krajev pri malih naročbab, kakoršne delajo navadno slovenski učitelji in trgovci, veliko stala. Ker so se kmalu potem Musilove *) pisanke jako hvalile, nagovarjati smo začeli nekateri slovenski učitelji Musila, naj svoje blago tudi se slovenskim tekstom preskrbi. Toda ta prošnja ni bila uslišana; še leta 1879 mi je g. Musil pisal, da ne utegne to delo še v roke vzeti. Jaz vendar še nisem miroval, ter sklenil predlanskim s a m lotiti se nevarnega podvzetja in založiti pisanke z zemljevidi slovenskih pokrajin in risanke na podlagi Gr r a n d a u e r - j e v i h risarskih predlog. Komaj sem jaz z velikimi stroški svoje blago na svitlo spravil, dobim sebi na škodo, a slovenskemu šolstvu na korist, dva tekmeca — dva konkurenta. S pomočjo „Narodne šole" in zlasti g. S t e g -n a r j a izdata: g. 6 r u b a u e r svoje pisanke s p r i r o d o p i s n i m i slikami in g. M u s i 1 s pomočjo g. B r e z o v n i k a in drugimi svoje z z g o d o v i n s k i m i podobami tudi v slovenskem jeziku. Tim založnikom smo vse hvale dolžni. — Vsakemu poedinemu založniku teh pisank toda se ni smejati in veseliti se; kajti ne bodo delali velikih kupčij. Šo namreč še nekateri učitelji, kateri si bodo omišljevali tudi v bodoče še le nemško blago. Drugi bodo pa še dalje trpeli, da bodo kramarji in trgovci prodajali tiste slabe pisanke, katerih je 100 kosov za 80 kr. Vrli slovenski učitelji se bodo pa veselili novih pisank. Ako bodo želeli, imeti najboljšega blaga in pa zgodovinske slike, naročili si bodo Musil-ove pisanke. Če bodo prednost dajali prirodopisnim podobam, segli bodo po Grubauer-jevih; če bodo hoteli imeti pisanke z zemljepisi ali pa brez njih, segli bodo po mojih. Toliko sem hotel o slovenskih pisankah razložiti. Potem pa še nekaj. Ivedar učitelj otrokom blago prodaja, mora biti res vesten, kakor po pravici in resnici g. Brezovnik to poudarja, ali učitelj, ki ima na kmetih največkrat pičlo odmerjeno plačo, mnogokrat veliko obitelj brez lastnega premoženja, mora tudi na to paziti, da nima pri prodaji zgube. Mnogo revnih otrok je, katerim mora zastonj dajati, so zopet drugi, kateri mu za dano blago denarja ne prinesč; zato se prigoditi utegne, da ima pri naročenih 100 pisankah, če ga s poštnino vred fl. 1.70—1.90 stanejo, prej zgubo nego dobiček. Vsaka reč ima torej dve strani, eno dobro, eno slabo. Toliko v preudarek.	J. L.
Novice in druge stvari.
(Presvitli cesar) je daroval v svojem in v imenu cesarjeviča Rudolfa 300 gl. krajnemu šolskemu svetu v Brezji marenberškega okraja za stavljenje nove šole.
*] Musil je direktor nižederske tovarne
(Pisanke v ljudski in meščanski šoli.) Kakor je »Popotnik" zadnjič poročal, je naučno ministerstvo pisanke se slikami, ki niso z lepopisjem v nobeni dotiki, v ljudskih in meščanskih šolah prepovedalo. Danes dostavljamo temu še to, da se smejo vse do zdaj dovoljene in odobrene pisanke s podobami še samo dve prihodnji leti, t. j. do konca šolskega leta 1882/83 rabiti. Zvezki s predpisi, pravili ali slikami, kako se ima pero deržati itd., se smejo samo z dovoljenjem deželnega šolskega sveta rabiti. Vendar je pri vsakoverstnih pisankah gledati na to, da imajo dober in dosti bel papir in da niso nepotrebno predrage. — Zdaj je v tej zadevi vsega prepira konec.
(Vabilo) k seji ormuškega okrajnega učiteljskega društva dne 7. julija t. 1. ob 1/211 uri predpoldne pri sv. Tomažu. Dnevni red: 1. Zapisnik, došla pisma, nasreti. 2. Kako zamore učitelj na ljudstvo upljivati ? Ref. Sr. Majcen. 3. Nazorni nauk v ljudski šoli. a) Razdeljenje učne tvarine za 1., 2. ev. 3. šolsko leto. b) Učilni poskus. Ref. g. Kosi. „Sv. Tomaž," krujepisna in zgodovinska čertica, obravnava g. Majcen starejši. Na obilno udeležbo vabi odbor.
(Vabilo) k seji konjiškega okrajnega učiteljskega društva dne 7. julija t. 1. v Konjicah. Na dnevnem redu je mnogo predmetov in tudi razgevarjanje o vprašanjih za letošnjo skupno konferenco.	Odbor.
Spremembe pri učiteljstvu.
0.	Janez Miklavec imenovan je nadučiteljem na deški šoli v Celji. G. Anton Sket, učitelj na Plešivcu (okr. Šoštanj) je šel v pokoj. Poslano. Kdor hoče menjati z nadučiteljsko službo na dvorazrednici blizo prijaznega mesteca (IV. plač. razr.) naj se oglasi pri g. L. Potočniku, nadučitelju v Šmartnem pri Slovengradci.
Sledeče službe
za učitelje ročnih del se razpisujejo:
1.	Št. Jur pod Tabrom, združena z Gomilskim, letna plača 150 gld., ter se mora po 8 ur na teden podučevati.
2.	Gornji grad, združena z Bočno, letna plača 160 gld., ter se mora po 10 ur na teden podučevati.
Prošnje s spričevali zmožnosti in znanja slovenskega jezika se imajo v štirih tednih krajnemu šolskemu svetu v Št. Jurji, pošta Vransko, oziroma Gornji grad, poslati.
C. kr. okrajno glavarstvo v Celji
20. junija 1881.
C. kr. namestnijski svetovalec:
Haas m. p.
Ed. Musil-ova
zaloga pisalnih, risalnih in računskih zvezkov. Dunaj, Tuchlauben 6.
Nova izdaja Musil-ovih zveskov se slovenskim tekstom je z visokim e. kr. ministerijalnim odlokom dne 9. februarja 1881, št. 1395, za ljudske in meščanske šole dovoljena in priporočena.
Imenik do sedaj izišlih Musil-ovih ilustrovanih pi-sank s slovenskim tekstom.
Leopold Babenberški.	I Cesar Josip kot zdravnik.
Leopold V. Krepostni.	Nadvojvoda Karol pri Aspern.
Ustanovljenje koroških vojvodov. Nadvojvoda Franc Josip in straža.
Rudolf Habsburški in duhoven. Friderik Krasni. Rudolf IV., ustanovnik. Friderik s praznim žepom. Cesar Maks na Martinovi steni. Znni-jeva junaška smert. Princ Evgen pri Belemgradu. Cesar Josip pri plugu.
Cesar Franc Josip v Brigittenavu. Bitka pri Visu.
Cesarjevič Rudolf in Dr. Brehm.
Jeames Watt.
Majak.
Avstrijska poslatev v severni tečaj. Severin in Odoaker. Karol Veliki v šoli.
Musil-ova nova izdaja risank se pridanimi risarskimi predlogami.
Cena Musil-ovih pisank in risank. *)
kos
Pisanke, navadni format k 8 listov po 100 kosov gl. 1.50 1 2 kr.
„ veliki „ „ 12 „ „100 „ „ 3.— 4 „ Risanke, 19—24 ctm. „ 8 „ „ 100 „ „ 2.— f 3 „
(zgledne zbirke pošljemo na željo brezplačno in
franko.
*) Musil-ove pisanke za računanje so po ceni enako pisankam navadnega formata.
Ured.
Založnik M. Ž o I g a r , urednik J. L o p a n . tiskar J a n.^K a k u š v Celji.