PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne MaTJce
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
fcT. — NC). 2235
EaiwrO m mkinmi
d-cUtt Buiwr, 1)«- 1». IUM7. M ihf iwx ufhrr «i	ill
uatirr i he Act ol (Ujunnm uf M«rrfc 5, IH/M
PROLETAREC, April II, 1951
Published Bi-Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
LETO — VOL. 46
ALI Ml GA BOSTE OBVAROVALI?
V Parizu se je več tednov vršila konferenca namestnikov \ nanjih ministrov Anglije, Sovjetske zveze, Francije in Zed. držav, da se domenijo, ako je mogoče ugladiti pot za konferenco vnanjih ministrov teh štirih sil, ki naj bi s sporazumom odpravila
BORBA ZA OLJNA LEŽITA NA BLIŽNJEM VZHODU
V	produkciji olja so Zed. države na prvem mestu, Venezuela na drugem, Saud Ariabija na tretjem in Iran na četrtem. Sosedni Iraq je na sedmem mestu.
Vsa oljna bogastva na bližnjem vzhodu (v muslimanskih deželahjizkoriščajo ameriške, angleške in Je-loma francoske o line družbe. V Venezueli v latinski Ameriki ima monopol izkoriščanja oljnih ležišč Standard Oil vzaiemno z drugimi oljnimi korporacijami Zed. držav.
Oljna poba v Iranu, ki se ie prej imenoval Perzija, pa so last Annlo-iranske o line družbe. Večino delnic v nji ima anqleska admiraliteta. Petrolejski teritorij v Iranu, ki qaMzrablia Anglo-iranske oljna korporacija, obseaa 100,000 k v. mili, torej približno toliko kakor je velikost sedanje Jugoslavije.
V	Iranu in v sosednem Iraau ie že dolgo v teku gibanje za odvzem petrolejskih polj tujcem ter jih bile v splošnem višje kot so sc vrniti ljudstvu, oziroma jih podržaviti.
Predsednik iranske vlade general Ali Razmara je tomu nasorotoval. Marca to leto je bil umorjen. Atentat nanj bil izvršen v mošeii. Za njim ie bil izvršen atentat na njegovega justičnega ministra, ki je rani podlegel. Sah je imenoval za novega predsednika via- ^	^^
de Husseina Ala, ki je bil iranski ambasador v Wash- jemezda zvi^na v primeriTvi-
ingtonu. Tudi on nasprotuje podržavljenju iranskih šanjem cen, že gre. V unijah je
oljnih polj. Toda iranski parlament je kitlalu po aten- približno petnajst milijonov de-
tatu na Ala Razmaro soglasno sklenil oljna polja v ,avc.?v; z*P<>*l™\h vsega skupaj i	i »i i i	7. . .... X.A. J' v '	pa jih je nad sestdesi t milijonov,
Iranu angleški družbi vzeti ter (ih izročiti državi, nam- | nevštevši one, ki delajo na far-
Inflacija je zdaj tej deželi največja nevarnost
Kdo je Zed. državam sedaj najbolj nevaren? Nekateri trdijo, da val zločinstev ter korupcija. J. Edgar Hoover pravi, da komunisti, ki jih je baje kakih 45,000.
A najbolj razsodni ljudje, poznavalci ameriške ekonomije, pa smatrajo, da nas inflacija lahko uniči, ako se bo nadaljevala kot se sedaj.
Vzlic vsem raznim vladnim odborom, ki imajo nalogo uvajati kontrole nad produkcijo, cenami, mezdami itd., vidimo, da ti jezovi ne drže vode. Jezovi so vsi v razpokah in voda dre skoznje kakor za stavo.
Vladni uradniki, ki so najeti za reguliranje cen. priznavajo hote ali nehote, da rastejo ne-glede na zakon. &e nikdar niso
KOMENTARJI
daj. Vladni uradi skušajo, da bi draginjo zajezili, pa se zdi da ali io ne morejo, ali neznajo, ali pa smo res že toliko v inflaciji, da vse nič ne pomaga.
Naš sloviti dolar je zdaj iz-
Zbira in presoja urednik
Zed. države so bile nekoč pri-1 slabšali in Korejo uničili, bežališče stotisočev mladihfan-, _ „ ^ ,	...
tov, ki so utekli iz evropskih de- , Dr Stevan I> u rov ic Durov ič)
žel pred prisilno vojaško službo Je P™1*1 v teJ dezeU hlP°ma Zdaj je to stalna ustanova tudi znan' ko Je bil° v tisku ln V pri nas. Ko je prišel pisec teh dlu oznanjeno da jS iznašel
vrstic v Ameriko, je štela zvez- zdravll° Proti raku To novico je
na kopna armada 75,000 mož vr*fcl v svet sloviti mediclnec Sedaj jih ima nad tri milijone dr Andrew C. Ivy. Dr. Durovic, Med vojno jih je imela 12 mili-. f*nogorec po rodu je baje de-
jonov. Morda ne bo dolgo, ko jih al na lznaJdbl 20 let- Je bo spet toliko, ker mir po svfetu	iz Jugoslavije in sem je
kolikor ga je, je na zelo šibkih 1 iz Argentine skupno s nogah.	svojim bratom Markom, ki je
' odvetnik. To zdravilo je dr.
Zvezni kongres je sklenil, da Durovič krstil z označbo "kre-sme predsednik Truman poslati j biozen" in napravljeno je iz v Evropo 100,000 naših vojakov konjske plazme. Dr. Ivy ga je za ojačanje armade držav atlant- preizkušal na številu bolnikov skega pakta, ki se jo sedaj gradi in trdi, da posebno pri nekaterih pod vrhovnim poveljstvom ge- z velikim uspehom. A mnogi nerala Eisenhowra za zajezitev drugi veščaki, ki se trudijo iz-možnega vpada sovjetske mili- najti zdravilo proti raku, dvo-tarizirane sile prot zapadu. Ta- mijo, da je "krebiozen" kaj dru-ko smo vzlic miru v Evropi vse- gega kot le nov poskus, ali pa eno v vojnem stanju in tri četr-! vse skupaj le potegavščina. To-tine vseh dohodkov zvezne vlade da ker je o tem poročal dr. Ivy, gre za kritje stroškov, ki jih še ne pa kak šarlatan, je med bol-imamo s prošlimi vojnami in za niki na raku zavalovelo novo pripravljanje na bodočo.	| upanje. A so bili kmalu obenj.
Krebiozena, tudi ako res kaj po-
Tudi vojna v Koreji je za na-
X . . , , . _ .1 maga, ni še v lekarnah. Vse je so deželo zelo draga stvar, ee-;samo šele poskus Nov
prav se je uradno niti ne ozna- kakršnih je na tisoče v medicin-čuje za vojno temveč le za "po-Ukih klinikah širom sveta.
sedanjo napetost po svetu. V Washingtonu so zborovali vnanji reč jih podržaviti. Iranska vlada pa bo kajpada delala
miniitlri ronuKliL 1	Am,—iL. :_ V.J j_<___ _ ______ia,	.
po svoje, ker parlamenti v muslimanskih deželah nimajo take moči kot nor. naš konqres, ali angleška ter francoska zbornica.
ministri republik latinske Amerike in Zed. držav, a govorili so največ o obrambi. In imamo diplomacijo Združenih narodov, ki skoro zdržema konferira. A miru pa ni od nikoder.
Poskusi za sporazum
med veliko četvorico imajo veliko ovir
Tudi ameriška diplomacija trmasta. — Knf tn kje
so glavni vzroki, ki preprečujejo pomirjenje po svetu? — Angleški in francoski tisk o položaju.
V začetku marca so se v Pa-

mah.
I
Potem je v deželi milijone starih ljudi, ki žive od penzij, ali pa od prihrankov.* Vse. kar imajo, penzije npr,, so plače-Tudi delavet na iranskih petrolejskih poljih so se ! vane po starih določbah. Torej uprli Angležem. Toda iranska vlada je nastopila na- so iim na P«d1*si nakupne v red-silno proti njim in proti demonstrantom v Teheranu, nosti *niiane P°,ovico glavnem mestu Irana. V drždvi je proglasila preki sod. Toda niti še s takimi nasilji ne bo mogla zadušiti ljudske zahteve za odvzem iranskih prirodnih bogastev tujcem.
Angleška olina družba v Iranu ^pridobivala
nad 30 milijonov ton olja na leto. To je ogromna jsr: iina. Iranu je od tega plačevala le malo odškodnine.
Več pa so znašale podkupnine iranskim oblastnikom. In angleški, ameriški ter tdrugi tuii oljni interesi se nadejajo, da jim bo s pomočjo podkupnin še mogoče tudi v bodoče izkoriščati petrolejska polja v muslimanskih deželah bližnjega vzhoda sebi v korist.
Angleška olina družba v Iranu u poslu je okrog 65,000 delavcev. Vse dobre službe imaio Angleži. „ ..	. .	Druga dela opravljajo Indijci in domačini. Plačani so
Rusija proti militanziranju	. ■ - . S. . ... 1	.	i	. .
Nemčije	mzko• Angleški kapitalizem se v izkoriščanju tujih kra- '"f,ar|Ja »vezni kongres, ne
Vzrok, da sovjetska vlada ho- * jev ni nikdar brigal za blagodar ljudstev. V Iranu je	frJZ'^Z^'Sl Z'
če tak sestanek je. ker smatra, ogromna večina prebivalstva brez šol, brez bolnišnic, so Zed. države prelomile pots-, ^ zdraymkov ;„ brei v$ake $ocia/ne ^^ Nji
licijsko akcijo'* Združenih narn dov proti korejskim in sedaj ob enem tudi proti kitajskim komunistom. Ni bila prav nič potrebna, ker smo s svojo intervencijo položaj na daljnem vzhodu po-
Rak je zelo razširjena bolezen. Zdravijo jo na razne načine, največ- z nožem. Res učinkovitega zdravila proti njemu še ne
(Dalje na 4 strani)
ministri vnanjih zadev teh dežel, ali pa kaki drugi njihovi zastopniki, ki naj bi pripravili tako agendo, na podlagi katere bi bil sestanek vnanjih minis-ministrov trov mogoč; namreč da bi jim bila v naprej zagotovljena možnost sporazuma.
rizu sešli podministri vnanjih zadev Anglije, Francije, Zed. držav in Sovjetske zveze, da pripravijo agendo za nadaljevanje
konference vnanjih velike četvorice, na kateri bi sklenili med sabo sporazum o spornih zadevah in s tem odpravili sedanje napeto stanje po svetu.
Anglijo bi v tem slučaju zastopal Herbert Morrison, ki je na- ^
sledil prejšnjega vnanjega mi- , . .	. , ... ,
• ♦ v ♦r>	ir i damski sporazum glede Nemčije. ,
nistra Ernesta Bevina,^ Francijo | ^^ £ da J ^ okupac^, boljše ni za navadno rajo niti v Egiptu in sploh nikjer
vso Nemčijo združi in da se mi- na bližnjem vzhodu, razen v Turčiii po preobratu, ki
litarizma v nji več ne dovoli , je bil izvršen po prvi svetovni vojni.
Vse zavarovalnine so na vrednosti enako izgubile, namreč posmrtnine in druge, zato ker dolar ni več dolar temveč je vreden v nakupni moči komaj ie polovico.
0 A** imaš hUm. fm ~d«j kajpada veliko več vredna kakor pa
enaka hiša pred leti. Prodaš jo
in zanjo precej dobiš. Toda ako kupiš drugo, nisi nič na dobičku. In če pa plučujes stanarino, tudi veš. koliko več te stane v teh
časih.
Silno so cene dvignjene tudi v slučaju ako potrebuješ bolnišnico, zdravnike in zdravil. V nobenem primeru ne gredo navzdol. In temu pravijo ekonomi
Nekaj o naših stvareh
Robert Schuman, Zed. države Dean Acheson in Sovjetsko unijo Andrei Višinski.	, A ..	. , . w,,
Amerika pa je sedaj za Tiboro-
Spor radi bodočnosti Nemčije žitev zapadne Nemčije in da se To konferenco je v prvi vrsti jo pritegne v atlantski pakt, ki predlagala sovjetska vlada — je zasnovan po ameriškem nana j več radi bodočnosti Nemčije črtu za obrambo proti ruski Oziroma povsem radi nje. Vlada agresivnosti. Ali bolj naravnost, Zed. držav je na sovjetski pred-1	<Konec na 4. strani!
log odgovorila, da vanj pristane j edino ako se v agendo vključi' tudi druge zadeve, ki povzročajo sedanje napeto stanje, ne samo Nemčijo. Francoska in angleška vlada sta podprli ameriško stališče. V Moskvi so potem se vedno trdili, da se gre pred vsem radi bodočnosti Nemčije, a končno so pristali v to, da naj bi agenda vključevala tudi druga sporna vprašanja.
Vse štiri vlade so nato pristale tudi v predlog, da naj se bi naj-prvo sešli, kot že omenjeno, pod-
TTTVVTTfVTfTVffTTfTffTVVTT
KONCERT
pevskega zbora
France Prešeren
zen da obetajo regulacije, ki pa nič ne pomenijo — saj ne v prid vašemu žepu. To čutite sami vsak dan iz skušenj.
Sovjetska zveza je na bližnjem vzhodu zelo zainteresirana. Iran meji ob Rusijo. Vlada v Moskvi si je posebno po drugi svetovni vojni prizadevala dobiti od iranske vlade o line koncesije in ker jih ni dobila
'Dalje na 4. strani)
UPRAVNIŠKE NOTICE o prejemkih in drugih zadevah bodo v prihodnji številki.
Vodje unij še vedno zelo "razočarani"
Vsled oboroževanja, vojne v Koreji ter napetega stanja po svetu, je zvezna vlada spet uvedla vse sorte "kontrole", kakor smo jih imeli v minuli vojni. Tako npr. je uvedena kontrola nad produkcijo, nad blagom, nad cenami, nad mezdami, stanarino itd.
Predsednik Truman je imeno-
Ijudske koristi kaj
jačati naš
kršu i m so malo mar.
Na omenjenem sestanku je bilo veliko zgražanja tudi nad	..
načelnikom urada za kontrolira-
i delke tudi zastopniki omenjenih se v naprej pritožujejo, da so
nje cen. Minilo je'že precej tednov, »d kar so bile zamrznjc-'
rozevanje, oziroma <4national defense".
Res so bili nato pozvani v te odbore oziroma v kontrolne od-
Mnogi velebizniški listi so jih vsled izstopa obdolžili, da so zastavkali proti narodni obrambi. Razočarani voditelji unij pa
unij. Kmalu so se z načelniki sprli, prvič ker naraščanja cen življenskih potrebščin niso ustavili, in drugič ker so ovirali in
V NEDELJO 15. APRILA
ne, in sicer "zamrznjene" takrat, ko so bile višje kot še kdaj prej., x ,	. , fl Ljudje so pričakovali, da bodo	zahteve za zvišanje
val za načelnike teh kontrol iniža||e saj na Usto si > ka.| mezde. Končno se je glavni kon-
bivše magnate ratmh korparaci, kfAnc w bi,e d|m se , j. trolni načelnik domenil s svoji-
in tako ima vse vodstvo teh vaz- ,	i. .. .	mi ljudmi toliko, da se jih do-
nih oddelkov vlade "big busi- «ela vojna v koreji. In naravno, voh avii||ti onim deIavcem ki
ness."	med članstvom unij se je začela lvIUnja že dolgo niso bili de-
Mnogi unijski vodje s« sr zahteva za zvišanje mezde ve- ležni, drugim pa le v soglasju z
vsled tega zgenili in pred nekaj čati. Vlada pa je odredila, da se višanjem cen.
mora "mezde" "kontrolirati", in "big business" je pritiskal.
meseci sklicali konferenco, na kateri so bile zastopane AFL, CIO, organizacije železničarjev
in UMW. O Trumanu so se jako naJ 80 ™™™nc. kritično izražali, a po krivici. "Tega ne smemo dovoliti", so On ima svoj "fair deal" le na rekli na omenjeni konferenci Lawndale Masonic Temple1 je«iku. V praksi pa dela tako voditelji unij. Ob enem so urgi-
kakor je za "big business" naj- rali Trumana imenovati v kon-
2300 S. Millard Ave.
Toda višanju cen noče biti ne konca nc kraja in po vsakem zvišanju mezde narastejo bolj kot pa je znašalo ali znaša zvišanje zaslužka.
Zastopniki unij so kmalu spoznali, da so v teh vladnih uradih brez pomena. Imeli so le "po-
Ch
icago,
▲▲▲▲▲AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
boljše. To mora biti jasno vsa-	trolne odbore tudi zastopnike svetovalni glas". Tako so neke-
kemu, ki pozna zvezno adinini-	delavstva, ne samo predstavnike ga dne vsi izstopili iz teh služb
stracijo ter njene akcije. Na	industrije in trgovine ter far-, in znova izjavili, da ima vso he-
v ladnih mestih so ljudje iz ve-	marjev. Ves ta aparat ima v sedo nad kontrolami le "hig
lehiznisa in pa "politišni", ka-	bistvu nalogo pospeševati obo- j business".
zapostavljani in da o vsem odločujejo privatni interesi v prid višanja profilov
To je resnica, ki pa bi jo morali voditelji unij vedeti že dolgo, dolgo prej. Namesto tega pa so zbirali in trošili denar svojega članstva v agitaciji za tisto stranko in za njene kandidate, ki jih sedaj zapostavlja, češ, kdo bi se po volitvah brigal za vas!
Ako bi Članstvo unij bilo organizirano tudi ( politično z delavskim programom, tedaj bi teh petnajst milijonov unijskih članov tudi politično kaj pomenilo. Kajti z njimi hi enako glasovale tudi njihove žene in take močne delavske politične organizacije vlada ne bi mogla ignorirati, niti ne "big business". Ker pa je tako kot je, so si unije s svojimi oportunističnimi voditelji vred tega same krive.
Sredi marca t. 1. se je kongresni odbor za raziskovanje protiameriških aktivnosti spet oglasil s seznamom organizacij in listov, ki jih smatra, da ne delujejo v korist te republike,
pa "subverzno", karkoli to je. V svojem sesnamu ima ta čuda« odbor »a svoj* čr^i liaii Cud* Iri slovanske liste: pravna«t. Glas Naroda in ProletaTca	^
Ne da bi bil zastlšan,
ne da bi se mogel zagovarjati, te kak takle neodgovoren odbor "obsodi" meni nič tebi nič. Ima špijo-ne, na katere se zanese, agente provokatorje in razne raziskovalce in naseda denuncijantom ter hujskačem.
To
so povečini ljudje, ki bi bili prav tako naprodaj Stalinu ali Titu, vragu ali pa papežu. In tudi so. Imamo dokaze in skušnje.
Ta prečudni kongresni odbor je natančno podoben 26-letnemu mornarju Edvardu C. Burtu iz Hibbinga, Minn.
Burt, ameriški mornar, ki je bržkone krokal v Honolulu vso noč ;— to je bilo v nedeljo 18. marca, je srečal zgodaj v jutru nekega človeka, in tisti človek ga je obgovoril: "Kako se počutiš v tej službi? Čemu ne bi šel v mojo?"
Mornar Burt iz Hibbinga v Minnesoti si je mislil . . ."aha, pa sem zalotil v zgodnjem jutru komunista . . ."
Nabil ga je do nezavesti — dal mu je batin s pestjo od petnajst do dvajset, rekel je, da ne ve. Pretepeni človek pa še manj.
Ko ga je mornar Burt iz Hihhinga zbil, je poklical taxi, s šoferjem sta vzela zbitega "komunista" vanj ter ga odpeljala na glavni policijski stan v Honolulu. "Tu sem vam privedel komunista številka ena." je rekel navdušeni mornar iz našega Hibhinga v Minnesoti.
Policijski uradniki so se zanimali — menda sta bila oba ta človeka zelo "okajena" in ker sta bila tudi oba v civilu, nič ne veš hipoma, kdo sta.
Na policiji v Honolulu pa se je kmalu dogrtalo, da je do nezavesti proti komunistom navdušeni ameriški mornar Burt iz Hibbinga pretepel do nezavesti major-generala Davida M. Schlatterja, poveljnika ameriške zračne sile v ondotnih krajih.
Srečala sta se zgodaj zjutraj omenjeno nedeljo v Honolulu — mornarja iz Hibbinga je obgovoril prijazen človek — in halo — Burt ga začne otepati z hatinanii, rekel je, da ne ve, ali jih je bilo toliko in toliko — ve Ic, da je zbil "komunista številka ena" v Honolulu v nezavest.
Mornar — navdušen od pijače ali od kogar že — menda največ od propagande, je šele na policiji izvedel, da je nabunkal do nezavesti našega major-generala David M. Sclahtterja, ki poveljuje v ondotnih krajih naši zračni bojni floti.
Generala Schlahtterja je pripeljal naš Burt iz severne Minnesote na policijo vsega krvavega in zbitega, ter vzklikal— "vjel sem komunista . . ."
Ko je doznal resnico, se je streznil. General, ves otekel v licih in po životu, je baje dejal: "Ne bom ga tožil vojnemu sodišču, ker svoje dejanje je izvršil s patriotičnimi motivi."
Tako je ta general Schlatter opravil svojo stvar, in si bo zdravil prebiti nos, obrvi in še kar drugega je mornar Burt pokvaril v njemu, še dolgo časa.
Samo zato, ker ga je mornar Burt zavlekel vsega pretepenega na policijo — češ, vlovil sem na Havajih najbolj nevarnega komunista, je bila ta vest v ameriškem dnevnem tisku omenjena jako na kratko.
A kriči pa o tistih — oziroma proti onim, ki so od prav takih karakterjev, kakor je trapasti hibhinški Burt, vrieni od enakih ignoramusov na "subverzno listo".
Proletarec je o njih že veliko pisal. Vsakdo — tudi današnji uredniki Ameriške domovine in drugih klerikalnih listov vedo, da ni koristim tej deželi, ali svetovnemu miru, ali koristim našega ljudstva napravil niti za piko škode. Vse, kar skušamo, je delati v dobrobit vseh. To — kajpada, pa se ne da vedno tako, da bi mogli nasprotnikom ugajati, pa naj bodo lizuni ali magnati. Mi bomo šli svojo pot dalje.
\
1
PROLETAREC
S«daj še vedno kakor v "starih časih
ii
_______ysr.^AJNTEI^gSE DELAVSKEGA LJUDSTVA.	_
IZHAJA VSAKO DRUGO S RUDO Izdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, III.
(.1 ASII O JI <;<>S| OVANSKI SO( I \l IMK \» /\ I /I
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3 00; za pol leta $1.75;
za četrt leta $1.00 Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uratju najposneje do petka
popoldne za priobčitev v Številki naslednjega tedna.
PKOLETAREC
Published bi-weekly by 'the Yugoslav Workmen's Publishing Co., Inc.
Established 1906.
FRANK ZAITZ. Editor
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1 00. _ Foreign Countries: One Year $3 50; Six Months $2.00
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROckweii 2-2864
ŠPANIJA POD FRANKOM BO AMERIKI SLABA IN OB ENEM DRAGA ZAVEZNICA
Angleška in francoska vlada ne kažeta še nobene volje, da bi se Španijo povabilo v severoatlantski pakt. Vsled tega krožijo govorice, da bodo Zed. države same sklenile obrambno zvezo s Španijo točno po kroju atlantskega pakta. Kajti v naši deželi ni proti diktatorju Francu in njegovemu fašizmu nobene jeze, razen da so tej zvezi nasprotni ameriški liberalci, ki pa jih je malo in so v kongresu in v Trumanovi administraciji brez vpliva. A tudi mnogi liberalci so se sprijaznili z idejo, da nam bo Španija v mrzli in možni vroči vojni proti komunizmu koristila.
Sklep organizacije Združenih narodov, naj se Španijo — dokler se ne bo demokratizirala, diplomatično ignorira, je že dolgo zavržen. Zed. države, Anglija in Francija, imajo v Madridu spet ambasadorje, namesto le nižje uradnike v svojih poslaništvih, kakor so jih imele dokler ni bil omenjeni sklep ZN razveljavljen. Zvezni kongres je dal Francovi Španiji veliko posojilo in
do rodne zemlje, saj vsaka ptica rada poleti tja, kjer se j^ izvalila — ali to nas ni molilo v našem delovanju za izboljšanje
socialnih in političnih razmer v
prakso
Kamor prideš slišiš pritožbe
|Ljudje smo pač ljudje, pod- in tarnanje zaradi slabega zdrav-vr£eni dobremu in slabemu, po- Ja. Revmatizem, (Slabljenje srca
trebni medsebojne spodbude, posveta, sodelovanja, razgovora.
deželi, kjer smo povečini Ce se temu umaknemo — zagre-
postali državljani in kjer smo pustili svoja najboljša leta v trdem delu, ki je naši novi domovini rodilo bogate sadove.
Mi sami nimamo kdovekaj od tistih bogutih sadov. Imajo naši rojaki po naselbinah svoje hiše in lote, mal odstotek imamo pri-lično dobro situiranih posameznikov, trgovcev, malih podjet-r nikov in drugih, ali v splošnem spadamo med tiste milijone Zemljanov o katerih je rekel veliki predsednik Lincoln, "da jih je moral Bog rad imeti, ker jih je toliko ustvaril . .
Kajpada, bi se človeku skoro urinila misel, da smo postali vsled tega resignirani, da nam je vseeno, če za nami raste trava ali ne. Jaz zelo dvomim, da je tako, človek ni tako ustvarjen, četudi v splošnem ljudske množice delajo vtis velike nebriž-
nimo. Poznamo samo svoj prav, postanemo ozkosrčni, za dobrobit družbe malo koristni, Tter
in druge nadloge mučijo naše stare naseljence. Pač prihajamo v leta, pa neradi priznamo to. Nekateri mislijo, da je vseh teh padlog krivo težko delo v rovu v mladih letih, toda, ker ravno
pomagamo utemljevati baš to take nadloge tepejo tudi ženski
proti čemur smo se borili: so cialno nebrižnost posameznika. V tem pogledu je torej zanimanje za naš stari kraj še vedno znamenje žive socialne zavesti med našimi naprednimi ljudmi.
spol, pač ni rov vsega kriv.
In pa še en problem imamo zdaj na stara leta, katerega v mladosti nismo poznali: nesporazum med "mladino in starino". Mi, ki smo šli od doma v tuji
In, ker sem to misel razpredla svet, smo živeli svoje življenje, že tako daleč, bom v tem pravcu kakršnega si je že kdo mogel in skušala napisati še kaj o nas sa-| znal urediti, brez umešavanja in mih in morda še katero iz moje- nadzorstva "tastarih" ki so osta-ga obiska v Jugoslaviji in neka- k lam "preko luže". In tako smo terih drugih evropskih deželah. | fcili pisemsko v prijateljskih sti-
da ne bo več treba vprašati urednika, kaj naj napišem.
Današnji svet je še vedno tak kpkor je bil ko so bili aero-plani prvič uporahljevani v vojne namene. Sploh vse orožje je ali ni bila črta tako ostro žase-tcliko izboljšano, da se lahko v veliki vojni v par mesecih pokonča kana, plot ne tako visok.	. ..
milijone ljudi - ne le vojake pač pa vse od kraja. Tako se je Včasrh so bili med naprednimi ko^ da ^lisTz^t L7V*
Korcji m prHe'da se bo vojna lz Korcie raz*iri,a *,a™ ^^- Srn.o.mii, A s;
sanja zagrizeni klerikalci, ki so nadomesti kar je bilo zamuje-
kih z njimi.
Drugače pa je zdaj z nami. Naša mladina je zrasla v drugačnih razmerah, v drugačnem svetu. Ima svoje navade in nazore, ki navadno prav nič ne soglašajo s starimi, ki se pogosto Toraj, Proletarec in njegov j res vse preveč krčevito oklepa-nosti in. do neke meje, tragične' urednik sta spet na nogah Vese- svojih navad in nočejo pogle-patetičnosti. Po mojem mnenju n nas tc Da bi le oba list in dati okrog sebe kako se spremi-se je naš človek s toliko pozor- j urednik trdno stala na nogah še njajo časi. Navadno se nobena nostjo ozrl nazaj na staro domo-j mnogo let. To želimo vsi prija- stran noče potruditi razumeti vino zato. ker ie nrav tam nri-l^ lista in urednika. Toda dg_ drugo, in posledice teh nepri-
si se take želje lepo glase, ven-	rodbinskih odnošajev tr-
dar za urednikovo zdravje ali I* le starši, pa pri plačevanju računov lista
v tiskarni zaležejo toliko kot! V bližnjem mestecu Girard ie Blazev/egen. Za to je treba pa0 živi Fred Warren nekdaj boje.
bolj konkretnih sredstev. viti urodnik ^evitega socialis-
tičnega lista Appeal to Reason,
vino zato, ker je prav tam pri šlo do tako temeljitih socialnih sprememb, da je to močno odjeknilo tudi tukaj med nami in nas določno ločilo v dva tabora, ki sta sicer obstojala tudi že prej,
proti ni bilo skoro nič opozicije, kot je bila proti podpori Titovi toliko proti komunizmu v Evropi in se pripravljamo v nji na vojno |	hIi^L ^I^^ ncga Dobn
Jugoslaviji. In podporo Amerike bo Franco še deležen. Glede z njim, čemu zanemarjamo vojno proti njemu v Aziji? Ako izgu-	^^ok^^T Z*™di tega spet za8aziti še bolj jem dežele. List so prosekutirali
obrambne zveze med njima se pogajanja že dolgo vrše — tajno! bimo vojno v Aziji, bo tudi vsa Evropa zapadla komunizmu in'0011111" in	"	^ 1 "
Kajpada Ameriški obrambni stab ima tam že dolgo svoje veščake. ^ zmagamo v Aziji, v Evropi morda sploh ne pride do vojn* da študirajo predvsem teren za letališča, ki bi jih zgradila in Tako tolmači te stvari kongresniku Martinu general MacArthur,
ki hoče, da naj bomo za vojno tudi s komunistično Kitajsko, ne Farno z Rusijo v Evropi.
Toda stališče zvezne vlade je, da pošiljamo v Evropo našo armado in oborožujemo države atlantskega pakta zato, da obva-
ki je nekako pred 40 leti včasih izšel tudi v nad dva milijona iz-
napada., napredne struje. izko- ne«a. Dobro. Toda ^ bi imeiTut	vUd£
nscevalei delavstva. demagoski. zaradi tega spe, zagaziu ^ ^ d ^ ,
politiki .n podobna baza. danes v dol«, je bolje, da se omeji na i na vse načine in urednika obišče
lir«;u	i;;« ~ ~ „ ~	.	.	*	— -----* —	"" *»'nune m uic-unma i>uis»ce
Ustih prelije mnogo	sest ali pa na štiri str ni r^j	lokalnt.L,a dnevnika
tinte rad. vprašanja če je nov	nek.j kot nič. ,Op,Ta številka e
sistem v Jugoslaviji ka, vreden	izš)a le na šestih straneh baš radi	njega kako izjavo kako sodi o
ali ne, ce imajo prav tisti, kiitewa a uoaimn H-. h.,	j - t ,zJ',vo KdKO 0
—- ka5 pohvalijo ali oni. k.	na o„n,h	pnhodn,«	današnjih svetovnih prob em.h,
r	4	na o.imin	dobro vedoc, da ie postal nek-
In v nasprotnem tab,)- Vec povestnega štiva in do-
tam
grajajo.
daj bojeviti socialist, ki se ni
ki
upravljala ameriška bojna sila. In Franco je obljubil v slučaju vojne z Rusijo dati na razpolago svojo armado, ki šteje ali bi štela kak milijon mož — toda je pristavil, da le pod pogojem, ako jih Amerika oboroži, ker Španija nima sredstev za to. Francova armada obstoja edino v namen, da varuje Francov fašizem in maso
se lahko kroti tudi ^zastarelim orožjem.	I mi pripravljali napad na Rusijo. MacArthur pa deluje za napad ^^ in Gliste ter n« na • ,	...... , ,	_________o-
To se je pokazalo letos v drugem največjem mestu v Španiji na Kitajsko.	I ji , a \ u	i" nimiv, saj pri večini čitateljev. I seveda tiidi jako konservativen
pred ne ljudi spion, so premen Hi Ne mislim dopisov, v katerih se In potem hlastno priobčijo nje-
vs" pogrevajo od starosti z mahom govo izjavo, češ, poglejte, tako-arnc poraščene bajke, ki jih je namile sodi o tem socialist, zdaj ko Stavka v Barceloni se je pričela drugi teden v marcu. Vsa za razširjenje vojne v Aziji," iz česar bi lahko'nastala" tretja sve- na'neoadaJo ~	P!™*0"1 Pripovedovala stara ba-| ga je pamet srečala'"
ljudska masa je vzkipela. Vladni ljudje so zanjo dolžili komuniste tovna vojna, bi bilo najpametnejše, ako se bi jezikavega Mac-krivim, toda ameriški reporterji so to zanikali ~ kajti tudi v Bar- Arthurja upokojilo. Truman bi morda to že storil, a se boji, da bi
pol rvn i ni tfca mac« Iznmil n ici iArio	nilriAV rlmoii/. nn ^iinnn IA * ~	..	« 1______A! .11___1__1 m______j. a >« . .
rujemo zapadno Evropo pred možno rusko invazijo, ne pa da bil 1^JlS^L^ m^JmII^V*	bi nare- ba* ^ hudiča ne beriča, na stari,i rkv»ir\**airiiois A^u... _ ^^i..;_______j zo m SV°J «nJev "a ol>ooo- dilo list se bolj privlačen in za- rost zelo razočaran in vsled tega
celoni ni vsa masa komunistična kot nikjer drugje ne. 2upan je I to napravilo v ameriški javnosti silen razkol. Truman je bil na
vsled obupa, ker se mu je to prigodilo, zbolel in odšel na varno Pacifiku že osebno pri MacArthurju in ga nedvomno svaril, naj
»0m**orti.	ne dela izjav, kakršne povečujejo svetovno napetost, in da i
t«vrn.H V pristanišču in v trgovinah je bil obrat	neha ruvariti proti politiki državnega departmenta A očividno
popolnoma ustavljen. Množica je navalila na mestno hišo ter jo	nič dosegel, ker MacArthur dela v naprej po svoje 2al da mu
skusala zazgati. Po ulicah je oril krik, "hočemo hrano in svobodo!-'	mnogi pomagajo, posebno republikanski politiki, ki ga smatrajo
Dobili Sft SVincPnkP vTf»«;»n io riannlriiln Pr-innn.m	: „ _ : „ ____•___n____t _ rr> .	, . .. .	.	f.
na star način, mar- bica za pečjo. Saj se najde v na-več nas vse skupaj smatrajo za selbini dovolj drugega zanimi-kandidate koncentracijskih ta- Vega gradiva, če človek pogleda borišč v slučaju, da bi tukaj pri-1 okrog sebe. šlo do kaj takega kot se je do-	...
gajalo v Jugoslaviji pod itali jansko in nemško okupacijo, ko
V prejšnji številki lista omenja urednik, da so zdaj naši
dr"«' >i"dje miselno bolj v starem kraju kot kdaj prej. To je raz-
ANA P. KRASNA:
popolnoma strta
Ubitih v nji in ranjenih je bilo stotine ljudi — samih revežev. ki so se uprli neznosnim razmeram v Francovi Španiji. Vlada ni mm
dala o številu ubitih nobenih podatkov. In na njeno željo je kapi- g^S	M%! M%Mi#AMa1
lalistični tisk v Zed. državah poročal prav na kratko. To je bilo |\a| D« 1101 llcIDISCIVl« prav tudi državnemu departments ker bi se mu ne zdelo dobro.	M F	M	F
da bi se o Španiji baš zdaj, ko se jo priteguje v zveto za možno vojno proti komunističnemu bloku, širile slabe senzacionalne
j izdajalci bogato žetev
Pečat je tem huje pritisnjen vsem tistim, ki simpatizirajo z novo Jugoslavijo. In ker se naši napredno misleči ljudje
Bo pač precej resnice v tem, da povprečni človek postane na starost konservativen, ali nazadnjaški če hočete, da so mu neprijetne vsake novotarije in spremembe. In da imajo delavske mase prav, ko pogosto zah-
zave-
Chicago, III. — Zadnjič sem Proletarca." se ustavila v Delavskem centru Nekako
tevajo, da se naj stari voditelji, ki so prenehali biti koristni svo-vidno iz našega časopisja. No.ljemu razredu, umaknejo mlaj-eden izmed vzrokov našega za- šim. bolj energičnim in za nove nimanja za stari kraj je — kate- ldeje bolj sprejemljivim močem.
dajo da skušaio v Jutmslavm	^ ^omenil T ker Kajpada to ne drži vselej. Kar
vSŽtomJe his ričn h ovo^ tamkaj zdaj vladajo popolnoma poglejmo naprimer našega Et-vrescanje n stenemn novopete- drugačne razmere. Grade novo bina Kristana ki ie vkliuh viso nih "branilcev demokrac je t delavsko drravn v utori i« i , ,	• ,j nkijud \iso-
nač oa skušaio mnoiri «mi 7» I uT L . Ctrza)?' v katen Je od' kim letim še vedno v prvih vr-pac pa skušajo mnogi sami za- klenkalo pijavkam v fraku in ct£h boriteliev za bolišo in nra
dos iti svoji radovednosti in talarju. Pa ves naš napredni ele- DonlelJev Zd	in Pra"
IH",kraja mert simpatično spremlja njih
vesti. Ameriški časnikarji v Španiji so dobili jasen dokaz, da pri uredniku Proletarca Franku	vprašala "Ka^a nti nanifem^ ! u zanimanjem citajo podvige in skušamo jim poma-
franco ljudstva nima za sabo in da ga ukroča samo s silo. Koliko Zaitzu v zvezi z mojo knjigo	\r T P« naj napišem. vtlse razmh posameznikov, ki gati z raznimi zbiranji pnspev-
čase še! Taka je Španija, s katero se zvezujemo v imenu obrambe! pesmi. "Za lepše dni" katero je	Vnrasam" ^ - - ^------------- ■	J P spev
svobode in demokracije. In ker je taka, je ameriški tisk in radio o revolti v Barceloni molčal naši zunanji politiki na ljubo.
do bolan in je zdaj na poti okre
vičnejšo človeško družbo.
— A. Shular
..... ~ U.» . a.«™ je.fcJ^lV^e Ha^r^' y ^•r0..jJ0,??vi'?0 f^ posetii,	kov in s pošiljanjem paketov po- Prebivalstvo sveta
rawaiss:r •"	rrr • •
Hrt Kri 1 a n in io vrini na iv\ti nlrea
ii« urvciu ' lc	ao" a! pnviacuje njinove misli in po-	ljudi tambi 7P rwl nnlrrlni	W
GENERAL MacARTHUR DELA DR2AVNEMU DEPARTMENTU MNOGO PREGLAVIC
General MacArthur že dolgo deluje, da se bi Zed. države zapletle v vojno s komunistično Kitajsko. V Angliji in v Franciji se boje, da bo MacArthur res napravil kak nepremišljen korak in
svet zapletel v nov krvavi konflikt. Zato so poslanci v angleški,	, .	, ,
zbornici MacArthurjevo taktiko in njegove izjave že večkrat zelo	1koplČ^°
kritizirali. Zahtevajo tudi, da naj se mu vzame poveljstvo nad armado Združenih narodov v Koreji, ker s svojimi provokativnimi izjavami onemogoča diplomaciji, pobotanje s Kitajsko in s tem zaključenje vojne v Koreji. Zelo ljut je na MacArthurja indijski premier Nehru. ki je za končanje vojne v Koreji v organizaciji Združenih narodov največ deloval.
Meseca marca je MacArthur presenetil javnost, ker je na svojo pest "povabil" kitajskega poveljnika v Koreji na sestanek, da , ..	.	... končata vojno, in ako se ne odzove, bo razširjena tudi na Kitajsko do,znostim' P®tem bl ™>rda bilo in temeljito tepena. Naš državni oddelek je takoj pojasnil, da Mac- > saj za "^"»^e bolnike boljše,
za
»1 1 , . i - -	. ljudi tamkaj že od nekdaj kar
vanja, sem ga vprašala, kako gre SjI^MWi^a^i^Mtem'Tmtne«' ^m"5' • , ,,	, doma, kar smo sami okušali v Biro Združenih narodov „
z zdravjem. Nič se ni pohvalil in f^Z .i^l^r TZi: ■ S **T K	Vid?T' °tro^'h Ie,,h in to Je kar sku- statistike pravi, da se prebival-
sama sem videla, da" n, .samo ^ ^ftl ^IIZ^Z ""	"^Pravit, že za sedanjo ge- »tvo vsega sveta zviša povprečno
zdravje, ki mu teži misli, pač pa še nebroj drugih brig in težav, ki jih kot urednik lista najbolj pozna sam. Se zdrav človek težko zmaguje vse delo in odgovor-
na urednikovi mizi, bolezen pa človeka kar lepo položi v posteljo in se nič ne zmeni za kup, ki se nabira in veča na uredniški mizi. Seveda, če bi bolezen mogla ustaviti tudi misli, da se ne bi z bolniške postelje nenehno vračale k zastalemu delu in
v katerih se znajdemo — pa delajo, kakšni so uspehi, kako neracijo
vkljub temu ne zajemljemo iz bogastva teh virov. Ako bi mi bil rekel urednik Zaitz naj mu napišem pregled kakih tekočih vkoreninjenih socialnih nazorov dogodkov, uredim kake dopise, in me zanima vsak poskus, ki ga prevedem kak članek ali morda človek napravi, da bi ubogi raji vesti za prvo stran, in podobno, izboljšal položaj. In ker sem že bi s« mi zdelo to enostavno, to je: nekaj časa na svetu vem. da delo, ki sem ga navajena, ga vr- imajo taki poskusi strmo pot, šim že vrsto let, zdi se mi pa, '	" "
da »mo kar nekam opustili pi
en odstotek na leto. Sedaj šteje svet 2.400.000.000 ljudi. Od leta 1920 je njih število naraslo 500,000.000. Isti Hir<
liro pravi, da
reagira ljudstvo na vse to novo,
ki je pogosto drastično v svojih 1 n-:____ *	...
oblikah Sem ženska globoko	™ JuS«>^Padu ze od
..1_____.... K	I srede marca sejemo solato, na-
biramo regrat in ogledujemo sc Preblvals*vo množi najhitreje na katero gredo bi sadili krom-i V lat,nski Ameriki, pir; pravijo da je najboljši čas za saditev krompirja na sv. Pa-tricka dan (17. marca I, ki je že za nami in krompir posajen;
Arthur ni imel od nikogar navodila podati take izjave in njemu
ali misli tudi v bolezni ne dobi-
pa naročil, da jih mora v bodoče najprvo dati njemu v pregled. I bfr«e,i' Pač pa znajo z veliko Ker je bila provokativna, se kitajski poveljnik "vabilu" na šesta-1 h'tr'C0u.0^,etavat,1 vst, bri*e ln nek naravno ni odzval in kitajska vlada je na MacArthurjevo!^^	_	" C
grožnjo ljuto odgovorila.
Državni department je bil v zadregi tudi ko je šel MacArthur na obisk h Čiang Kaišku in 7. njim konferiral za napad na Kitajsko. Čiang Kaišek ima na Formozi armado kakih 300.000 mož, s katero bi se z ameriško pomočjo rad vrnil na kitajsko celino, da jo "osvobodi komunizma". Republikanski vodja, poslanec Martin je dne o. aprila prečital v kongresu MacArthurjevo pismo, v katerem pravi med drugim, da ne vidi nobenega vzroka, čemu bi se Čiang Kaišku branilo poslati svojo armado nad kitajske komuniste. Naša vlada na pritisk angleške vl^ide temu nasprotuje in omenjeno MacArthurjevo pismo jo jc spravilo v novo zadrego. V njemu pravi, da bo komunistično Kitajsko lahko premagati, ker je industrialno šibka, nima kavčuka in prav malo olja. Ameriška mornarica bi pomagala Čiang Kaiškovi armadi udreti s Formoze na celino, bombardirala bi kitajska obmorska mesta, ameriška letala pa mesta v notranjosti in v Mandžuriji. Gerilci bi medtem skupno s Čiang Kaiškom strmoglavili komunistično vlado in Kitajska bi bila rc-! Namignila sem, da bi mu lahko šena komunizma, ostala Azija pa komunistične nevarnosti. Mac- jaz prečitala korekture. Pa pra-Arthur misli, da bi Rusija vsled šibkosti Kitajske in ameriške pre- vi: "To bom žc naredil, ali pa moči rie šla v to vojno. Dalje MacArthur vprašuje, da ker smo Aijgela. raje mi kaj napiši za
ral pustiti na stran.
Videč, da simpatije v takem položaju ne pomagajo nič,-sem običajne želje za skorajšnje o-krevanje pustila na stran in enostavno vprašala Zaitza, če mu lahko kaj pomagam pri delu — kak večer bi bila pripravljena nuditi dokler senepopravi. Urednik Zaitz se je nasmejal in nekam zmučen sedel na stol ter gledal sveženj odtisov (korektur) ki so ležali pred njim — po daljšem prestanku je namreč spet imel iziti Proletarec in stavci so svoje delo že naredili.
sanje člankov, kot smo jih svoj čas pisali in objavljali v naših listih. Je resnica, kakor je pisal prav Proletarec, da se je v tem ozira med nami mnogo spremenilo. Med nami je res skoro več zanimanja za naš stari kraj, kakor pa za socialni in politični razvoj v naši lastni deželi, kjer živimo in si služimo svoj vsakdanji kruh.
To spremembo najbolj opazijo uredniki. In prišla ni ta sprememba preko noči, pač pa stop-njema. Nekateri pravijo, da je to posledica "lovenja coprnic" in se ljudje boje izražati svoje fpisli. Morda je delno to res, v veliki meri pa je vplivala v tem pogladu na ljudi že zadnja vojna in tik povojna doba, ko se je osredotočalo vse najboljše sile med nami v delovanje za zmago zaveznikov, za moralno in gmotno pomoč narodu v starem kraju.
Da, ta stari kraj! Kdo sc jc prej toliko zmenil zanj? Nosili smo pač v svojih srcih ljuba v
ker so odvisni od mnogih indi- tako ima menda
k;rLnj^:odS^jVo! kaj °PraVit *	krompir^
pa sc^veano . najdejo jem in ne samo s kačami. Zimo
ljudstvu
taki, ki nočejo in nočejo delati prav, v ospredju pa spet taki, ki jim zleze oblast v glavo in radi tega pogosto zgrešijo cilj kateremu so sledili dokler ni bilo treba postavljati teorije v
Tole mi ne gre v glavo ?
iW'iMwwwwi.wa"!* m<
Ali vam je naročnina potekla...?
Tekoča i te vilka Proletarca 1*
2235
Ako Je Številka tik VAŠEGA Imena n» NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, da vam ja naročnina potekla za toliko tednov kolikor je Mevilka v va-iem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite Jo!
Prihranite nam s tem pri delu in na pofttninil
smo imeli nekako srednjo in izredno suho do meseca februarja, potem pa dovoli dežja in snega. Farmarji pa so ob koncu zime čakali na ugodno vreme, da posejejo oves. ker mora biti v zemlji žc ob koncu marca. Tudi to je dovršeno.
Kadar premogarji zahtevajo zvišanje plače in drugo izboljšanje, in če t^eba to pod pro tudi s stavko, je kričanje vsekrižem kot da bo vsak čas zmrznila vsa dežela Prcmogarje obkladajo z nepatrijoti in uniji pa nalože občutno kazen. Ko sc pa vrnejo na delo. sc pa kmalo pojavi nad-produkcija in omeji delo le na nekaj dni v tednu.
Tod okrog obratuje — poleg ogromne mašinerije, ki koplje vrhno4>Iast premoga — tudi še nekaj malih rovov, toda to je postalo nekako sezonsko delo. Prično v jeseni in s prvim marcem so, zaradi pomankanja naročil spet skoro vse zaprli.
Kako to, da se vse vlade po svetu toliko matrajo izpopolniti svoja vojna ministrstva, ali kakor že se jih v kaki državi označuje. nikoli pa se ne domislijo, da hi hilo dobro imeti tudi "mirovni" portfelj v kabinetu, to mi nikakor ne gre v glavo!
PRIPOVEDNI DEL

Miško Kranjec:
Fara Svetega Ivana
roman
(NadaljevanjeJ Matija jih je ogledoval celo minuto, in celo minuto so vsi
kem "pretepu", ne da bi kdo vedel kaj natančnejšega, niti kdo . ..	je raznesel novico. 'Sušnikovci
sedeli negibno Naposled pa mu pa so bili v zadregi, ker $o pri-je oko obviselo na Plavšku in čakovali, da žandarji posežejo je rekel:	vmes. A četudi bi se to ne zgo-
|4fKaj pa vi, gospod Plavšek. dilo, bilo jim je neprijetno, ker
delate v tej družbi?" Za trenutek je premolknil in videl, kako je Plavšek prebledel, nato pa ga je že zalival val rdečice, ne da bi mogel spregovoriti. Matija pa je nadaljeval: "Dobro. Plavšek ... Pa vi, Podlesek? Lepo! Tudi vi, Miha
so se razkrili. V Klemencu so vi-
da sem slišal tvoj mogočni bas v zboru!"
"Jaz pa tvoj milodoneči te nor!" je odvrnil Podlesek.
"Se ust nisem odprl, pri moji duši da ne."
"Saj jih tudi jaz nisem."
Plavšek je mislil, pa dejal; "Nekdo je moral vpiti ... Jaz zase vem, da sem po nepotrebnem prišel v vso to kolobocijo, ki ji ne vidim dobrega konca " Odšel je. Naslednji dan ga je spet po-
deli nevarnega človeka, in šel* j gnalo k Matiji, pa že pred pol zdaj so čutili v vsej jasnosti, da ( dnem. Dejal je Gizi, da mora
je njihov nasprotnik.
Matija je ležal doma in se ni nič kaj dobro počutil. Ko se je pošta odprla, je Giza telefonirala
brezpogojno govoriti z Matijo. Poved la ga je v sobo in mu ponudila stol.
"Kako se počutite? Ali so ra-
Ali jej v bližnje mestece po zdravnika ne hudo nevarne? Zakai ne i?re-gospoda, od vas prišlo tole?" je in mu pojasnila, da bo treba tudi j ste v bolnico?" je blebetal v za-
na kar vse mu Mati drugega reči, kakor: "Bo
vprašal Matija in pokazal svoj šivati, kakor ji je naročil Ma-dregi, na kar' vse mu Matija ni krvavi obraz. "Saj meje Jugo-jtija.-	vedel drugega reči. kakor: "Bo
preden se je pripeljal kako." Gledal mu je v oči in ik. sta prišla žandarja, VK,el v?s njegov nemir, videl,
kako se je premikal na stolu.
Vprašanje je, ali jih je še kaj j kaj pridelta. Bolje diši doma-
es še če. nego kupljeno. In povrh je
in ali jih je mnogo, ki dane
• - -	T , —— — i >, 6 nupijvuu. ah puvrii je
verujejo v Jugoslavijo. Pravite,1 še v mestu vse tako drago. Sicer
da ne dajem nikake vere
je njen mož velik gospod, zato
Zato ker vam ne prikrivam ni- se pelje ona v prvem razredu česar? Mar je ne dajem že s tem, j Direktor je . . . Ali domače je ie
Hn eiim rir»«i«r i A n „	___J___I •	.	*
da sam prav nič ne obupujem, | domače . . . da verjamem, da bo tudi ta vihar nekoč prešel? Prepričan sem, da bodo naši narodi to državo, ako
Jim jo *e kdo razbije, »ov. ^ zgradili. Verujte, pri nas je še1	3
vedno mnogo ljudi, ki ne bodo hoteli biti sužnji, marveč bodo rajši poginili. Ti ljudje bodo reševali državo, tudi za ceno lastnega življenja. Ne sebe. državo!
Zenica je gladila s suho, zdelano roko težak jerbas, poln domačega pridelka .njenega last-
zraven nje na tleh in bila ponosna, da se more njena hčerka voziti v prvem razredu.
MNOGO LJUDI NA VAŽNIH MESTIH JE ZELO ZMESANIH POJMOV
slavije še niso padle. — Pa opro- <ge
stite. da sem vas motil. Lahko zdravnik
^; °brvnil se * in	Glza ker so že tudi tam izvedeli o
je stala v vezi. in sele. ko sta ' pretepu ', in da je v stvar za-
krvavega in kriknila:
"Matija' Kaj se Je zgodilo? Kakšen si?!"
"Najprej poglej če je kaj tople
opisal dogodek, a zatrjeval, da bi krivcev ne spoznal, četudi bi
In naposl^jj^a je le vprašal, ve-doč, da gfQe slaba vest prignala k njemu: ' Čujte, gospod Plavšek, povej-
še, da je napad bil pripravljen,
mašče-
TJ1"™ °IZa f vanJe' venc*ar P« ni hotel namig-L^SOCAm.\Se r0ka™ PriPravila niti na nikogar. Rekel ie samo:
imam t/TT TU ^^ -^kor koT^mi^ imam menda od noža. Giza je
jih privedli predenj. Povedal je te odkrito, kaj ste vi delali v
tej družbi?"
Plavšek je zardel kakor devica. "Vi si najslabše mislite o
vodo. stresla v njo hipermanga-na, medtem ko se je Matija sle
nikogar. neKei je samo: "Bom že sam poizvedoval."
kel. "Najprej mi izpereš to na Zdravnik ga je pogledal, mu plečih in pogledaš, če ni preveč zaSil rano na	in rekel, da
nevarno. Z roko ne morem
do I lahko ostane doma. Seveda pa
bro gibati."
Giza mu je izprala in dognala, da je bil zadet ob lopatico, kjer je nož nekoliko spodrsnil in je bila rana dokaj dolga, posebno nevarna pa ni mogla biti. Iz rane se je še vedno cedila kri. "Skoz najbrž ne bo," je rekla.
Ne, menda ni imel takega noža. da bi kost prebodel," je rekel Matija. "Dobro, da ni zadel pod lopatico in da kri preveč ne teče."
Potem mu je izpirala rano nad očesom. Ta je bila od bata. Od tega udarca je tudi bil omedlel. Oko je bilo zatqklq, debelo kakor I pest. Nad očesom pa je zevala naravnost.
mora imeti popoln mir.
Zaradi tega "popolnega miru" popoldne ni mogel, to je ni hotel sprejeti malega Plavška. Plav se k iz obupa tisti dan ni šel na svojo partijo k Podlesku.
Sicer pa tudi Podlesek ni imel mirnih ur. Docela ga je spravilo iz ravnovesja in je čutil, da ni "vseeno". Dejal si je kar odkrito:
— Zdaj sem pa ustrelil res lepega kozla!
Toda Plavšek doma ni vzdržal in je na večer pricijazil k Podlesku.
"Ti, ali je ovadil?" je vprašal
bodo reševali. Vi pa rešujete L SPrevt£n\k. Je Pogledal vse svojo hišo namesto države, pa sc	PreSC1^1 kartc Pr"
ne morete sprijazniti z mano, ko vam pravim, da bo v tem primeru hiša malenkost, država pa I karte zelo mnogo. Samo tavate, in vidite povsod samo boljševike, ki vam jemljejo hišo. Ne vidite pa Nemcev, ki vam bodo poleg hiše vzeli tudi dušo, ko vam bodo vzeli jezik in vse. kar imate. — Jaz vem, da vi v nedeljo niste vzklikali Hitlerju, a prišel bo čas, ko ne le da boste sedeli z vsemi istimi ljudmi za isto mizo, ampak tudi vzklikali. Ko ne bo države, si boste reševali hišo in živeljenje, klicali boste 'heir." Plavšek je sklonil glavo. Čutil je, da je vse to res, toda ... on ni mogel nikamor. Potem je vprašal:
(Dalje prihodnjič)
meni," je naposled rekel v zadregi "A tudi vam bi se lahko pripetilo kaj takega Saj smo kvartali vse popoldne. Hudič me je premotil, da sem ostal še zvečer, ko sicer moja soproga tega ne more videti. Vse je bilo kakor ob vseh nedeljskih popoldnevih. Vmes so politizirali, ugovarjal sem. ko so vsi vprek hvalili Nemce. Nazadnje pa se je Sušnik kratko malo spravil nad govor. Ne bom vam navajal, kaj vse je govoril, povem samo. da je v moje največje začudenje ne le hvalil Nemce, temveč povedal, da smo nekaka avantgar
SLUŽKINJA
(Iz Vukove zapuščine. — Ivan Vuk je bil mnogo let sotrudnik Proletarca. Ameriškega družinskega koledarja in Majskega glasa.)
vič v življenju njegove desetlet ne službe se mu je pripetilo, da ni poznal, komu je že pregledal in komu jih ima še pregledati. Pred njegovimi očmi je bila ženica z jerbasom v tretjem razredu, srečna, da pelje svoj pridelek hčerki, ki sedi v prvem razredu, ker je njen mož velik gospod in ki drži v rokah karto za svojo služkinjo tam v tretjem razredu . . . služkinjo — lastno mater . . .
"Kakšni sužnji smo mi pred veličanstvom mamona," je rekel v mislih. In postalo mu je tako grenko v ustih in tesno v prsih, da bi se najraje vrgel pod dirjajoča kolesa . . .
Koncert Prešerna bo 15. aprila
V zdravstvenih krogih se velikokrat razpravlja o ljudeh, ki odločujejo o usodi svojih dežel, o vprašanju miru in vojne in ki s svojo politiko drže svet v negotovosti. Ne veš, ali ga namenoma pehajo v katastrofe, ali počno to kar delajo preudarno ali pa brez vsake razsodnosti.
Seveda ne govore o njih zgolj psihiatri. Ampak mnenja slednjih so važna, ker krmarje sveta presojajo po njihovi pameti. Tudi o našem predsedniku Trumanu prav iz tega razloga veliko govore in zbijajo tudi šale na njegov račun.
1 Slišimo: "Svet je blazen!" Ali, ta in ta bi spadal v norišnico, ne pa za predsednika vlade.
^Shakespeare je dejal, "da blaznost in velikega duha loči prav tenka stena."
Jasno je, da to, kar počno današnji državniki, ni genijalnost. A je menda že od nekdaj tako, da so bili celo največji geniji čestokrat označeni za blazne ali pa jih je zdrava pamet tudi v resnici zapustila.
O njih so v knjigi "Boj z bolečino in smrtjo" razpravljali Rene, Fulop in Miller in iz nje priobčujemo sledeči odlomek:
Chicago. III.
"Za zamreženimi okni ždi v
Pevski sbor Prisilnem Jopiču Auguste Com-te, utemeljitelj pozitivizma <mo-
Stara ženica, že nekoliko vpo-gnjenega hrbtišča vseld dolgo- ubranim petjem in pa znani ž'en-letnega vsakodnevnega dela in, ski pevski zbor Slovenske žen-trpljenja je težko nesla za mla- ske zveze. Nekaj pesmi bo zape-do. elegantno in lepo damo te-la priljubljena, fina solistka žak jerbas-prtljago.
France Prešeren priredi tudi le-i j i , , . . , , tos kakor po navadi zadnjih dva- dl\oslovJe« ki izhaja iz danega, ind vaj set let svoj redni pomla-1 trdnega' P°z,tlvneSa 'določnega* dinski koncert z bogatim sporedom. Zanj se zbor pridno pripravlja.
Nastopil bo Prešeren s svojim
pozitivnega (določnega) in hoče izločiti vse, kar je nerazumljivo, nadčutno). Vse živ-
stansko blaznico St. Remy. Bolni van Gogh gleda dolge ure
skozi okno na solnčnice, rože, drevesa, polja. Hipoma pograbi za čopič in kot obseden slika in slika. In to so njegova najboljša dela, ki spadajo obenem med naimočnejša dela modernega slikarstva.
"Moji živci so že iz otroških let razdejani," piše Dostojevskij svojemu prijatelju Solovjovu. "Mnogokrat sem imel občutek, kot da moram takoj umreti, in dejansko je potem prišlo nekaj, kar je bilo popolnoma podobno resnični smrti." V "mrtvem domu,'' v sibirski ječi so se ponavljali epileptičn^ napadi. Po takih napadih ga je za nekaj časa zapustil spomin.
In vendar so bila leta bolezni najbolj plodovita leta njegovega ustvarjanja. Sam je dejal nekoč: "Vi zdravi ljudje ne slutite, kako blažena čuvstva prevzamejo epileptika sekundo pred napadom. Mohamed pripoveduje v svojem koranu, kako je bil v raju, toda med epileptičnim napadom — boleznijo, za katero je trpel kakor jaz. Ne vem, ali traja ta blažena sreča sekunde ali ne, toda verjemite mi, vseh življenskih užitkov ne bi zamenjal za to."
"Blaznost ni nikako navadno zlo, ker blaznost je dala Grkom največje duhove," je rekel grški modrijan Sokrat. Njegov učenec Aristoteles je zapisal: "Slavni pesniki, umetniki in državniki
ljenje je Comte premišljeval I?™"V	. . ... ..
asr " "'
v novejšem času vi-
,	Angela Plut, ki je na koncertih
"Tam le v ta vagon vstopite," ! in drugih priredbah že veliko-1 ; ui	.
je rekla mlada dama nipokaza- krat nastopila. Nastop f £ tudi l^TnJ 0*1 ^^ V - la na vagon tretjega razreda, naš znani Solist, član zbora ft*!.. ° nameSt°	n°2' kl *a
_nOVega evr?pskega reda* da Gledala kako se je trudila že- šeren Thomas Cukale. Ze iz teh
in ko je imel pred seboj že jasno I' 7 J '	. ^ t
sliko in,iviti.ti*n-	dlmo tako nagnjenost pri Sokra-
tu, Empedoklu in Platonu. De-
sprehodu v gozdu pri Montmo-rcncyju ga je popadla blaznost. Ko je doma sedel, da piše, mu
široka, podolgovata rana.
Kdo Joi zdaj šel po zdravnika,M je zastokala Otza.
"Zdaj me boš samo lepo obvezala," je dejal Matija. "Ce
"Kaj se bojiš žandarjev?" se je poamebnil Podlesek. "Glej ga, otročička!"
"Bojim!" je vzkliknil Plavšek. "Hudiča vendar. Vseeno mi tudi
moramo biti sol naroda, da moramo sami vzeti v roke usodo tega naroda in ga rešiti pred angleško sužnostjo in boljševiško pogubo. Skratka, govor si lahko sami mislite z vsemi frazami, pač pa mi ni jasno, ali so se dogovorili za tisto hajlanje, ali pa se Jim je samo od sebe iztrgrflo ii srca."
"Iz srca je, prišlo, gospod
niča dvigniti težak jerbas v va- omemb vidite, da bo to res prvo-gon. Videla je, kako so ji drhte-! vrsten koncert.
doslej nisem umrl. do jutri tudi ni! Kako pa naj dokažem, da hi-^ Plavšek." je dejal Maiija "Saj
Sem. ha^lal * P"!*k*ve,. zašliše- pravijo: česar je polno
le mišice od napora na rokah in — ni pomagala. To se. mladi, le
pi dami tudi ne spodobi. Zato Je j pripVaVlja z "iepo točko služkinja, ki se jo plača.	'	F
Mlajša generacija angleško govorečih članov zbora se tudi
v pro-
gramu. Mnogo smeha pa bo, ko
•Lepo sedite. Karto imam jaz. boste sledili enodejanski kome-Bom ie »prevodniku povedala," J ™ jo je poučevala.
srce. usta
ko hvaležno, dobrotno. Ljubeče, bi rekel, je pogledala za mlado
^dSTj."^ ™ *bila v ***
utr. k zdravniku. Medtem ko vanja. morda celo sodišče. Na-	rada govore v zraven stoječi	vaeon Drve™' "o"
j. je on pripovedoval o dogodku, zadnje me pa še lahko stane po-	-Čudno." je rekel Plavšek "še razreda J	8 P 8 SedaJ Je "am da dobi-
mu je ona skuhala čaja katerega kojnino! Kako pa jaz pridem	sanjalo se mi ni. da smo pri'nas "Rada	......- •• m° za ,a koneert Lawndale
je popu in nato sta legla. 1---■ -----...	«-
med nemčurje, te vprašam? še tako daleč
Pri Sušnikovih pa so se ljudje1 študent sem si? navduševal
tudi kaj kmalu razkropili. Plav- domovino.
za
pa bi zdaj starec
sek se je tiho poslovil in izginil,; kozle streljal! Prekleto vendar' za njim je odšel Miha.	Sc spati ne morem, kar je ta voj-
Hudič ga jc moral prav zdaj j na, tako me skrbi, kaj bo z na-pnvleci, je zaklel Sušnik, ko mi. Vedno mislim, kam bi zbe-je ostal sam z Mico. "Skoda, da žala s soprogo, ako res kaj pride, jima le nisva odpovedala." je Nazadnje pa stopim še v tak dejal cez čas. "Saj sem vedel, drek. Presneto vendar, tako je
vse to neumno, a se bolj neverjetno. Ti, ali nisi tudi ti hajlal?"
._ i j i	! Ce sem jaz, si ti tudi!" je od-
Naslednje jutro je bilo čudno vrnil Podlesek. "Ne boš, Fran-razpolozenje pri Svetem Ivanu, cek, skupaj sva pila, skupaj bo-Ljudje iz Sušnikove sinočnje va plačevala. — Kaj si mi gledal družbe so bili poklapani. Po fari na usta?"
se je kaj zgodaj razneslo o ne-1 "Gledal ne, pač pa se mi zdi.
tako daleč ... Ali ste vi kaj pokimaval sprevodnik, opazujoč-1 Av v ,/J a
vedeli?" In ko je Matija pri k i- vse to. "Privezana ji je^.kakor I
mal, je rekel Plavšek "Pa zakaj domač pes. dasi ji nitiVmezin- S h ™£ ?
da vedno in povsod vohuni. 4
mi niste nič povedali?"
"Ali bi vam kaj pomagalo? Ali morete vi stran od njih? Cc služkinja." pridejo Nemci, vam bodo tako
ccm ni pomagala pri dviganju težke košare . . . Zares zvesta
let je potem preživel kot nevaren norec v norišnici in doma v sobi, predelani za blazneža.
Med blaznimi predstavami, ki so ga mučile, je pa videl pred seboj zakone pozitivizma in tedaj je pisal in spisal šest debelih zvezkov, v katerih pod novimi vidiki preiskuje vso zgodovino človeštva.
Na božični večer J888 leta.se živahno pogovarjata prijatelja in slikarja van Gogh in Gauguin, i O van Goghu je izšel v slovenskem prevodu biografski roman pod naslovom* "Sla po življenju'.) Nenadoma plane van ■■	precej sloven-1 Gogh, kot blazen pokonci, vrže
skih priredb. Njen avditorij je prijatelju, ki ga je od vseh sli
sliko pozivitistične filozofije, so
se mu misli zmešale. Pri nekem i"". ~ , ,
_____j .L ... . moknt in beneka sta mnenja, da
bi brez blaznosti sploh ne bilo
velikih pesnikov in umetnikov.
Pascal pravi: "Ekstrc mni duh je
brat ekstremne domišljije."
je vrgel v svojo ženo.'Dvanajst	je zapisal. "Geni-
Ju Je blaznost bližja kakor
diji "Kmet in fotograf
Zenica se je nasmihala neka-1	^^ T
, hvaWn,	rke tez»ve dobiti dvorano, ki
bi odgovarjala našemu progra-
ima svojo gospo, j« j Masonic Temple, 2300 S. Millard
smo imeli v
bližja Kakor povprečni inteligenci." Diderot meni: "Kako tesno se dotikata genij in blaznost! Nekoga vklentjo v verige, drugemu postavijo spomenik." Slavnemu zdravniku 18. stoletja Boerhavu se zdi delirij tako važen sestavni del duhovnega človeka, da trdi. "Vsak ve-Hfrl geni J nosi blodnjo v
Gogol j, avtor "Revizorja" in
"Mrtvih duš" je nenadoma začutil. da se ga prijemlje blaznost. V strahu pred njo bega iz mesta v mesto, dokler ga niso našli mrtvega med svetimi podobami in relikvijami.
Tudi mnogo državnikov in
______ Piščalka zapiska. Kolesa vla-
ali tako ti ljudje gospodarili. Ne ka se zganejo.
mislite, da boste mogli kam po- Sprevodnik vstopi v voz dal«. t , u 't ' ^ ----------
begniti. Saj ne boste utegnili., pregleda karte. V prvem razrc T	uK K?Vl°eV °rkcS"
Ce pa pobegnete, vam vzamejo du mu pokaže elegantna dama	s mojimi lepimi valčki
hišo Mar ste jo zanje zidali? i dve karti Eno za sebe drugo^^a "» I™	.ne",n0 ple_
Zanje ste si pritrgavali? Vedno za tretji razred. P	tudl. d™gim lju ste trdili, da vam bo komunizem ' "To je
koncertno prireditev jako karjev cenil za najboljšega, ko- v°jskov°dij in verskih oznanjc prikladen, spodaj pa je velikaj zarec absinta (žganje iz janeža) va,cev ic »ostalo bla/nih Ta\r,
v obraz in se nezavesten zgrudi
dvorana, kjer se bomo po kon-I čanem koncertu prijetno zabavali v družbi prijateljev in znan-
KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST
"PROLETARCA"?
•	Pridobivajmo mu NOVIH naročnikov
•	Obnavljajmo naročnino TOČNO čim poteče
•	Agitirajmo med drufimi naročniki, d« store isto
•	Prispevajmo v PROLETARCEV tiskovni sklad in priporocajmo to tudi drufim
•	Oflašajte v PROLETARCU priredbe društev in drufe stvari	i
•	Naročajte slovenske in anfleške knjige it PROLETARCI VB knjigarne
•	Poskrbite, da sl naroče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi tisti, ki tega še niso storili
•	Naročite KOLEDAR tudi svojtem v starem kraju in enako PROLETARCA.
Vsakdo naj stori ia nal list kolikor more, pa bomo vse težave zmagovaliI
-	pogleda damo
vzel niso. Zdaj boste v še hujši sprevodnik, dasi je vedel, da jc zagati: ali se boste zaradi nje karta za služkinjo, ponemčili ali vam jo bo pa vzel
biteljem dobre godbe.
Torej ne pozabite priti v nedeljo 15. aprila v Lawndale Masonic Temple. Dvorana bo
nacizem in vas pregnal." Plav- če hladno dama. kot bi hotela šek ga je gledal, nato pa dejal reči, naj je ne vznemirja. "Tam
"To je za mojo služkinjo," re-' odnrt-, nh	i j
n«	a___i_• i . , I Odprta ob dveh popoldne,
konccrt pa sc prične točno ob
tiho
4Vi nikdar ne vlivate nikake vere. samo človeka postavljate pred mučno izbiro. Povejte mi že odkrito, pa naj bo še tako strašno: ali smo že res zgubljeni? Za vedno? Ali je teh dvajset let bil samo privid? In ali so bile brezumne vse naac sanje pred ono vojno, vse naše navdušenje, naše slovanstvo? Mar smo na pesek zidali svojo državo? Zdaj, ko pojdem v grob, naj še doživim, da je vse bila zgolj prevara0 Saj to vendar ni mogoče, ne, ni mogoče!" Mahal je z rokami brezupno.
Klemene ga je gledal. Ne, Plavšku ni bilo vseeno, če se vse zruši. Dejal je:
"Ne, na pesek ni bila zidana. Naša država je plod stoletnih sanj idealistov, plod špekulantov med zadnjo vojno in ver-sajskega miru. Ce bi ne bilo pr ve svetovne vojne, Jugoslavije bi še danes ne bilo. Tako pa so se srečale sanje'idealistov z načrti realistov in zapadne diplomacije V Versaillesu so ustvarili Jugoslavijo. Vse bi bilo v redu, ako bi imel kdo braniti ta Versailles. A Versaillesa ni več in tako dejanski Jugoslavija nima več nobene mednarodne veljave, razen kolikor si jo še sama
v tretjem razredu sedi."
Sprevodnik salutira in gre.
"Prijazna pa ni," si misli sprevodnik in navajen na take reči, brž pozabi na njen neprijazni ton.
V drugem vagonu tretjega razreda vidi služkinjo. V dobro-
3:30. Pridite pravočasno, ker bi bilo škoda, ako bi kaj programa zamudili.
Končno naj še omenim pod pornim članom Prešerna, da lahko veliko pomagajo tej prireditvi posebno s tem. da povabijo nanjo svoje prijatelje in
na tla. Drugo jutro preži na svojega prijatelja z britvijo, da ga umori, toda Gauguninu se posreči uiti. Van Gogh se skuša iz obupa nad svojim blaznim dejanjem spokoriti z drugim. Odreže si levo uho, ga da v kuverto in pošlje nekemu dekletu v spomin. Prepeljali so ga najprej v' mestno norišnico in kasneje je šel iz strahu pred novimi napadi sam v bližnjo samo-
jc postalo blaznih. Tako štejejo med blazne Petra Velikega. Ivana Groznega, Pavla I.; za epilepsijo so trpeli Cezar, Mohamed, Napoleon. Ludvik XIII., Pij IX. Napade blaznosti sta imela veliki angleški državnik Cromwell in francoski Richelieu.
Pravega zdravila za bolezni duha do danes še ne poznajo. So razna ugibanja, teorije, metode, toda nekaj res zanesljivega še niso dognali.
u	—v ouuro- znance. Za pevce in oevke ie
hotnem, razoranem 1 cu ie začr-1. • V.,	, * e 'e
'	je zatr-. namreč veliko vesc ie. ako vidi-
tano vse življenje njeno, kakor na gramofonski plošči. Prijazne oči so se smehljale v nekaki zadregi in gledale v obraz sprevodnika.
Sprevodnik vidi, da hoče nekaj povedati in reče:
Dobro, dobro ... že znam.
eselje, ako vidi jo pred sabo polno dvorano. Frank Japich. predsednik Prešerna
Daily Worker v težavah
Komunistično glasilo "Daily Worker" v New Yorku jamra. Vi ste služkinja gospe v prvem ^e v ^eadalje večjih finančnih
razredu tam. Pokazala mi je va- te*aVah V uvodniku na prvi šo karto.	strani, pravi, da ima po $200,000
Obrne se k drugemu potniku z#ube "a leto, ki je bila krita s Nekaj mogočnega je prisililo I kamP*njfmi in prostovoljnimi sprevodnika, da se je še enkrat PrisP°vki- A v gonjah in tožbah obrnil k služkinji. Zdrznil se je *adnjih nekaj let proti komunis Njene oči so buljile vanj.
torn je list veliko naročnikov in
"Ne . . . ne,"* reče neposled I PrisP°v«teljev izgubil. V istem
poročilu pravi, da je.imel dnevnik že nad 45.000 naročnikov. Sedaj jih ima 14.000. njegova nedeljska izdaja pa 50.000.
"Zmotili ste se . . . Jar sem mati tiste gospe."
Sprevodnik je spustil klešče, s katerimi je preščipaval karte "Mati?"
Zenica pok ima z glavo in sc
Nemirni duhovi, polni idej so večinoma nestalni, imajo ene
zopet smehlja. V očeh ji sije domisleke zjutraj in druge zve-skriti ponos^	| (,er no J>oznajo V2trajnosti so
Da, rece. Mati Spremljam muhasti, domišljavi, ničemurni ■j-v,-. i«xrn KoiiKor si jo se sama jo v mesto nazaj. Mila je pri me ne/nosni " Tako ie rekeM^rH ' čuvi. Vprašanje je kako dolgo ni . . . Veste, majhno osestvo na R chelicu o pisatcHih s ka jo bo mogla ah pa hotela čuvati, imamo, pa sem ji dala seboj ne-1 terimi jc pa^cdn^občeval
Zbirka pesmi
"ZA l i rsi DIVI"
Spisala
^4nna P. Krasna
Knjiga obsega 128 strani in stane
- A
-mehko vezana $1.40 vezana v platno $2.00
Slednjih je izdanih le omejeno število. Vsakdo, ki si jo naroči, mu jo bo pesnica podpisala. Naročila bodisi za mehko ali trdo vezano knjigo naročite na sledeči naslov:
//I

PROLETAREC
2301 So. Lawndale Ave.	Chicago 23, III.
Pesmi Anne P. Krasne so pesmi iz življenja našega delovnega človeka, ki je šel po svetu za kruhom in se je vživel v novem svobodnem svetu, se boril za delavske pravice in za lepše dni svoje v Novem svetu rojene dece ... so pesmi domotožja po domovini onstran, pesmi velike, svobodne, a kontrastov polne nove domovine Amerike.
BORBA ZA OLJNA LEŽIŠČA NA BLIŽNJEM VZHODU
'Konec s 1. strani)
z lepa, je rodove ob meji pridobila za upor proti teheranskemu režimu. Toda avtoritete Zed. držav in Anglije so bile takoj na nogah in podprle tisti element v iranskih vladnih krogih, ki je proti kakršnimkoli koncesijam Rusiji. Obmejni upor, ki je bil v anglo-ame-riškem tisku označen za komunistično vstajo, je bil zadušen. Vlada v Moskvi je svoj diplomatični in grozilni pritisk na Iran umaknila. Sedaj pa seveda tako-zvani sovjetski komunistični agenti v Iranu in sosednjem Iraku spet pridno delujejo in materijal za propagando oa jim nudijo v izobilju domači krvosesi ljudske mase in pa tujske korporacije, ki bogate z izkoriščanjem prirodnih virov.
Zadeva v Iranu ie zelo neprijetna tudi za angleško laboritsko vlado. Doma je podržavila že 25 odstotkov industrije, vštevši premogovnike, doma je za socialno zaščito delavcev, uvedla je sistem javnega zdravstva in obljublja nadaljne reforme, toda v Iranu se ni v takih stvareh nič potrudila. Pustila je, da je angleška petrolejska družba tam samolastno postopala in držala iranske oblastnike na svoji strani s podkupninami, med maso pa je vsled tega stanja rastel srd proti Angležem in vsled enakih vzrokov je rastel in še raste tudi Iraku, v Egiptu in še marsikje.
Ameriške avtoritete pravijo, da so angleško vlado ter anglo-iransko oljno korporacijo že prjd mnogimi meseci svarile, naj popuste. Namreč, da naj Angleži v Iranu daio več besede v anglo-iranski oljni družbi iranski vladi in da naj dele z njo dobiček pol in pol. Toda očividno se niso angleški krogi nič ozirali na taka svarila in delali do starem, kakor so nekoč npr. v Mehiki in bili končno tudi tam ob oljna polja.
Ameriške korporacije skrbi, ako se bo srd domačinov na bližnjem vzhodu proti tujim interesom nadaljeval in naraščal. Olja Zed. države veliko potrebujejo vzlic svojim bogatim domačim virom. Anglija pa je povsem odvisna od uvoza olja iz tujina. In dobivala je skoro vsega, kolikor ga potrebuje, iz bližnjega vzhoda. Kaj pomaga vsa angleška in ameriška mornarična ter letalska sila v Sredozemlju, če pa se muslimanska ljudstva na bližnjem vzhodu enkrat odločno izrečejo za odvzem koncesij angleškim ter ameriškim interesom ter posebno oljna polja npr. v Iranu, Iraku in v Saudi Arabiji proglasijo za svojo last?	*
»
Z vračanjo krivde za rastoče sovraštvo proti tujcem v teh krajih na komuniste in Rusijo nič ne pomaga. Vzrok je brezmejno izkorišanje, ki so ga tujci vršili v teh zaostalih deželah dolgo dobo nemoteno. Ta doba gre v zaton in treba se bo prilagoditi novim časom.
je nejevolju Anglije in tudi Francije proti ameriški vladi tolikšna, da pride med njimi do razkola. To se ne bo zgodilo vzlic tem nesoglasjem.
Dasi je. Angliji ameriška taktika v Evropi zelo navšečna in še bolj v Aziji, z Zed. državami ne bo šla v odprt diploma-tičen boj. A nobena skrivnost ni,
Primitivna Bosna najbogatejši predel (i? nove, industrializirane Jugoslavije \y
Ko je bil pred drugo svet6vrto^V^nb*W<!] pa kaže, da je ta vojno na obisku v Jugoslaviji proga kljub dvojnemu tiru pre-naš stari Proletarčev znanec obremenjena in da ne ustreza George Maslach, je ob povratku popolnoma pokrajinam, ki le-
KOMENTARJI
(Konec s 1. strani)
poznajo. Roetgonovi žarki so bi-j kateri ljudje dobe milijone doli nekoč veliko upanje teh bol- larjev posojila na nič, da lahko
1	'	L	.	|	, I	,	j VJfWI IJC IVIUIOUI, JC UU UUV I umu ww|7V>llluilia p\ini UJIIIUIK, ni »v
nikov. a tudi to je slo naj ve* v ^ i eSen iS nR" nT wi v na"'m uradu Pr"vil da * v|Mjo juineje v osrednjih krajih nič. Žarki in bolniki. Morda «e I .K,sjHn v zapor kci svoje baron- nJeS0VI rojstni Hercegovini in Doslej Jugoslavija se ni imela bo dr Stevan Durovi* s svojim tjje vrže "levialno" BivSi i>od- v Bosni prav tako "" vse P0 sta"	ki bi držala skozi zem-
da Anglija od Amerike želi bolj | krebiozenom boljše proslavil. predsednik Zed držav Dawes rem ka^0,rI jeub,1° Pod Turk'-1 !jePisno <"-ed.š<e države, tako da realistično vnanjo politiko, po-	je v Chicago načeljeval banki. | "a,° P°f Habsburzan. »n nazad- b, Bosno povezala neposredno v
sebno v Aziji, kjer general Mac- V ..»Si deželi kolektamo v ki bi v zadnji krizi propadla, n'e P"! Karadzorzev.ci Nihče podolzni smen (jugovzhod, s
* ., , . i* i .j i	.	... i u- •: u	nrv-«	• se ne brisa za nasa sela, je dejal. I Srbijo in Hrvatsko, s tem pa
Arthur odprto naglasa zeljo z« zdravstvene svrhe vse kr žem ako bi ji lloovrova RFC ne pri- ,7 . . ? f .f J , | , 4 .. . . . .V
napad na komunistično KiUj-l	l^nLm Ro Jna pomoč Posodila ji je 50 Vprašal je tovariše v Beogradu, posredno ud. zdrug.m. republi-
ško Tudi vojna v Koreji je	predsednikom Roo ( mU ^	' jenar cemu ne, pa so rekli, da je zda, kam,. Z izgraditvijo normalno-
A ....	. ____ • ' ' ! seveltom je zaslovela organiza- .	,	bosansko hudstvo svobodno *----— t ..1,0
Angliji nepopularna in mnogi	J	•	je bil za vlado — to se pravi, za . , _ '
smatrajo, da je ne bi bilo treba cija, ki zbira vsako leto z veli- nas ki piaeujemo davkef izgub-'81 bo že P°magal° • • • in da je do nje prišlo največ kirn pompom denar za zdrav- ljen, toda banka je bila oteta, vsled nerodnosti ameriške poli- i lejenje otroške paralize. Tudi spremenila si je ime in še po-tike.	njega je prizadela pohabljenosi ( sluje.
Angleži v tem mnenju seveda in ker sebi ni mogel se je zavzel
Situacija v Bosni in Hercegovini pa se je povsem spremenila po. drugi svetovni vojni. Iz starih, primitivnih Bosancev in Bosanskega Novega do Valjeva Mili Sprohar je na seji Ml Hercegovcev raste nov rod _Mn osrednje Srbije. Po svojem
tirne proge Dobo j—Banja Luka pa bi dobila vzporedno železnico z magistralo Zagreb—Beograd.
Proga Dobej—Banja Luka bo del velike bodoče železnice-od
niso osamljeni, ker jih veliko pomagati saj otrokom. Potem racije SNPJ v Chicagu dejal, da r(Kj se otresa "narodne ži- pomenu ne bo zaostajala od pro-prav tako misli v Zed. državah, j imamo tu veliko organizacijo, je z iskanjem dohodkov na na- j votinje", rod, ki hoče iz Bosne Zagreb—Beograd, četudi bi Chicago Tribune npr. venomer ki se peča z bojem zoper jetiko, šib društvenih veselicah čez- jn Hercegovine ustvariti indu-l**0	za promet med ljud-
poudarja, da je masaker v Ko- pa razne druge proti srčni hibi, dalje težje, ker je vse toliko strijski predel, sličen vsemogoč'- skimi republikami. Toda nova reji Trumanova vojna in da jo revmatizmu itd. Večina nabra- drago, da ko odbor pregleda ra- nemu nemškemu Porurju.	proga bo imela nenavadno velik
je on začel na svojo pest, torej j nega denarja gre "promotor-	čune, uvidi, da delamo zgolj za
protiustavno.	jem", to je za plače, za vzdrže-	pivovarne, likerske prodajalne,
Z razumnejšo politiko z vseh vanje uradov in za reklamo. Bi-	grocerije. za stanarino in godbo
stran bi se vojno v Koreji lahko, lo bi pametnejše, ako bi brigo	Vrh tega so še drugi stroški in
ustavilo, preprečilo bi se nevar- za take stvari prevzela država,	koncem konca prireditelju res
nost napada na Kitajsko, kakrš- ker bi bilo to veliko cenejše. Ako	malo ostane, če sploh kaj. Ce pa
nega želi general MacArthur in ima denarja kolikor ga hoče v j	bi tudi društva dvignila cene in
tudi v Evropi bi napetost odje- vojne namerene, čemu ne tudi za	pa računala visoko vstopnino,
njala.	ljudsko zdravstvo?	bi pa udeležbe ne bilo. V tem
Ne sme pa se pri tem misliti, j	oziru se je med nami v Chicagu
da je temu stanju kriva zgolj Senatna komisija, ki je preis-	v zadnjih 30 ali 40 letih veliko
Trumanova doktrina za boj proti i kovala "organizirano zločinstvo j	spremenilo. In se bo še — brž-
komunizmu vsepovsod po svetu »organized crimei, je vprizorila	kone ne na boljše, in vnanja politika njegove ad- s televiziranjem res zanimiv
Porurj
Kolikšna bogastva skriva v svojih hribovitih krajih Bosna in Hercegovina, je mlada nova Jugoslavija dokazala že od pri-četka svojih prizadevanj industrializirati predvsem kraje z rudniškimi ležišči silami.
pomen za Bosno in Hercegovino, predvsem za industrijski razvoj te ljudske republike. Poslej bodo industrijska in rudniška središča v Bosni mnogo tesneje povezana med seboj. Zenica bo pre-
m vodnimi Jemala železno rudo iz Ljubije po 156 km krajši poti kakor
ministracije.
Kajti tudi sovjetska propaganda ne miruje. Kjer le more ustvarja nemir. In prav radi tega, da se temu nevzdržnemu stanju napravi konec, se pripravlja načrt za sporazum, ki bi omogočil, da bi lahko vse dežele živele če že ne vse vzajemno pa saj tolerantno druga ob drugi.
Vprašanje je mir ali vojna
so ljudje tega sami krivi. Glavni dohodek takozvanega organiziranega zločinstva so stave na Vse vlade sicer pravijo, da so1 konjske dirke ter igralnice, v ka-za mir. Sovjetska propaganda terih te stroji vabijo, da zmeči vodi posebno mirovno gibanje, | vanje svoj denar, in ljudje me-z mirovnimi kongresi, ki so se čejo, v veri, da bodo "zadeli", vršili v Stockholmu in drugje.] Potem je v rokah teh ljudi, ki se
"show". Se nobena kongresna i .	P«l«tik Joseph E.
preiskava ni imela v javnosti j Casey J17 Mass • J* Predt se" toliko pozornosti kakor ta V te- natno ^misijo zasl.sevan o kup-levizijskem žaru so ljudje videli, "J": v »»ten je on s svojimi ko-in poslušali odvetnike, gangster- ^gi napravil skoro tri milijone
je. vsake sorte druge raketirje>rofl|a na racun 2V/Zne vl<MJe> senatorje in pa "politišne", ki KuP» Je V0Jm odvlsn|e tanke zajemajo iz ljudskih žepov mili-1us government tankers) za jarde dolarjev na leto. Seveda mai denar in jih v sedanji vojni
ihti prodal nazaj ter postal s tem milijonar. Kako je vso to kupčijo izvršil, senatni komisiji ni hotel pojasniti. A tudi v zapor ne bo poslan, ker taki ljudje
List "Ljudska pravica" piše doslej-o tem:	, Nova proga pa bo zelo koris-
"Med vsemi pokrajinami naše tila tudi industrijskemu razvoju razmeroma bogate države je v v sosednih republikah. Poslej bo Bosni največ neizkoriščenih in LR Hrvatska mnogo bolje in ne-marsikje še popolnoma nedotak- posrednje povezana s srednjo njenih naravnih zakladov. Bo- Bosno. Velik železarski kombi-sna ima že po svojem zemlje-1 nat Pri Sisku bo prejemal med pisnem položaju posebno ugod- drugim koks iz Lukavca, kjer ne pogoje za velik razvoj in-1 gradijo veliko koksarno, nepo-
Poskusi za sporazum med veliko četvorico imajo veliko ovir
<Konec s 1. strani) za vojno s sovjetskim blokom.
Moskva bi rada načrt za oborožitev zapadne Nemčije preprečila in zato zahteva, da naj ameriška vlada ostane pri pots-damskem sporazumu.
O tem so se podministri vnanjih zadev velike četvorice na svoji konferenci v Parizu veliko prerekali. Sovjetsko vlado zastopa na nji Andrei Gromiko.
Glede novega militariziranja Nemčije ima tudi Francija velike pomisleke. Oziroma mu nasprotuje — diplomatično seveda, ker se Ameriki nikakor ne bi hotela zameriti.
Nesoglasje med zavezniki Frederick Kuh, poročevalec čikaškega dnevnika Sun-Times,
pravi v enem svojem članku, da je nastalo v Franciji in v Angliji precej nejevolje zaradi taktike ameriškega delegata na konferenci podministrov vnanjih zadev v Parizu. Njegovi kritiki menijo, da je nastopal vedno tako kot da hoče sporazum s Sovjetsko zvezo na vsak način pre-! prečiti, dočim posebno Francija želi, da bi se ga doseglo in se z njim preprečilo vojno. Prav tako je Anglija za spravo vzlic svoji kritiki proti politiki sovjetske vlade. A je kritično tudi proti trmasti, nerodni vnanji politiki ameriške vlade. Francija in Anglija bi rade ostale z Ameriko v najprijateljskih od-nošajih. Zato obe delujeta, da bi v Washingtonu manj rožljali in da ne bi delali diplomatičnih zmot, ker zmedo po svetu le povečujejo.
Do razkola ne pride Sovjetski tisk pripoveduje, da
Ta propaganda trdi. da je Amerika edina, ki hoče vojno, namreč vojno proti Rusiji in se mobilizira edino v ta namen. Zato hoče oborožiti tudi zapadno Nemčijo in kuje zvezo s fašistično Španijo.
Tudi vlada Zed. držav ima mogočen propagandni aparat— med drugim "Glas Amerike", kl
slika Sovjetsko Rusijo za temeljno rušilko miru. ki s svojim oboroževanjem ogroža vse dežele, ki so še svobodne, in ki je porušila vse človečanske in civilne svobodščine v vseh onih. ki si jih je podjarmila.
Ako pride med tema največ-
goljufajo in "graftajo" postavno, čeprav se navadnemu človeku I zdi, da uganjajo "krukarije".
Nikel je bil nekoč v Ameriki precejšen denar. Imeli smo "nickel show", "nickel cigar", "nickel beer with free lunch",
i "nickel street car fare" in tako
i
naprej. Danes stane "street car fare" v Chicagu tri niklje. "Nickel and dime stores" še obstoje. a v njih sedaj ne dobiž
jih označuje za "organizirane kriminalce", tuda večina likerske industrije in še marsikaj drugega. Protckcijo si kupijo pri policiji, na sodiščah in tudi v občinskih in okrajnih odborih ter v državnih zakonodajah. Brez te zaščite "organized crime" ne bi mogel obstojati niti en dan. Tako je pred senatno niti za kvoder toliko kakor pred komisijo izjavil načelnik zvezne 30 leti za nickel, detektivske agencije FBI, J. Ed-
gar Hoover.
Sodnik Libowitz v New Yorku je pričal, da po njegovih dogna-
Vincent Auriol je prvi predsednik francoske republike, ki
je prišel na obisk v Zed. države. Dne drugega aprila je govoril
dustrije.
Bogati viri različnih surovin in zlasti veliki premogovni bazeni, številna ležišča rud in prostrani gozdovi, ki imajo tu in I tam še značaj pragozdov, pa Bosno upravičujejo do najobsežnejše industrializacije.
Čeprav sta industrija in rudarstvo v Bosni še slabo razvita, zlasti v primeri z bogatimi viri surovin, pa so tudi že dane osnove za močen razvoj z dosedanjimi rudniškimi in industrijskimi obrati. To velja zlasti za premogovnke, za rudnik železa, za težko industrijo v Zenici,-za tuzlanski industrijski bazen — kjer so zelo bogata ležišča raznih surovin in kjer se med drugim razveseljivo razvija kemična industrija — pa tudi za nOvi mladinski progi, ki sta odprli pot do velikih naravnih zakladov v osrednji Bosni.
2e ob prvem pogledu na zemljevid Bosne in Hercegovine sprevidimo, da ima ta ljudska
mestu približno 25 milijonov dolarjev na leto grafta. Pravi.
jima silama na svetu do spora- da so podkupnin deležni vsi od zuma, bosta z vojno pretečo pro- najnižjega policaja pa do naj-
kroži pol minute z nogo v člen-
DOBRO JE DA VES v eno smer* znova vaja
'	s prsti in kroženje v členku v
obratni smeri. Ko prekrižaš levo nogo čez desno, ponoviš celo vajo z levo nogo. Nato pa ležeš tako, da imaš noge nekoliko više kot glavo.
—	da je sladkorna voda dobro pomirjevalno in uspavalno sredstvo. Obenemu učinkuje sladkorna voda zoper glavobol, ki izvira iz prevelikega telesnega napora.
•
—	da jc za utrujen noge najboljše zdravilo voda Po naporni hoji si jih kopaj 10 minut v topli vodi, otri si jih z brisačo in si jih nalahno masiraj s kremo; potem prekrižaj desno nogo čez levo ter izteguj in krči 1-2 minuti prste na desni nogi, nato pa
—	da se ti noge tudi odpoči-jejo, če jih ibmenoma koplješ 1 'i minute v vroči in H minute v mrzli vodil. To pohovi petkrat, nato pa leži.
•
—	da se ti očala ne bodo potila, če si jih vsak dan enkrat namažeš z mehkim milom in nato dobro otreš s krpo, —-L.T.
pagando prenehala. Zelo verjetno je, da si Rusija sedaj vojne nikakor ne želi. Saj je v prejšnji dovolj pretrpela. In prav tako verjetno je, da bi jo mnogi v Ameriki in drugje radi vsled misli, da sedaj je še čas Sovjetsko zvezo pretepsti in s tem uničiti komunizem.
Drugi v Ameriki in drugje pa so prepričani, da bi bila nova svetovna vojna strahovita katastrofa za vse dežele in narode.
V Zed. države sta prišla koncem marca na obisk predsednik Francije Vincent Auriol in francoski vnanji minister Robert Schuman. Njun namen je prijateljstvo med tema deželama še bolj utrditi, a Schuman je prišel še s posebnim namenom: pridobiti naš državni department za strpnejšo taktiko, npr. na konferenci v Parizu, ki naj bi ugladila pot za sestanek vnanjih ministrov velike četvorice.
Francija je bila bojišče v obeh svetovnih vojnah in zato deluje, da bi do tretje nikakor ne prišlo. Enako Anglija, dasi sta obe deželi ruskemu komunizmu in njegovi agresivnosti nasprotne in obe sodelujeti v ameriškem programu za obrambo proti njemu. A obe vladi ob enem smatrata, da je 'vredno vse poskusiti, da pride s Sovjetsko zvezo do tolerantnega sožitja namesto v vojno. '
višjega mestnega uradnika. Trust zločincev torej obstoja
njih dobi policija v newyorškem na skuPni seJl zveznega kongre-	republika še razmeroma redko
sa. V New Yorku in posebno v	in nepopolno prometno omrežje.
Washingtonu so mu bile prire-	Najpomembnejši normalnotirni
jene velike parade in svečanost-	progi sta miadinski: Brčko —
ni banketi. Njegov posest v Zed	Banovič in Samac — Sarajevo,
države in v Kanado stane Fran-	Čeprav pa sta še tako pomembni
cijo blizu $200.000. Ta vsota je	bosta doblli pravi pomen šele
pod kupljeno zaščito policijskih zanJ° dobra vložba	Fran-	ko bosta trdno povezani v eno-
in drugih oblasti. To za Ameri- c,ja je P°staIa P° dveh vojnah	len pr0metni organizem. Mla-
čane ni nobeno novo razkritje. Jako s,bka- vrh tega je se ved-	dmski progi sta vzporedni, nista
Kriminalci in "politišnf obeh nf°.v, v°jni v.Indok,ni ln njen	pa še dovolj med seboj pove-
strank delajo skupaj. Kefauver-1 afnskl imPerij se ji izpodmika.	zanj Najprimernejša povezava
jeva senatna preiskava je lo: Anglija ji ne more vec dosti po-	je železnica Tuzla-^Doboj po
resnico le dramatizirala, a osta-	kersama v težavah.	ozki dolini Spreče. Tam je sicer
lo bo vse po starem Mnogi Kanada ,n Zed- d"ave, posebno	že Zgrajena železnica, toda oz-
"8an8sterji'\ ki so bili zaslišani, s^ednJc- sta J1	K^av'na opo-	kotirna. Zato gradijo normal-
so sicer ob denar, ker so si v ra zato t! obiskl-	notirno progo, ki je že pred do-
obrambo najeli advokatov in V Koreji je bilo ubitih in ra-	graditvijo. Proga se bo v pri-
bržkone so plačali tudi večje njenih od lanskega junija okrog	hodnosti nadaljevala na vzhod
podkupnine. A prišli bodo drugi tisoč angleških vojakov, ame-1	Proti Zvorniku in Banji Kovilja-
ter nadaljevali po starih potih. | rišk i h pa približno 60.000. Poleg	^ v zahodni Srbiji. Med Banjo
Drugače v družbi, ki je zgraje- teh dveh je v korejski vojni ude-	Koviljačo in Sabcem so pred-
na na korupciji, tudi biti ne leženih 13 drugih Članic organi-	lanskim že zgradili normalno-
more.	zacije Združenih narodov, toda	tirno Pr°go. tako da so povezali
le z malimi posadkami. Skoro	razmeroma bogato, kmetijsko
RFC (Reconstruction Finance vse breme te vojne nosijo z za-	Mačvo z osrednjim železniškim Corporation) je tudi bila pred- vezniške strani Zed. države, in
sredno po železnici Tuzla—Do-boj—Banja Luka—Bos. Novi— Sunja—Sisak. Dokler ni te proge, je najbližja pot iz Lukavca v Sisak samo po progi po dolini Soreče do Doboja, od tam po mladinski progi Samac—Sarajevo do magistrale v Vrpoljak in od tam proti Zagrebu.
Poudariti je treba tudi, da bo nova proga odprla pot do velikih gozdnih zakladov v Bosni. Velikanski gozdovi v Bosni so še mrtev zaklad. Izkoriščati jih bo mogoče šele, ko bodo pristopni po železnicah in cestah. Zdaj z velikih gozdnih sploh še ni mogoč prevoz lesa, ali pa je tako drag, da gozdov ne J^ize izkoriščati. Nova iftladinska proga Do-boj—Banja Luka pa bo odprla pot do gozdnih zakladov na površini okrog 150,000 ha.
Že spričo teh k<j>rjsti spoznamo, kako velikega pomena za socialistično graditev vse države pomeni nova proga, ki jih je 1. aprila začela graditi mladina iz vseh ljudskih republik Jugoslavije.
Graditev železnic v Bosni pa nikakor ni lahka tehnična naloga. Proga Doboj—Banja Luka bo 92 km dolga, to se pravi, da bo približno kilometer daljša kakor prva mladinska proga Brčko—Banoviči. Toda v tehničnem pogledu bo delo mnogo težav-nejše kakor pri prvi progi. Težave bodo celo večje kakor pri drugi mladinski progi Šamac— Sarajevo. Zato'terjajo že pripravljalna dela velike napore, tako da so stroški preračunani na okrog 40 milijonov din.
Obseg del se kaže v tem, da bodo morali prekopati okrog milijon kubičnih metrov zemlje. Od tega odpade samo na skalnati teren 600,000 kubičnih metrov. Največje napore pa bo terjala graditev številnih predorov. Pri Leskovih Vodah bo najdaljši predor: 1785 m dolg. To se pravi,
omrežjem in posredno z Beo- da bo okrog 250 m daljši kakor gradom. Od Tuzle pa bo držala na vraduški na drugi mladinski tudi proga proti jugovzhodu do progi Samac—Sarajevo. Pri Tro-Valj eva, kjer se končuje ozko- meču pa bodo morali zgraditi« tirna proga iz Mladenovxa in iz j 1411 m dolg predor. Krajših pre-
met senatne preiskave. Ta kor- z nasprotne pa sedaj kitajska poracija je bila ustanovljena armada. Žrtev pa je korejsko pod predsednikom Hoovrom v ljudstvo.
času finančnega poloma bank v v. ,	.	, - . ---------------------—----...—0 ,----------— ,—
"zadnji" ekonomski krizi. Poso V a	^ JG ^o«^8 To se pravi, da bo	dorov bo več Razen tega bodo
jevala je vladni denar njim ilV l*)s,°vil od nas. Bil je tu jugo- Srbija tako dobila še eno zelo	morali zgraditi 31 mostov, industrijam, da jih je rešila ^vat^ki konzul. Rad je priha- pomembno zvezo z Bosno: raz- Jugoslovanski gradttelji se pa
pred bankrotom. RFC je potem J.a ljudstvo med vse na-i vijajoče se proizvajalne sile v	naporov seveda ne ustrašijo. Tu-
ostala tudi pod Rooseveltom in ^ 'jud. in je v tem za svojo de- središču države bodo tako dobile	di pri tem velikem delu bo nji-
sedaj pod Trumanom. Uposluje;/oI° "ied pn^Mc"cl . m^" še modneišo spodbudo in indu-	hova mladina uspešno presku-
nad tri tisoč uradnikov. Preiska-! . Un. J^ j*lbnlskl rojak. Med strijski razvoj Bosne bo nepo-	sila svoje moči in nedvomno
va je dognala, da svoje naloge1 V0jn0,je bl1 v partizanih. Nje-; srednje zajet v enotni goSpo-	prav tako zmagala kljuh^ vsem „„ i _ , J u:i„ U* gov a žena JC doma od St. Vida ^am^om Hr**,,*
m ■ w želite svojim priredbam čimveč kmlJM moralnega in gmotnega uspeha?
OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCUl
ne izvršuje tako kot bi bilo ko ristno za ljudstvo temveč v prid posameznikov, ki imajo vpliv med direktorji. Npr., trije "in-1 dustrialci" v Pennsylvaniji so sc domenili ustanoviti municijsko podvzetje. To jim je bilo lahko, ker imajo v direktoriju ^f<FC vplivne prijatelje. Dobili so od njih skoro osem milijonov dolar iev posojila, svojega denarja pa so vložili v to "svoje" podvzetje SAMO šest sto dolarjev. To se »di nev\rjetno, a senatna komisija je morala potrošiti pre-
Sej tisočakov ljudskega denarja, a je "dognala", kako lahko nc-
nad Ljubljano. Imata dva majhna otroka. Obema srečno raj-žo in lepo bodočnost.
darski organizem države.	naporom, kakor je doslej pri
Najpomembnejša proga v dr-	vseh nalogah, ki jih je prevzela,
žavi, magistrala, je železnica Zi-	Pri graditvi bo sodelovalo 80,000
dani most —Zagreb—Beograd,	mladine iz vse države.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 26th STREET Tel. CRawford 7-2212
OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P.M.
(Except Wed., Sat. and Sun.) fi:30 to 8:30 P.M.
(Except Wed., Sat. and Sun.)
Realdenee: 221 Shlnnton Kd . Rivernlde, III. Phone Rivemide 2212
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21st StrMt , CHICAGO 8r ILL. Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno
TELEFONI: CAnal 6 7172—6-7173
* "
SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET
Slovenian American National Council
6411 St. Cloir Are.	Cleveland 3, Ohio
Zgodovina ie vedno na bajonetih.
Kaj dela SANS?
Piše P. Česen
Na glavni urad SANSa prihaja U stare domovine mnogo prošenj za pomoč, bodisi od raznih organizacij ali posameznikov. Na slednje se ne moremo
p
opirati ker so naša sredstva vsled pičlih dohodkov omejena, in ker se med njimi najdejo
ze s SANSom. Zato se v vseh zadevah tikajočih se Slovenije odnosno Jugoslavije, obrnite na gl. tajnika, John Pollock, 6411 St. Clair Ave., Cleveland 3. O Tudi vse prošnje iz Slovenije na SANS bodo šle preko Matice, obratno pa vse SANSove pošiljke preko Slovenske izšelje-niške matice.
Slovenski kvintet
Ker že govorimo o kulturnih
piti na delovski trg titočev in tisočev upokojenih delavcev starih 60 ali več let, ker vedo, da se bliža čas, ko sedanja množina delavcev ne bo krila zahtev proizvodnje za obrambo.
Priletnejši delavci, vključno vse one vseh narodnostnih skupi'i v Združenih državah, spadajo v oddelek nagega prebivalstva, ki najbolj hitro narašča. Oni so tvorili zalogo delovne sile tekom II. svetovne vojne. Potrebovalo se jih bo zopet tako za vojaško kot tudi civilno proizvodnjo ko bo obrambno obratovanje v polnem teku. Izkušnja tekom II. svetovne vojne in izza te priča, da se bodo odzvali v slučaju potrebe*
Nedavno proučevanje, ki ga je izvršil urad' United States Employment Service (oddelek urada Bureau of Employment Security) s sodelovanjem državnih uradov za zaposlenje kaže, da priletni	°ni v
poklicnih kot tudi oni v izurjenih in pol-izurjenih skupinah,
Skozi vso dolgo dobo se pomnika svet iz vojne v vojno, dasi na splošno ne žele upokojenja
in da nadaljuje precejšnje število z delom, akoravno se je število pokojninskih načrtov povišalo. Na primer: od dveh in pol milijonov 65 let starih, kateri' bi lahko stopili v pokoj 1.
bodo porabili v znanstvene in lullICJ" t¥C""fl a	--- --------------- --------------T januarja 1951, jih približno d ve
podučne svrhe Dalie auto-obro stro^ki t čeravno bi imeii pevci Neka čikaška ljudskošolska J vajnil, sem omakala rogelj od petini tega nisti storili. V naj-(tires) za po SANSu podar Pro;ito	na jugoslovan- učiteljica se je hudo vznemirila: prtička v rakijo ... Pa je dete- več slučajih so ali nadaljevali
i	■	- skem parniku) i;i akcija široko- eden od njenih učencev je ka-1 ce mozgalo in zaspalo. In se na- z delom ali se pa vrnili na delo
tudi mnogi taki, ki smatrajo a-	stikih s Slovenijo, naj omenimo,
meriške Slovence za molzno kra-	da v jeseni SANS resno misli
vo v njihove sebične namene,	povabiti občeznani ljubljanski
Take značaje je dobro orisal pi-	kvintet na pevsko turnejo po na-
satelj Tone Seliškar, ki je izbo-	ših naselbinah v Ameriki. Za-
ren opazovalec in pozna tudi	devna pogajanja s Slovensko iz-
naše ameriške razmere.	seljeniško matico so v teku.
Drugačna zadeva pa je glede V*a *tvar je seveda odvjsna ondotnih humanitarnih zavodov, ^ mednarodnega položaja, kajti
ki se vsled pomanjkanja potreb- lahko fe z«odl'. da bo P°
- -r	proslule Kominforme Jugosla-
NE PODCENJUJ MOČI SLABOTNEJSEGA
(Pisatelj Ivan Vuk je bil so-[rajon? ji je švignilo po glavi,
tiudnik Proletarca, Ameriškega	Kaj si bo prisvojil tudi ta pro-
družinskega koledarja in Maj-	štor, kjer imam jaz svoje biva-
skega glasa mnogo let. Umrl je	iišče?
12. novembra 193» v Ljubljani.	Nekaj časa je gledala ježa vsa
Sledeča filozofična basen je h	rbegana Nato je rekla:
njegove literarne zapuščine.)	_ Maščevala se bom.
Skočila je polna sovraštva Zgodilo se je, da se j* jež pred ježa in zakričala:
tudi danes napotil na lov. Pa kakor da bi bilo naenkrat vse zakleto, ni mogel najti ničesar, kar bi mu potolažilo lakoto. Pre-
— Kdo vam je dovolil, gospod jež, da se izprehajate v mojem rajonu?
Jež jo je osupel pogledal, krti-
brskal je že dolgo pot, vtaknil; ca aJjeJ ra£ilu t£ek kamen
nnc r\/vH treci Irn	i ma r-wwl	1	»
nos pod vsako korenino, pod vsak grm, a nikjer nič.
in ga vrgla na ježa. PPH	Jež |<- o potekel vsled udar-
Kaj takega se mi pa še ni ca vendar si je hitro opomogel
in planil za krtico.
— Obsojena si! je zarohnel. Ali krtica danes ni imela v gobčku plena. Bila je zato hitreje
pripetilo, je zagodrnjal, odkar lovim. Ko bi dobil tistega, ki mi je vse pobral, je zagrozil, bi mu že pokazal svoje igle.
nih predmetov katerih Jugosla-
vija še ne izdeluje borijo z veli- P°stala dru&a Koreja. Vse-	sj človeštvo želi miru. Pride dan, ko se bo toliko izpametovalo,
kimi težavami. Tem zavodom	kak"r pa smo lrdn0 P**"*««*;	da bo zavrglo vzroke, ki POVZROČAJO vojne^glad in trpljenje.
SANS pomaga po svojih skrom-	da	kvmtet na **	______________________________________
nih močeh. Tako smo poslali Slo-	'""Vf'1 dosep1
M t»n K I t M I	I k\l K I v <> U	a ..#% I m
venskemu Rdečemu križu 10,000
Mrebitni čisti prebitek bi šel v
čevljev filmskih trakov, katere SANSoV° bl»E»j'10 Kl'r Iak*
turneja zvezana s precejšnimi
VSAK ZAČETEK TEŽAK
jene ambulance Rdečemu križu in ljubljanskem zavodu. Za tu-beikulozno bolnišnico v Senožeče (Primorsko) smo poslali večjo količino streptomicina, kot tudi medicinski aparat.za ušesno kliniko v Ljubljani. Vse to stane precej denarja, zato je potrebno, da ima SANS stalne dohodke sicer bo primoran, da ukine taka dragocena darila. Od sklada za opremo Otroške klinike je v blagajni še znaten znesek, za katerega pa dela neka ameriška tvrdka vzpenjače (elevators), za ostalo vsoto bomo pa na podlagi priporočila dr. Franje Bidovec nabavili nadaljno potrebno opremo.
Slovenska izseljeniška matica
Nedvomno ste že čitali poročila iz Ljubljane o ustanovitvi težko pričakovane Slovenske izseljenske matice, koje namen je poglobitev stikov med ondot-nimi in izseljenimi Slovenci. Mi vsi, kateri imamo le ie količkaj čuta do rodne grude, njenega jezika in tradicij, toplo pozdravljamo to potrebno ustanovo in ji želimo mnogo uspeha. Slično organizacijo smo ameriški Slovenci že davno pogrešali. Am-
potezna, so naše naselbine, katere se zanimajo za koncerte tega kvinteta, prošene. da izrazijo svoje mnenji, bodisi pismeno ali v časopisi i.
Naša literatura '
zal znake neke "čudne, nepozna-	vadilo. Tako je, vidite." ko so dosegli starost 65 let. Pov-ne. morda celo nalezljive bole-	Bilo je prvič, da sem videla 1 prečna starost železniških dežni ' — Šolski zdravnik je brez	Cijko vso potrto od žalosti. "Mo- lavcev, ki so sprejeli polno letno posebnih inštrumentov kaj hi- ja mama so me zatožili . . in pokojnino znaša nekako tri leta tro ugotovil, da je učenček — je zaihtela na glas.	vcč kot 65 let, kar je najnižja po domače rečeno — natrkan.	*Ne mama, ampak ti sama si! starost ako hočejo prejemati to Izkazalo se je, da ga je mati	se.zatožila že večkrat . . in da- J letno pokojnino. Nekako 6 od-V časopisih ste lahko opazili i zdravila proti prehladu — ne s*lj"si ne želi, da bi bila res tako stotkov števila dveh milijonov SANSov oglas glede velike za-j čaji z medom in limono — am-	brihtna. kakor zgleda, sem jo oseb, ki so prosili dela pri vpi-loge novih knjig, pevskih not, pak z žganjem.	vprašala. Na srečo sem pogodi- j sanih krajevnih uradih za za-iger in opernih del, ki smb jih \z navedenega se da sklepati,	la pravo struno. Sredi solz se ji i posljenje, je bilo starih 65 let prejeli iz Ljubljane. Ker so cene da se jc tukajšnjim ljudskim šo-	jc obrazek zjasnil, nevervano ali v'cč Približno 30 odstotkov znižane, imajo čitalnice, pevski iam ie redkokdaj baviii s pro-	me je pogledala ter spremljala Jih jc bilo starih 45 let ali vet-, in dramski zbori, kakor tudi po- blemom. ki je bil šolam v stari	moje nadaljne besede s kima-;Ti podatki kažejo zakaj so oni, samezniki, lepo priliko, da si jih domovini stalen križ, zlasti še	njem, ali z zanikanjem, kakor jej ki računajo na delovno moč go-nabavijo. Knjige so od priznanih v vinorodnih krajih. Sicer pa	naneslo. Končno pa je vsa iz se- tovi, da bodo ti vpokojeni delav-sodobnih pisateljev, pesmi in ameriški deci vsaj na splošno ne	be izječala: "Pa mi oče potem ci pozdravili novo priliko za igre pa prilagodene za naše manjka meda ne sadja ne sad-	ne bodo vet- rekli buča, pa bet, vporabo njih izurjenosti, odre. V SANSovi zalogi je tudi nih sokov ter raznih neopojnih	pa platišče . . ?" Ko so mobilizirale združene pet izdaj zanimive llustrovane pijae. lmajo marmelade, bon-	Atomskih bomb bi po Cijkini | države pred 10 leti svoje indu-revije "Glas domovine ki je bone in nešteto drugih sladka-	zaslugi res ne bilo nikoli. Razre
In naježil je hrbt, da so stale ša Zbežala je v svoj rov< je*
je ril za njo in grozeče kričal:
—	Obsojena si!
Krtica pa je že planila sko/i drug rov na livado in začela z vso naglico mašiti rove.
—	Moč je pravica, ji je šlo po
.	glavi. Ko sem morala prepustiti
Ahm ... Tam na desno je syojo lastnino tebi je bila pra_
viea v moči. Zdaj, ko pogineš
v mojem rovu, je pravica v
spretnosti in zvijači. Tvoj nauk
zmaguje!
Jež je iskal po rovu krtico.
, . . . —Je že zopet zbežala na li-gove oci so se uprle v plen, ki ie ,	, , .	. ,
f . . . .. .	j i-	vado, je rekel, ko je ni našel,
ležal krtici med prednjima no- u . i •	. XT , ,
r	r . * 0 Bezal je ven, govorec: Nabodem
gama. In v mojem rajonu? .... ,	,	......
igle kakor sulice . . . . Naenkrat se mu je zazdelo, da sliši nekako cmokanje, kakor če kdo večerja.
Dvignil je glavo. Smrček je migal in iskal vonja, nakar je rekel: —- i pojedina.
In ze so ga nesle noge na desno v tisto smer, odkoder je prihajal vonj cmokajoče živali.
— A. vi ste, gospa krtica, je pozdravil jež in se ustavil. Nje-
gama. m v mojem rajonu Brez dovoljenja? . . .
Krtica je nehala jesti in gle dala ježa s svetlimi očmi. — Vaš rajon, gospod jež? . .
jo v eksempel vsem, ki kršijo pravico.
Oli . . . kaj je to? Rov je za-mašen.
^i	, . , i , .i Z vso močjo je jel grebsti.
Odkaj pa imate svoj določeni ,r ,	J.,/ . z °
\ r , , ,.	Vendar za mehke ježeve noge
je bil rov preveč trdo zamašen.
rajon? je rekla krtica in vpraša-joče opazovala ježa.
Nič več ni mislil na krtico in
Jež je pogledal krtico in v kako jo b« nabodej. Samo misel oceh mu je bila nevolja.
—Nesramni ste. gospa krtica, je rekel jezno. Mislite morda, da
na rešitev mu je dajala moči, da še ni omagal.
Obup se ga je polaščal. Jel je prositi:
Gospa krtica! Odprite, pro-
strijske delovne sile. so neza-
namenjena izključno izseljenim rij? čijih krona je seveda slado-, dov ji pa le ni bilo treba ponav- j posleni predstavljali' največjo Slovencem. Pišite takoj po ce- iecj. Se preveč je vsega tega. Za- Ijati.	' - - _ <	'
nik in polni seznam knjig, dokler so še v zalogi.
2iveina kampanja
Sklad za takojšno pomoč otrokom in materam v Sloveniji po-voljno raste, kar je znak. da imajo naši ljudje toplo srce za najmlajši rod v,ognju prekaljene rojstne domovine. Poleg šte-
to pač ni vzroka ne potrebe, da Katica je bila že večja. Ni pila bi po vzgledu "starih'* posegali raki je, "o neee-huuu-fuj!M — po kislastih, grenkljastih ali lju- Ampak malo vina vsak dan, to
tih "potladicah".
Sele, ko se kakemu "rad-bi-bil-velik" fantiču zazdi, da ne more biti sprejet v krog odrast-
lih. ako ne zna "stisniti" par kozarcev. ali par šile, tedaj se junaški premaga . . . Zanj je zače-
je pa zdravo . . . Treba je bilo packe*v njenih rvezkih spraviti
v zvezo z vinom, pa še morebitne packe pozneje v življenju —
tako zalogo. Takrat jih je bilo 8 milijonov. V oktobru 1. 1950 je pa znašalo število nezaposlenih le 1.900.000. Vsekakor je pa mnenje Robert C. Goodwin«, glavnega ravnatedja urada Office of Defense Manpower (U. S. Department of Labor), da v slu-
in je pomagalo. Vsaj zvezki so 6aju p^ebe lahko računamo s
bili poslej čednejši.
5 milijoni , delavcev. Vir na-
pak pod Avstrijo in staro Jugo- vilnih prispevkov, k, stalno pri- tpk J k * samo zač^ek
„1...::.____i__i__i • _ _ l__!_•_»• haiatn 11 rtacin naco Km 10 \r to
slavijo so se tedanji vladajoči krogi brigali za nas le v toliko, da so nam pošiljali duhovnike in v zameno zahtevali svetle ameriške dolarčke.
hajajo iz naših naselbin, je v ta namen SANS daroval iz svoje
ni
Janezek je "pokušal" žganico daljnjih delavcev, poleg starej-samo, kadar ga je ščipalo. "Vi- ših in nezaposlenih, so pa tudi no — eeeh ..." in je zmignil hišne gospodinje, telesno po-z rameni ter se v zadregi na- ^varjeni in mladina smehnil. Bil je drobcen in suh	.
Kot smo obveščeni, je Matica je: ustanovljena na zelo široki pod-j lagi. Svoj delokrog je razširila' za sleherno potrebo vseh naših javnih organizacij, kot tudi posameznikov v Ameriki. Pri njej so zastopane vse važne kulturne, znanstvene, gospodarske, soci-jalne in delavske organizacije Slovenije. Predvsem pa se pov-darjajo kulturno-prosvetni stiki z nami, ki obetajo velike možnosti in razgibanosti zlasti v naših pevskih in dramskih zborih, čitalnicah in narodnih domovih. Predsednik Matice je Tone Seliškar, prvi podpredsednik pa
Za deco v stari domovini blagajne kar tri tisočake. Nabra- bilo tozadevnih začetniških te
na vsota bo od časa do časa raz- žav- Čc je drobljenec moral sko- in je le težko "držal svojo vo-vidna iz uradnega tajnikovega ro vsak dan otepati krompir in do . . . Oče njegov je povedal: poročila v časopisih. Našo geslo kislo zelje, je lahko brez vsakega "Kakor je mali majhen in slao, I
zdrizanja pil tudi iz kupice. In: vendar ga ni barilca, da se ga če ga je po zavžitem zelenem ne bi lotil ..." Kakor s prejšnji-sadju pobolelo, "malisengaista" mi. se je bilo treba tudi z Janez-
pa pri hiši ni bilo, so ga zdravili kom pogovoriti na samem. Po- toma imam hude težave. Zelo z brinovcem, ali pa s kakšnim mag. lo je največ vprašanje, ali sta razposajena in čeprav se mi drugim ovcem".	,	hoče tudi pozneje kot fant "dl- smilita, ju moram često pošteno
Vkljub temu je bilo med šol- sati" po vlažnih hlačah . . . pretepsti, če hočem, da je doma sko mladino razmeroma le malo Mirks le imel tudi svoje "dne- mir. Ze večkrat sem se zanimala rednih "pivcev".	i ve"» pravzaprav le popoldanske. za vzgojna vprašanja toda prak-
POMOČ
OTROKOM,
MATERAM,
OVEKOVECI
ČLOVEKOLJUBJE
Posvetovalnica za matere
S svojima 4 in 6 letnima fan-
Prebivalstvo države Illinois
Cijka je bila za svojih dopol-
Prebivalstvo države Illinois je njenih šest let nekoliko premaj-po podatkih ljudskega štetja lani hno, vendar še lepo okroglo pun-doseglo število 8,712,000. 2ensk če. V prvi klopi je sedela, a kar | dvoje" npr" šehkih
1 ___A _— » - M___Z___1 2___JI___i on nnnn In tiA/l in tiAnln	nn	* ' « *'
ve, da je samo ena.
On ni stikal n flašo, kot Cijka. tično izpeljati mi jih ni uspelo. Njemu je prijalo vino. Sveto mi j Mi lahko vi kaj svetujete? je obljubil, da se bo sprijaznil
z vodo in ne bo več
je v tej državi sedaj prvič več i se učenja tiče, je tičala prav na
je tičal;
kakor moških. In nebelopoltno zadnjem koncu. Hufio si je pri-
vešek. Za Združene države ima naseljevanja črncev iz južnih dr-Matica uradne in poslovne zve-1 žav.
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
prebivalstvo narašča hitreje ka- zadevala, da bi si s težavo pri-bivši elevelandčan Ludvik Med-1 kor belo, največ vsled velikega dobljeno ohranila, pa je vse
sproti izpuhtelo iz njene gladko počesane glave. So bili pa tudi dnevi, ko si Cijka ni prav nič prizadevala in so se ji oči nekam motno svetlikale. Na take dni ni slišala dobro. Če je bila poklicana, se je morala ozreti na desno in levo, da se je uverila, da je ušesa ne varajo. Potem je nagnila glavico po strani, si smehljaje drgnila dlan ob dlan in ne bev ne mev iz njenih ust.
Ko pa so se ji nekoč noge zapletle, da je padla na nos in se hahljaje ter prepočasi pobirala s tal — ni bilo nobenega dvoma
več.
Po šoli je prišla njena mati. "Oh, saj znam, zakaj ste me pozvali," in je globoko vzdihnila. "Če bi skrili flašo i angelu pod perot, ali pa samemu vragu pod rep — da mi ne zamerite
vsega po tabel, ko
ODGOVOR:
S pravilno vzgojo bi morali pričeti že tedaj, ko sta bila vaša Toda nekega pc ^oldne se je otroka še dojenčka. Ne bomo se Mirko zopet sumljivo obnašal, j spuščali v podrobnejša vzgojna Povedal je, da je šel >poldne k vprašanja, toda na splošno lah-zidanici jest. "Naši del jo v trt- ko rečemo, da le starši šibkega ju. Pa ni bila južina gotova, pa značaja pretepajo svoje otroke, sem jedel samo kruh. Pa ri'::n Starši si morajo že®pri majhnem nič pil. Ne kapljice!"	otroku dobiti ugled. Toda kako?
"Ampak si si kruh omakal v Tako, da mu ne ukazujejo kar vino, je-li?"	vsevprek in nanj venomer vpi-
Pokimal je. "Ampak pil le ni- jejo, pač pa da vsak ukaz prej
vam bom dokazoval svoje pravice ... Ta rajon je moj in ne
trpim ugovora.	. gim ^ šalite se tako nelepo. Po-
Krtica je pograbila svoj plen, | 2abi ,	^
rekoč'	!
xt u	i	i Ali odgovora ni bilo. Tiho je
—	Ne bom se prepirala z va- ,	s . .	. t .
mi. Močnejši ste in vem, da je!b"° V r0VU kal<or V*rob» Jel° to pravica	mu>e Primanjkovat, zraka.
In je šla	Umiraje je pomislil ves v stra-
—	Stojte, je zakričal jež. Plen ! hu in £rozi:
ni vaš	1 — Gorje mu, kdor zapade ma-
—	Jaz sem ca našla nosood ^vaniu posirovele živali . . ,
je^i*"JTj/LJStofffi Hr<?ičnu prr* zIočinc\tudi moč
vica govori tako	' nl dovo1' 0511,3 Pr»vica!
—	V mojem rajonu ste ga na- * --*-----1-
šli. In kar je v mojem rajonu, je yes svet prep|eten m« je. Pustite plen.	- ..
Krtica plena ni izpustila, viso- S spi|Onstvom
ko je dvignila glavo s plenom 7 ^rav'da v Moskvi Piše' da so si in rekla-	d drzave zgradile na Kitaj-
—	Tako govori ustno izročilo	skem oh»fiže» ^Pijonski sistem, vseh živali: Kar kdo pridela s	A lz.raznih obravnav pri nas je svojim trudom ali najde s svojo	razv,dno- <*a velik špijonski pazljivostjo, je njegovo. To je	aparat ludl Rusija- Par nJenih večna resnica in pravica. Zahte-	Sp.V°nOV- ki,SO ji lzdajali ame* vati zase trud drugega, je neza-	nske atomxsTke tajnosti, je bilo slišana krivica.	nedavno v New Yorku obsojenih
Rekla je in šla dalje. ~ v sn?rt pa na zaPor" Jež ves srdit, se je pognal za ne kazm Obravnave proti špi-njo. Krtica bi mu bila lahko Jonom so na dnevnem redu tudi utekla, zakaj njene noge so v deželah, posebno v dr-urnejše kakor noge s sulicami Zavah s°vjctskega bloka, oboroženega ježa. Ali nesla je -:---
Poe> dohitel6 °Viral 1568 Zato. Vedno več avtov ukradenih
J° JCXT° 10 \ , ,.. . V Chicagu je povprečno ukra-
—	Naučim te ubogljivost. .n|denih	J) avlm, Lani
spostovanja pred tujo laatn.no. je bilo y ,em mes(u ukradenih
V rgel se je na krtico in jo jel	coio	M • . . , . . .
J « 1 . • J ..J	avtov. Največ teh tatvin
neusmiljeno zbadati s svojimi 1	.	/ 4. ,
. , . v a-	.1	»vzrse deeki v starosti od 15 do
iglami. Krtica se je umikala,	on	•
, .. ,	., . . . , . let. Večinoma snamejo z av-
kricala, prosila, a jez je besnel	, ^ j
, .	J J	tov kolesa in razne druge avtne
še vse huje.
• dele, ki jih potem prodajo. Te
- Izpusti moje blago! je vpil (atvine so naras]e ,3 odsto(ko in njegove igle so se vbadale v
krtično telo, da je vsa krvavela.
Krtica je izmučena izpustila plen in vzdihnila: — Moč je pravica! . . .
razna druga zločinstva, ki jih ugaja sprijena mladina, pa 22 odstotkov.
Jež je prenehal zbadati krtico Prebivalstvo Pakistana
sem
K Z.
Naj
knj
jvečja slovenska igarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS
dobro premislijo in vztrajajo na tem, da ga otrok izpelje. Otrok bo takoj začel čutiti, da je neka j avtoriteta, ki se ji mora ukloniti. Če pa moramo otroka kaznovati. \ tedaj pa izberimo tako kazen, katere smisel bo uvidel tudi I Tekma oboroževanja, ki smo otrok. Najbolj učinkuje, če mu jo uvedli po vsem svetu, je v prepovemo kako njemu najljub-naši industriji znova ustvarila še razvedrilo, pomankanje delavcev, pred-
Stari delavci spet dobili priložnosti za zaslužek
bi jo zatipala in našla ... Ko slama je bila že tepena, a ne po-
vsem takih, ki so brez kake strokovne izurjenosti, a pri strojih ali pa fizično morajo delati vsled svoje nestrokovnosti za ona 1 majhen denar.
Za okrog 75c do $1.00 na uro. Vladni obrambni odbor
Ugleda si ne pridobimo pri otroku s tem. da kažemo neko oblast nad njim, pač pa predvsem z dobrim zgledom ter da ga o pravem času pohvalimo ali pa grajamo. Če pa otroka stalno grajamo,, mu prepovednjemo in
um jc uiici r.c i^prna, a ne po- viaani oDramom odDor se :. 11. . ,
maga nič. Kriva sem pa jaz, še trudi, da uposli v take namene PLC ah PretePamo'm"
bolj pa moj mož. To dete, zna- čimveč tudi izmed onih delav-te, nam je Bog navrgel. Pabrk cev, ki so že nad 65 let stari in je. Z drugo deco je mož še nc- upravičeni do pokojnine.
kako potrpel, siten kakor je. To
revše pa se skoro ni smelo oglasiti. I11 da ne bi oče klel in halo-
ubijemo vso naravno veselost, postal bo trmast in zakrknjen.
Mnogo otrok bi zraslo v boljše ljudi, če bi se njihovi starši zna-Izvedenci v zadevah delovne li premagovati in sami sebe kon-sile se zopet pripravljajo sto- trolirati.	— L. T.
CCAU piše o tem:
in rekel:
—	Zato spoštuj to pravico!
Krtica je zbežala vsa zbita in
v njenih prsih je kipelo sovraštvo . . .
Krtica ni mogla pozabiti, kako ji je jež vzel plen in ji prizadejal z bodicami vse polno ran.
—	Osvetim se, da boš vedel, kako spoštujem pravico, kakršno proglašaš ti, je govorila sama sebi. Če tega ne morem storiti danes, storim jutri. Žival, ki svojo moč nad slabejšim proglaša za pravieo, nima pravice na zemlji.
Dolgo je iskala krtica primerne prilike, da pokaže ježu, da samo moč še ni vse in da tudi slabotnejši ustrahuje močnej-šega.
In zgodilo.se je, da se je jež kakor nalašč izprehajal po liva-
Letošnji pakistanski cenzus objavlja, da ima (Pakistan) 75,687,000 prebivalcev. Pod Anglijo je bil Pakistan del ostale Indije, a po osvoboditvi so mo-hamedanski predeli Indije zahtevali samostojnost in jo dobili. Med Pakistanom in Indijo vladajo vsled verskih in drugih razlik med njima še vedno ne-prijateljski odnosa j i.
Gos
Smolec si peče gos. Veliko, debelo gos. Pride nekdo na obisk. Sprejem? Precej neprijazen. Obiskovalcu se nabirajo sline. ' Koliko vas bo pri kosilu?" vpraša lačno. "Dva."
"Ali pričakuješ še kakšen ob-
di, kjer je bilo domovanje krtice. isk?" Krtica. videč ga z iglami-sulica- "Dva," si rekel. Smolec primi. se je prestrašila.	kima.	* — Kaj je tudi tukaj njegov, "Dva, dva. Jaz in gos."
A Yugoslav Waotty D«vot*d to tho
Interest of tho Worker« •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
IDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
No. 2235
Published Bi-Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
PROLETAREC, April 11, 1951
VOL. 46
I'l OPl i: »O IT WHEN OWNERS STRIKE
By Henry Jones
Restaurant owners in Britain | that "love of country have devised a novel plan to in- j necessarily imply love of any par- daily newspapers: crease profits. They are serving titular set of rascals who manage "Alexander Smith
For the benefit of workers who have been alarmed by the government's strong-arm strikebreaking and union-fining policy, as exemplified in the recent trainmen's "sick" stoppage, we pass along the fol-does not lowing sentence gleaned from the financial section of one of our larger
smaller portions to women for the same price as the larger ones that are dished out to the males. The theory is that women don't eat as much as men and will be quite satisfied with less. Obviously the British restaurant owners haven't taken as many gals out to dinner as your columnist has' The capacity that some of those small blondes have is downright amazing and we
& Sons Carpet Company, one of the largest
to get themselves in control of a	carpet mills in the country, has halted all sales pending relief from the
country.	price freese."
•	well. we didn't hear anything about the Smith Carpet Co. being
Every once in a while some re-	taken over by the Army ... or told to get back into business or be
porter gets sadly sentimental about	st°pped from operating altogether ... or hailed into court and fined
the Duke of Windsor, who gave up	for refusing to patriotically serve the public when the laws of thc land
a kingdom for the "woman he	didn't suit them, now did we?
loved." We don't know what kind	What is more, we won't hear such things For free enterprise still
of a bargain the Duke made, but	exists as the "American way of life" so tar as the owner-employer class
we are ready to believe that there	is concerned.
are a lot of women who are worth	Just depends upon what is important. And wiiat is important
can say with certitude that it would several kingdoms, or seem to be	depends upon who sets the standaids.
be a grave error to cut their drinks worth them at certain moments.'	Under th* capitalist private-profit economy it is the owners who
in proportion to their weight or But we do think it is unjust of the	decide what is right, wrong, moral and necessary. That is why. way
or heighth. reporters to make too much of a	in 1929» when many millions of workers were locked out of
fuss about the Duke. After all he	private industry in the greatest depression this country ever has known,
isn't the only guy who ever gave	it wasn't considered important that workers should be permitted to
anything up. We have given up	produce the many things they needed and use what they produced,
several things for the women we	Yep! The capitalist system is—the capitalists' system. They own it
. loved and never got a line in the	run it, close it down and do just about anything they want to do with
New Mexico, the head of the local public prints for it, except those we	it—«o far as workers are concerned. And so far as we know the law-
chapter of Alcoholics Anonymous wrote ourselves.And we know two	has never been used to force them to permit workers to work for thc
and executive director of the State | or three right now that we would	common welfare
Commission on Alcoholism. give up a kingdom for. if we had	The owning class always has had a perfect excuse for throwing
plied for a license to operate a a kingdom to give up We hope that	workers out on the streets They say, "it isn't profitable to do busi-
liquor store The action may seem the best one of the lot reads this	ness." And that's enough in an economy that is operated primarily for
a trifle incosistent to those who i column and accepts the will in	profits and only incidentally to produce wealth for people to use
While we are on the subject of alcohol — which is a topic that always intrigues us — we call attention to the fact that in Santa Fe,
GREEDY LANDLORDS HUNTING WITCHES AGAIN GOUGED J5 MILLION
Chiseling on Service« and Furnishings Also Revealed By Kent Chief
are unfamiliar with the basic nature of capitalism, but it will not appear so to those who are.
A cosmetics concern is advertising on the radio an after-shave skin
place of the deed.
Well, as it says in the song. " 'tis love and love alone that makes the world go on." And it certainly can't be denied that love
Now under a use system things would operate differently. Everybody would be—or should be—required to do his share of the work that would be necessary to provide good living standards But nobody could throw workers into an army of unemployed men just because it might pay a few people to lay the many off
From The Butcher Workman:
A group of Pennsylvania industrialists recently met for the purpose of discussing the Communist question in industry. At the conclusion of the meeting, we are reliably informed, all who were present agreed that they would begin immediately to eliminate those workers In cases where the rent control from their payrolls who are Communists or fellow travelers. Several authorities eaught up witli land employers within our own industry were wesent. lords in 1950. tfcey found mort	Thi. , . , .. ...	A .
than $5 million had been illegally . ^ * but T	* 00 the	,nduslr,all5ls to rid them-
collected on top of legal rent.; £iVeV?VwC most rmllt*nt member«, officers and shop steward, using Housing Expediter Tighe E Wood. T w;t<*-hun.lln« garb of anti-Communism We do not know what revealed recently In thousands of' °lher .International Unions may do to protect the membership of their other cases landlords ch soled on! or*"nizations against such a malicious scheme. We serve notice, how-
services or furnishings due ten	\lUP°l! cmp,oycrs in our industry who attended this meeting
ants	,hal they had b iter be sure of their facts before they begin discharge
, „ , , , lUii ot any upstanding members of the organization on charges that When the rent officials got afte, they urc communists or fellow travelers, them, most of the landlords coughed up refunds and penalties. These The highest courts in our land have ruled that to charge anyone totaled $3.087,704. The more braz i with being a Communist is malice per se. The accused party need make en had to be taken to court where i n(> defense. The accuser must prove the charge.
We hardly feel that the industrialists in Pennsylvania will tell a man he is being fired because of being a Communist or fellow traveler because of the many suits each company would probably be faced with. What will probably happen is that certain militant members will be laid off for what might appear to be violations of company rules. The union will then take up such cases as grievances. The officials of the company will tell the lead r of the union that such fellows were actually fired for being Communists or sympathizers.
Our local unions should not be stampeded by the employers under the guise of patriotism to accept the bosses' word that our member->hip are not good Americans. We know well they are and we intend to protect then! from unwarranted discharge because employers would like to get rid of them because of their staunch trade unionism. It would be well for our nation's industrialists to start a little witch-hunting among their own salaried personnel.
further refunds of $1.760,047 were secured, plus penalties of $379,-584
Health Co-ops Ask Gov't Crackdown On Cold Cure Ads
CHICAGO (CNS)—The common cold supports a $1.000.000.000 industry in the United States.
Public Health pulse-takers estimate that between 30.000.0(H) and 40.000.000 American citizens have cold*during, say, a Christmas holi-
In
a socialist economy the needs and desires of the people, nnd day ,eMon
bracer which is not a mrfi.m^" I can 1 01 aeniea tnat love is a 4	~	---------*	~ """	"»«■ i^oiiic, mn
but makes vou smell like T-h*.' mi*hty "»e thing. As the Duchess not the prof,t 'Crests of owners, would be the incentive for industrial ! y Millions of these sufferers won't man " The announcer savt th it inquired of the Duke on their mar-! actlvIty when those needs and desires were satisfied workers would consult doctors but will try to cure the "he-man aroma" Ts particuortyI riage n,ght' "Do the common peo-< r!st~,f the means of	^cially owned by eevrybody. And themselves. They will not lack
attractive to the females. Ever since we heard that advertisement we have been wondering if we have that attractive aroma or not. We can't smell ourselves as we are bothered with a little sinus trouble. The only way to be sure is to douse ourselves with that skin-bracer. After all. we have often felt the need of a skin-bracer, or some kind of bracer, on morning* after.
Dr. Johnson remarked that ' Patriotism is the last refuge of a scoundrel." That refuge is exceedingly crowded today since there have never been so many scoundrels loose at any other moment in biatory.
iotl5m. by the way, may be defined in the simplest terms as "love of country." But anyone who wants to be a patriot would do well to get it clearly in mind I dustrial Worker.
pie make love too*" and when the Duke informed her that they did she commented indignantly. "Well, they hadn't ought to be allowed to; it's much too good for them!" We understand exactly how the old
I the workers who produced surpluses would use them.
suggestions as to how to proceed.
It Would 'Spoil His View'
Here's something which seems to have both a serious and a silly
side:
Uncle Sam is getting ready to spend millions of dollars to build in France a palatial new "permanent headquarters for General Eisen-
Well, maybe the American people want the convenience andjHoneyed volcvs on the radio, dra- J hower's Atlantic Pact army." profit of Smith & Co. to determine when they shall work and eat matlc billboards, ample newspaper The site first elected for the building was owned by Marcel Bous-Maybe they like the power of government to be used in such a manner ads' clever >k,ls on television — sac. "one of France's richest men." But he said "nothing doing." because that they can be forced to labor for the profit of a few owners, while I a11 wiU unite to Tsuade the Am - j the big building would "spoil the view from his fabulous race horse owners can do as they please about hiring workers and selling th erican people that the patented and stud farm." girl felt; we have often thought it things that workers make.	" contents of certain bottles avail I ^^ lhc SiIly slde ^^ tho -Atlantic Pact armv" largely
was much too good for dukes and	wonder! If that's what the American people like, then they're able at ,he nearesl drug .store will financid aild manned bv Unclc Sam would protcct rich Europeans like
capitalists and almost good enough 1 voting right when they elect Democrats and Republicans and* gripeing cure thal cold	Boussac from Russian Communist invasion
for columnists	wrong when they get the short end of the stick Somehow we can't
As a last word on the subject	J**^	«P their minds-Reading Labor Advocate,«
we announce that next week a leading forum of the air will debate the question of "Woman's Function in the Modern World." Hmmm! We always thought that the chief function of women in the ancient, medieval. and modern world was a very well known one that didn't require much debating We didn't think that anyone would d«re to challenge the idea that these lovely creatures were made primarily to be loved.—From In-
REFLECTIONS
By Raymond S. Hofs#s
SO WHEN LABOR'S representatives on the Wage Stabilization Board thought they were getting a raw deal from thc big business majority of that body they walked out.'
Well, that may have been nothing more than a spontaneous reaction to an outrage Or it may Kave been a carefully planned bit of strategy; I don't know.
But what I do know is that it was an action that Labor will have to extend and develop into a basic policy if the workers of this nation ever are going to amount to anything more than the tag end of a class economy that functions primarily for thc purpose of benefitting an owning class.
ganized third ^f the nation's wage- j earners have been rag-tagging along with Democratic politicians who spoke kindly to them. And what did all that get them?
The answer is apparent in the highest peacc-t i m e corporation proftis in all history, in living costs that make a mockery of the dollar gains that workers have won by' sacrifice and struggle and by the j Democratic policy of calling big business tycoons to the seats of economic policy and political power when the possibility of war makes it necessary to profit-takers that workers should be harnessed and hobbled.
Stanzas for the Times
By John Greenleaf Whittier
(1807-1892)
The freedom which they toiled to win? Is this land our fathers loved. Is this the soil whereon they moved?
Are these the graves they slumber in?
Are we the sons by whom are borne
The mantles which the dead have worn?
And shall we crouch above these graves,
With craven soul and fettered lip? Yoke in with marked and branded slaves.
And tremble at the driver's whip"* Bend to the earth our pliant knees.
And speak—but as our masters plettbe?
Shall tongues be mute, when deeds are wrought
Which well might shame extremest help Shall freemen lock the indignant thought?
Shall Pity's bosom cease to swell? Shall Honor bleed?-Shall Truth succumb? Shall pen. and press, and sou) be dumb?
No—by cach spot of haunted ground.
Where Freedom weeps he>r children's fall— By Plymouth's rock, and Bunker s mound— By Griswold's stained and shattered wall—
By Warren's ghost—by Langdon's shade--
By all the memories of our dead! By their enlarging souls, which burst
The bands and fetterr, round them set-By the free Pilgrim spirit nursed
Within our inmost bosom, yet_
By all above—around—below—
Be ours the indignant answer—No!
Why Liquor Price Is High
No Cure
Medical science, however, tells Tho sido which may seem serious to many Americans is suggested us no specific cure for the common by ,hc words "permanent headquarters." Does that mean Uncle Sam's cold has yet been discovered. Thc soldiers must stay in Europe from now on?—Labor, doctors go further and say there; are probably several kinds of colds all caused by different agents. The | "remedies" may contain effective laxatives er a few vitamins or some j
strong sedatives but they do not Why should a pubIic Uc constitute ^cures for cold.. ' Anti-; fcr the opcralion of a lruckuig histaminic drugs probably relieve J wvice> a radio sUllon or cven Jusl
fome al!erg»es, say the meiieal a liquor slore ^^ fln ..>rticJe
scientists, but colds aren t aller- of commcrce.. subject to sale to
gies-	the highest bidder?
Appeals to FTC	! t, .
The-.Cooperative Health Federa- , That	was raised again
t ion. the 600.CC 0 member frdera- ^ " rep®" /^e District of Co-
iumb.a Alcoholic Beverage Con-
trcl Boar.1. The report discloses that 338 retail dealer licenses arc now in effect in Washington. • although the District Commissioners
decided a I mo. t 15 years ago that
tion of consumer-sponsored group health and cooperative hospita! plans, has appealed to the Federal Trade Commission about the mat-| ter. Stating its case cons rvatively CHFA expre-.v; d deep concern "over certain widespread advrr tising campaigns presenting to the J people purported properties in cer-; tain medicines whose efficiency
1 thrre seems good reason to doubt.''
____
[It's Different When Business Gets "Hand-Out
New Arthritis Drug Made in Laboratory
A new substance which can be made "synthetically" may prove as efefctive as the costly Acth and Cortisone in the treatment of arthritis, according to tests at the Mayo Clinic in Rochester. Minn.
The substance is called Compound F. Dr. Max Tishler of Rah-way, N. J , disclosed recently that it has been found possible to produce it in a laboratory. Previously it had been obtained only from the glands of cattle and hogs, which also are the source of Acth and Cortisone, making the supply very limited.
there .should not bo more than 300
The Commissioners' decision leal
to n ban on the issuing of more;
licenses, but it was decided those I
in offset wculd not be revoked 1
except for Fomc valid reason.	___. 4 .
„	-	. Pans tallied the cost of its fight-
Ever since he ban on new ing against rebe, forces ,n Indo_
licenses went into-effect. there has! China at 19 000 casualties and $2
billion in cash and property losses.
Indo-Chino Fighting Costly
//
THE ACTION BROUGHT some "fmmediate and significant results, chief of which was a sudden interest on the part of the Truman administration in Labor's claim for top-level representation on mobilization. wage-and-price and other controls in the totalitarian set up that appears to be taking form and is being rationalized by the fear of communism.
The door has been opened for the "right" person or persons from the ranks of Organized Labor — thc big business specification for "right" being a desire to make the capitalist private-profit game workable and the ability to hold ordinary workers in line while they are being fleeced of their freedom as well as of the values their labor creates. On those specifications I have nobody to recommend at this time. But anybody who may be appointed will either manage (rather than represent) the rank and file or, failing to be a gauliter for the manager-owner royalists, will be adjudged unsatisfactory.
WHEN I SAY that Labor should do some more walking out, I am thinking first of all of the Democratic Party.
Ever since 1933 most of the or-
'King Cotton' Moving West
Increased Dairy Farming Should Help Old South, California Land Rooms
4 King Cotton" is moving his throne from the Old South to the far Southwest, according to two sharply contrasting reports.
One says farmers in all thc southeastern states except South Carolina are planting less cotton and have converted so much cotton land ir^to dairy farms that they are now producing practically all the milk consumed in that region.
That should be a good thing for several reasons, one of them being that dairy farming enriches land, while cotton farming impoverishes the soil and, in the long run, most of the people who live on it.
The other report says "cotton land prices soar in California, as would be growers grab for it. Fields priced at $300 an acre last June are now changing hands at $JMH) an acre. And land is being leased for cotton growing at $100 an acre— double the rent of a year ago.
"A measure of the frenzy: This year's California cotton plantings are expected to hit 1,250,000 acrei —more than double last year's total "
Air Force' Claims Held Silly
Some of the loudest Big Busi-
1 ness shouters against "Socialism"
and the * Welfare State" change
------	- — I their tune when tiuy get thr
j traveling at oyer 400 miles an ..h.nd.oute« from Uncle gam. A
hour, are completely valueless, be- conspicuou8 ^ of that kind is
, cause they are almost always rcca|lod bv a Securities and Ex-
false, the paper said.	! change Commission
What is the fighting all about. Who benefits from this great expenditure of men and money?
Certainly it is not the French people; rather tho industrialists and financiers who are exploiting Indochina's natural resources.
That probably explains why the Iruek and bus lines semi-monopo-! rebels have proved so hard to con-ly rights.' and giving broadcast-, quer. althoguh it undoubtedly is ing stations "rights" to monopolize true that they are getting help the public air. are similarly bought now from Communist China. It is
.	4 4U	, The United Gas Corporation, the!and so!(1 at hiRh prices }Vs a Just the sort of situation the Com-
a crack recently at the "silly and I ing from a mision can say they s E C says "has applied for flange policy, and frequently leads munists trive on.
been a lively trade in the sale ol licenses still in effect During the war years, when Washington's population spurted, licenses changed hands for as much as $85,COO They are now bringing about S25.0C0. according to officials c.f the board.
Government licenses giving
American readers probably have menl The London "Daily Mirror" took wondered, too, how fliers return
announce-
"fantastic" claims of the Amer- killed 450 soldiers in this village, ican Air Force about enemy losses ICO in that, when they never get which its planes have caused. The closer than bombing or shooting loss estimates, "coming from pilots 1 distance.
They are slaves who fear to speak For the fallen and the weak . . . They are slaves who dare not be In the right, with two Or three.
— James Russell Lowell
sa > s.
authorization to make an additional investment in Carthage Hydrocol. Inc., Brownsville, Texas."
$18 Million from R FC.
Then the S. E. C. points out that the funds for construction of the proposed Carfhage Hydrocol plant, and for "worjeing capital and other corporate purposes," were provided by an $18 million loan from Uncle Sam's Reconstruction Finance Corporation.
And who do you suppose got that $18 million government loan for his private business venture? None other than Guy G. C.ahriel-M>n. chairman of the Republican National Committee. He "promoted" Carthage llydroeal.
No one shouts Socialism" and "Welfare State" louder than Ga-brielson when farmers, old folk* or any other plain people get any kind of help from Uncle Sam.
11 graft.
A Kiss
TO MISS A KISS Is more amiss To miss a miss; Provided that The kiss you miss The miss herself Would never miss. But if you try To kiss a miss With whom a kiss x Would be amiss You'd better always Miss the kiss
Recently, the French reported initial successes in a counter-offensive aimed at winning back forts near the Chinese border taken by the rebels in reccnt months.
«
Cheaters Hit
Since thc Wage-Hour Act was first passed in 1938, "chiseling" employers have been forced to pay a total of $120 million to 3,000,000 workers who had been cheated out , of either the minimum pay or overtime rates fixed by the law, the Department of Labor reports.
(From Industrial Worker i
The 'Dead' Lives Agaih
Dead as the dod " That well-known phrase refers to a big bird
which once was numerous on thc island of Mauritius, but was killed off ar.d has long been extinct."
Also vanished from the earth is the passenger pigeon, millions of which used to live in America. Not a single one remains outside of a few dead specimens in museums.
Now comes the surprising news that five living examples of a ' Hull-siaed sea bird called the cahow." supposed to have been extinct Morp than 3 million American for the past three centuries, have been found on the island of Ber youngsters aged from ft to 17 are | m uda
not enrolled in any school Of those When you stop to consider it, there is something sad in the thought
that any of God's creatures has been completely killed by man and never will be seen again to the end of time Let'« welcome cahow
back to the land of the living—Labor.
Millions Miss School
who start in the elcfuentary grades, less than half complete high school.