Inserati »e »prejemajo in velj/i tristopna vrsta:
8 kr., Če se tiska lkrat,
to	*>
1 - » ,* ,i »i * »»
lf> n n n i» ^ "
Kolek (štempelj) znese vselej
80 kr.
Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefraukovana pisma se ne sprejemajo.
Političen list za slovensKi narod.
Velja do konca tokočega leta po poŠti in v Ljubljani na
..........2 gl. —
na mesec .... — Sfir. posamezne Številke po — B jj
VrednKtvo je na stolnenrtVjjSJ laž. št. <!84. '
Naročnino prejema opravnil (administracija) in ekspedicija v Blaznikovi tiskarnici na Bregu.
Izhaja
po trikrat na teden iu sicer v torek, četrtek in saboto.
Prestolu i govor,
s kterim so presvitli cesar 5. t. m. odprli državni zbor, se glasi:
Častiti gospodje obeh zbornic državnega zbora!
Veseli me Vas videti v zvestem spolno-vanji državljanskih dolžnost zbrane krog svojega prestola in po cesarsko Vas pozdravljaje Vam kličem: Dobro došli!
Nova doba ustavnega življenja se je pričela. Po neposrednjih volitvah državnih poslancev postal je državni zastop samostalen, in pripravila se je vsim strankam priložnost, da zamorejo izreči svoje pravice in svoje želje. Vaša naloga, častiti gospodje, pa bo, z modrim prevdarkom na ti podlagi dalje zidati in skupno z mojo vlado skrbeti, da se naše ustavoverne naprave vtrjujejo in razvijajo. Vi boste pospeševali edinost in moč države, ne da bi segali v pravice posameznim deželam zagotovljene , in ne da bi prezirali zadeve raznih narodov, boste zadostevali državnim potrebam in z vso se močjo poprijeli velike in težavne naloge, ktero hočem z Vašo previdno pomočjo izvršiti. Na ta način bodemo mirno in delavno dospeli do zaželjenega konca in soglasno oskr-bovaje zadeve celote in posameznih delov ter z vdano ljubeznijo do skupne domovine poravnali vse razpore in stanovitno vtrdili notranji mir.
Za dobo gospodarstvenega pospeha je na-sledoval eden tistih uskokov, kakor v gospo-darstvenem življenji od časa do časa nastopajo z viharno silo, kadar se precenuje kapitalova
(denarstvenai moč in se zaup (kredit) presili. Moja vlada, kolikor je mogla v mejah postavili odgovornosti, si je prizadevala okrožja tr-govstva in obrtnijstva po vsi zmožnosti obvarovati pogubnih nasledkov te^a pretresanja v zaupanji. Vredbe, ki so se v ta namen storile, na podlagi 14. državnih temetljnih postav, se Vam bodo zdajci izročile* k*au.stavno obravnavo. Moja vlada Vam bo owenem predložila pomočkov, ki se zdijo pripravni, da se omoglo zaupanje povzdigne, da se hiše\ansko delovanje stalnega beganja obvaruje /ter se go-
spodarstveno občenje zopet na zdrave podlage vrne" »« \
V državnem proštevu, kteri se Vam bode precej predložil, boste našli, da so vresničena pravila varčnosti, kterih se je treba ostro držati, da se državne denarne zadeve ohranijo v povoljnem stanu.
Da se zeh) potrebna prenaredba nepo-srednjega davkovanja dovrši, se Vam bo nemudoma predložila cela vrsta postavinih predlogov; tudi v okrožji posrednjih davkov se bode Vaša sodelavnost potrebovala za postave, kterim so osnove že pripravljene.
Ker predpravica (privilegija) za uarodno banko že k koncu gre, je potreba, da se naloga in stan te naprave za prihodnje vravna, in da se v zvezi ž njo postavijo primerne vredbe, da se cena denarstva (valuta) zopet v pravi red spravi.
Da se gospodarstveno postavodajstvo pri-ravna potrebam sedanjega časa, moja vlada pripravlja osnovanih postav, ki zadevajo obnovo menjiškega in borzarskega postavodajstva, vrav-navo obrtništva in železniške reči, in pa po-vzdigo zemeljskih pridelbov.
Osnovane postave, ki imajo napolniti praznote, ki so v postavodajstvu v razmeri med katoliško cerkvijo in državno oblastjo ustale, s tem, da je bila razrušena s sv. Prestolom sklenjena pogodba, seVam bodo nemudoma predložile.
Ena naj važniših nalog moje vlade bo prenaredba kazenske postave in civilno-soduij-ske ravnave in temu primerna vredba sodnij. Storjene priprave dajejo mi upanje, da bode to za varnost, zlajšanje in pospešbo pravosodja tolikanj važno delo kmalo končano.
Tudi Vam se bo v obravnavo predložil ,načrt postave za ustanovo upravne sodnije (Ver-vvaltungsgerichtshof), ki pri zadnji sesiji ni več mogel priti v razpravo.
Moja vlada Vam bode predložila i elo vrsto postavnih načrtov zlasti o preskrldjenju invalidov, o nastanitvi vojakov, o organizaciji in rabi žandarjev.
Dasi je imela svetovna razstava veliko zaprek, se je vendar le sijajno izpeljala in občno pripoznanje si pridobila. Njen dobrotljivi vpliv na duševno in gospodarsko življeuje narodov, na povzdigo omike, na oživljanje iznaj-deb in obrtnosti in na cenjenje poštene delavnosti bodo hvaležno čutili vsi deli sveta. Veselo in ponosno smem reči. da smo se v ti mirni poskušnji častno bojevali in vspeh dosegli, ki s ponosom in upanjem napolnuje domoljubno srce.
Ker so me med svetovno razstavo vladarji sosednjih in oddaljenih držav obiskali, vtrdila se je prijaznost s temi državami, pomnožilo se je poroštvo miru in naše cesarstvo si je pridobilo med državami večo veljavo.
Častiti gospodje obeh zbornic državnega

v
Roza Sandor pa sedanje ječe.
„V sedanjosti se je tudi predrugačilo kaznovanje hudodelstev. Iz prenapetega kaznovanja se je stopilo v premilostno ravnanje s hudodelci. Ječe, mesto biti kaznice, so pita-nice, zato marsikter izpuščen hudodelnik gleda, da zopet kmalu nazaj pride, vsaj je v ječi z vsem dobro preskrbljen. Ta napačna naprava dela vladi spet le jako dosti nepotrebnih stroškov 1 Ubogo ljudstvo pa mora vse z velikimi davki zdržati med tem, ko najtrdnejše moči v vojaščini in v ječah tiče, poljedelec včasih za noben denar delavcev ne more dobiti.41
Tako je pisal dr. J. Orel pred kratkim v Novicah 1. 42. In res je. Skušnja kaže, da se ječe polnijo vzlasti na zimo. Ljudje, ki so se klatili po letu in na jesen sem ter tje po deželi, že kaj učinijo, da si pridobijo gotovo stanovanje čez zimo. — Ni še davno, kar je
bilo brati po časnikih (Vid. Katholik 204), da je glasovitega razbojnika ogerskega obiskal nekdo v njegovi ječi. Itoža Šandor se imenuje; kdo še ni slišal ali bral o tem tolovaju? Bil je stari, zaraščeni razbojnik v prostorni sobi ter je zložno, brez dela, pušil tobak iz svoje dolge lule. Poprašan, kaj bi počel, ko bi se še kdaj otel iz ječe, odgovori naravnost: kar sem počenjal prej!
Ta odgovor in una skušnja pač vzbuja v človeku misli, jeli to prav, da taki tolovaj živi tako lahkotno v pokoju na državne stroške, na stroške onih, kterim je bil prej strah in groza, kteri se z davki preobloženi vpirajo z delom, da morejo živeti. Jeli to pravično, da taki, ki so sto- in stokrat pregrešili se zoper Boga in cesarja, zoper cerkev, državo in družino, posedajo in pojedajo po ječah, pijo tudi vino, pivo, počivajo zložno ter vživajo dokaj dobre reči, kakoršnih nimajo pošteni kmetje, ki s trdim delom in velikimi davki morajo plačevati zanjo.
Čemu se neki kaznuje ? Kaznuje se, da se za krivdo da sprava, da se krivičnih strahuje, poboljša, odpravi, da drugim ni več nevaren ali poguben. Vendar skušnja uči, da sedanja kaznovanja niso ne v spravo ne v poboljšanje,
da se po njih hudodelci ne ostrašijo in hudodelstva ne odpravijo. Iz vsega se vidi, da kaznovanja svojega namena ne dosegajo. Od kod neki to? To izvira največ od tod, ker sedanje gosposke premalo pomnijo, da ni oblasti od drugod, kakor od Boga, da je oblast, gosposka, tudi sodnja, Bož j a služabnica, m a-ščevavka k strahovanju tistega, kteri hudo dela, in da ne nosi zastonj meča pravice, znamnja oblasti čez življenje in smrt (Rim. 13.). Njih služba je, oblast opravljati v imenu Božjem, in vse ravnati, kar zamore biti pomoček v ta namen.
Ali sedanji državniki in sodniki se navadno sklicujejo le na vsegamogočno državo; se z njo opravičujejo, toda opravičiti v resnici ne morejo. Svojo moč skazujejo; svoje pravice pa skazati ne morejo. Toraj mehkužno Ijudo-milo ravnanje krivic med ljudmi ne poravna in svobodne kaznovanja krivičnikov ne ostrašijo in ne poboljšajo, marveč ravno nasprotno pospešujejo.
Kaznovati se pravi, dolg uničiti na dolžniku ali krivico spraviti po krivičniku (Heffler). To pa se zgodi, kadar krivičnik prisiljen trpi zlo, primerjeno pregrešenju, nasproti
zbora! Po zelo spremenljivih osodah in trdih bojih je Avstrija v notranjem prerojena in od vnanjih spoštovana. Ovdre ki so v vseh vrstah očitnega življenja prost razvitek zadržavale, so odpravljene in nastopili smo pot, ktera pelje do rešitve velike naloge; zediniti vse narode Avstrijske v mogočno državo, ktere podslomba jc pravica in prostost. To nalogo, častiti gospodje, zvesti svojemu geslu: ,,Z združenimi močmi" obravnavajmo in združimo z enim ser-cem svoja prizadevanja v čast in blagor naše ljubljene Avstrije!
lika/, ministra Slmnayr-a zarad slovenščine v slovenskih srednjih šolah.
Skušnje, ktere so se po poročilu c. k. deželnega šolskega sveta od 19. junija t. 1., št. 737 d. š. s. priloženih, bolj ali manj natančno! izrečenih mnenj vodstev srednjih šol z izpeljavo ukaza, danega 8. oktobra 1871, št. 30456, že v šolskem letu 1871/72 doživele, morajo pač le šc bolj vtrditi tehtne pomislike, s kte-rimi se je ono provizorstvo vpeljalo, dasiravno so že prejšnja mnenja učiteljskih skupščin večkrat dvomila o pedagogično-didaktični dopust-ljivosti dotične vravnave. Saj vendar opravičenost deželnega jezika ni zastavljena samo na številske razmere deželanov tega jezika (na število tistih , ki ta jezik govore), in namen podučev anja in pospeševanja taistega mora tudi biti merodajen pri vprašanji po prednosti tega ali onega učnega jezika, če se nima sredstvo, jezik, staviti nad namen, poduk. K temu je prišlo glede Kranjskega še skoro popolno manjkanje šolskih in vajnih knjig za poduk v slovenskem jeziku, še bolj pa pogrešanje polnočnih knjig ali tim podobnega, učencem pod-učljivega berila v tem jeziku, in tudi to, da celo znanstvena terminologija različnih učnih oddelkov ni še našla one vtrditve in splošnega pripoznanja, kterega ji je treba, da se v šoli vdomači. Zato se je zdela nemudna vpeljava slovenskega učnega jezika v više razrede srednje šole nedostojna (nemogoča), in skrajno, kar bi se smelo pripustiti, bi bilo dovoljenje, da se učencem slovenskega maternega jezika sme veronauk razlagati tudi v viših razredih v tem jeziku, in za poskušnjo dovoliti prestavljanje tujejezičnih berilnih oddelkov pri takih učencih,
ki so v tem pripravni predpoduk že vseskozi dosegli, in slednjič, da se za druge učne predmete uči slovenska terminologija, se vč da, kolikor je že je'po pripoznanji strokovnjakov.
Celo za najspodnja razreda odmenjeni so bili dotični ukazi sploh le za šolsko letol871/72, in izreklo se je, da le ua skušnje, ki bi se dobile v tem obziru, je zastavljeno, če imajo obstati ali ne.
Da se pa tim skušnjam pusti popolnoma prosto vršenje, toraj vkljub zelo tehtnim ugovorom zoper zgoraj omenjeni ukaz nisem nič druzega storil, kakor da sem z ministerskima ukazoma 13. decembra 1871, št. 12713 in 29. februarja 1872. št. 529 najmanj ovržljivim pritožbam vstregel; namenjeno poročilo c. k. deželnega šolskega sveta o vspehu šolskega leta 1871/72 mi ni prišlo v roke o takem času, ko je bila definitivna (stalna) določba glede šolskega leta 1M7172 še mogoča, tako, da je moralo provizorstvo to šolsko leto še obstati.
Že v preteklem deceniji je v drugi deželi, ktere slovensko narečje (idiom) ima že veudar neprimerno večo izobraženost in bogatejšo literaturo, na Češkem namreč, učila skušnja, da zgolj učna (doktrinama) raba načela ravno-pravnosti pri dveh ali več deželnih jezicih ima v sebi veliko nevarnost za dosego pravega namena srednje šole, ker tako postane dosega enake izurjenosti v skladnih jezicih za šolo in učenca najsilniša tirjatev, iu oni predmeti, ki bi morali biti prva naloga šole, velik del svoje izobraževalne moči zgube. Ravno ta skušnja se ponavlja zdaj na Kranjskem, in kakor se sme zdaj že s popolno gotovostjo izreči, bi se na kvar mnogih zmožnih mladenčev vedno toliko bolj ponavljala, v kolikor više razrede bi dvojno-jezičnost poduka segala.
Pri tem pa, kar se ne more dvomiti, se oba jezika, o kterih tekmeštvu (medsebojni poskušnjii na Kranjskem je govorjenje, nikakor nista enaka; eden odgrne učencu veliko kulturno polje, odpre mu pot do vsakterih viših študij, razširi mu kiog, da svojo vednost v praktičnem življenji na korist obrača: med tem, ko naj se drugi uči bolj zarad samega sebe in zarad v njem ležečih formalnih izobraznih elementov, in se more le na tesno omejenem polji v korist obračati. Povračilo, ki ga obrodi trud naučenja, je toraj pri enaki škodi za druge učne predmete zelo različno. (Dalje prih.)
Iz državnega zbora.
V	državnem zboru, ki se je pričel 4. t. m., ni Čehov in dveh konservativnih poslancev iz Predarelskega. Za začasnega predsednika je bil v prvi seji izvoljen d' Elvert, Prisega se je po zahtevanji dr. Vošnjaka brala tudi v slovenskem jeziku.
V	drugi seji, ki je bila 5. nov. prebralo se je več volilnih protestov, med temi tudi nek protest Radolškega grofa Thurna in dr. Russa, proti volilni pravici duhovnikov v velikem posestvu. Potem so volili 9 odborov, ki bodo imeli preiskovati volitve.
V	gosposki zbornici je predsednik knez Kari Auersperg med drugim tudi rekel, da so direktne volitve sijajno pokazale, da so narodi za edinost in blagor Avstrije skrbeli. Tudi hvalisa blagre svetovne razstave, ki jih bode pa državni zbor še le čutil, ko bo treba skrbeti za poravnanje 15 milijonov dolga.
Grof Hohenvvart je osnoval konservativen klub.
Politični pregled.
V Avstrijskih deželah.
Dunajski listi pretresavajo cesarjev govor. Ustavoverni poslanski krogi so ž njim jako zadovoljni, borzijanci pa menda nič kaj ne. Za nas federaliste je ta govor nov dokaz, da nam od ustavoverne stranke ni ničesar pričakovati , ampak da hoče ,,ustavo" na vsak način ohraniti in še dalje razvijati. Od po-razumljenja s čehi, kterih v državnem zboru ni, in s Poljaki niti besedice ne omeni
V ogrski državni blagajnici, kjer so unidan pogrešili 100.000 gold., zmanjkalo je zopet 70.000 gold.
Vnanje države.
.Na Pruskem je pri volitvah za deželni zbor, ki se prične 12. novembra, konservativna stranka več glasov zgubila.
Bavarska zbornica poslancev izvolila si je Stauffenberg-a za predsednika.
Na Francoskem hoče narodna skupščina podaljšati oblast Mac Mahonovo, ki je pa generalu Changarnier-u in njegovim tovaršem rekel, da to sprejme le pod pogodbami, ktere je
pokori, ktero človek radovoljno sprejame v spravo za svoje grehe. Sprava je tedaj poglaviten namen kazni; ima jih pa šc več družili, kteri so tudi prav koristni, ki se naj toraj pri kaznovanji ozirajo nanje.
Ilazun smrtne kazni so bile nekdaj še mnogotere, ki se pa nikakor ne vjemajo z duhom sedanje olike, u. pr. telesnih udov Inate-zanje, habljenje, jemanje vseh pravic, vsega premoženja itd. Sedaj se poglavitno krati jim prostost. Svoboda ali prostost je res zlata, kdor jo prav rabiti zna. To pa je gotovo, kakor se sedaj ravna, se kaznovanja namen ne doseže. Pregrehe, hudodelstva se le množijo. Sedanje ječe ali kaznovalnice so rak, kteri ujeda človeštva telo, dokler se vanje vedno po-vračajo stari hiulodelniki in se po njih vseskozi razširjuje pohujšanja strup.
Res jc, da si je sedanje človekoljubje silo veliko prizadjalo, da bi se vredilo kaznovanje, da se je neznansko veliko novcev obrnilo žc v to, da se zidajo nove kaznilnice ali ječe ter da se primemo vravnajo. Zelo pa se moti, kdor meni, da se po zidavi na okrog ali v zvezdo pridobil bode hudodelnik, ali da se po njej razločevala ali vsaj močno pospeševala bode nje-
gova duhovna sreča, časna in večna blagost. Vnanjih pomočkov k zboljšanju jetnišnic že šo nasvetuje človekoljubje in jih je res v sedanji dobi pripravilo mnogo, skoraj premnogo; toda duhovnega vspeha na tem polji brez krščanstva iščete zastonj. Brez duhovnega bolj-šanja je celo pravična kazen hudodelniku krivična. Gosposka ima pravico kaznovati, vendar nikdar tako, da je kaznovanje zadolženemu v dušno nevarnost ali celo v pogubljenje. Ječa človeka boljša, kadar se prav v njej skrbi mu za dušo, čc ga obiskuje duhoven, podučuje, budi in tolaži, kot umeten dušni zdravnik varuje, vodi in ozdravlja s pomočki svete cerkve. Če se pa jetnik hude vesti ali mnozega zadol-ženja sam pusti brez milostinj svete vere. ali v družbi s spridenimi tovarši, kteri se med seboj pohujšujejo; tedaj moram reči, da vse tiste naprave srednjega veka, po kterih so se tra-pile in morile telesa, niso bile tako grozovitne, kakor so sedanje človekoljubne ječe. po kterih se trapijo in morijo neumr-j o č e duše!
Kam neki pridemo, če bode svoboda današnjega časa tako se razcvetala? Najbrže na internacijonalni socijalizem, pravi dr. Orel.
Zadnji čas je tedaj, da vlade vkrenejo, kar se tiče kazenske postave in kaznovanja, na ostrejšo pot, da bodo hudodelstva kaznovana, ne pa hudodelci v pitanje vzeti. Kaznovalnice ali ječe morajo biti vzlasti delavnice, in pokorilnice. Kjer je lenoba, tam se pase hudoba.
Nekdo je bil obsojen v težko ječo za ves čas svojega življenja. Drugi dan pokliče spovednika. Ta gre v spovednico, pa komaj sede, kar vidi, da hudodelnik vzdigujo proti njemu morilno orožje. Naglo se zasuče, zgrabi jetnika za roke, ter mu srečno vzame orožje. Le-ta pade potem skesan na kolena pred spovednika ter povč, da ga je hotel umoriti. „Poznam Vas, pravi, da ste pobožen duhoven. Vi bi prišli koj v nebesa, jaz pa k smrti obsojen bi umrl krščansko pripravljen in spokorjen. Zdaj pa vem, da bom vekoma pogubljen, ker živeti moram v ječi, in ječe so sploh šole za pekel."
„Et nune, reges, intolligite; erudimini, qui judicatis terram", t. j.: In zdaj umejte, kralji; dajte sc podučiti, ki ste sodniki na zemlji" (Ps. 2, 10)!	J. M.
Broglie z monarhičnimi poslanci določil. Tudi bonopartisti so za to, da se Mac Mahonu oblast podaljša, toda le na 2 leti, da postane Napoleonov sin polnoleten. Thiers in leva sreda pa menijo, da se bo kouscrvativna republika le zdržala, ako se narodna skupščina razpusti. — Za predsednika narodne skupščine je izvoljen poprejšni predsednik Buffet, ki je dobil od 393 glasov jih 385. V govoru, s kterim bode predsednik narodno skupščino pozdravil, povdarja menda to, da je v sedanjem položaju nevarno koncčno določiti, kakšno vlado naj Francoska dobi. Pred vsem je treba predsedniku zagotoviti podaljšanje njegove oblati in vladi dati večjo moč.
Na Laškem so začeli prodajati cerkveno premoženje. Tudi samostane Še vedno zatirajo. Vzeti so hoteli tudi astronomičen observatorij, pa ker je učeni jezuit P. Sechi zoper to pro-testoval in trdil, da je Pij IX. veliko lastnega premoženja va-nj vtaknil, so začasno odjenjali in P. Sechi-ju naročili, da naj observatorij oskrbljuje, dokler ne bode reč dognana.
Na Šjtanjskem se Karlisti pripravljajo, da bi vdariii prek reke Ebrain napadli mesto Burgos.
Odborniki Srbske narodne skupščine so sklicani na 15. dan t. m., da se posvetujejo o vladinih predlogih. — 5. t. m. so ministri prevzeli svoje službe.
Telegram ..Slovencu*4.
Iz Kočevja. Primož Pakiž je dobil 39 glasov in Braune 37. Zmaga naša!
Vsak rodoljub mora te zmaga vesel biti; nevarnost je b;la res velika, ker mnogo volilcev gosp. Pakižu ni prav zaupalo, odkar ga je „Narod" proglašal za svojega kandidata. S tem bi bil kmalo vse spridil, da bi ne bili zburjenih volilcev o pravem času potolažili in zedinili.
Dopisi.
Iz slov. Goric, 4. novemb. © (Konec.) Drugi gospod „mladoslovenec", dr. Ploj, o kterem je pisal „Narod" enako, da bo gotovo izvoljen, vjel jc 7, reci sedem glasov, in slavni naš Herman, toliko oporekovan po ncmčurjih in mladi svojati, pridobil je zmago, kakoršne še nikoli poprej, — z 282 glasovi! Hvaležen narod ga je počastil, da še malokdaj kterega ljubljenca tako; kajti pozna ga po dvanajstletnem delovanju in terpljenju kot edinega moža med štajarskimi poslanci, kteri je ostal zvest svojim obljubam, moža preblagega srca in čistih rok! Dobro zaslužen jePlojevpropad, kajti skopal si je sam svoj grob, — Naj počiva v njem!
Knako zaslužen je, rekli bi skoraj, propad dr. Prusa v mestih in trgih. Ponujali ste mu obe narodni stranki kandidaturo; sprevidel bi lahko bil, da mu bo na tako nevarnem mestu zmaga le mogoča v složnosti obeh strank, na potu kompromisa. A prevarjen po krivih prijateljih, sunil jc ponudbo konservativcev zaničljivo od sebe, in se vrgel liberalcem v naročje. Ko je nasprotnik Foregger se vozil od mesta do mesta, kričal in rotil volilce, ostal je Prus doma in sanjalo se mu je o zmagi; maral je on za volilce malo, in enako so marali oni na dan volitve za-nj. Upamo, da bo drugo pot vse narodnjake edinil in vse moči napel.
Najbolj obžalujemo zmago narodnih zati-
ralcev v kmečkem volilnem okraju Mariborskem. Oudi se šopiri že mnogo let tuja ošabnost, kteri je Slovenec le helot. Okoli Maribora in Slovenske Bistrice, ter na nemškoslovenski gori do Koroške je narod po naseljenih tujcih in domačih odpadnikih zares demoraliziran. Kakor je popačil in s tujščino pomešal lepi slovenski jezik, tako mu je okuženo srce tujih razvad. Zaničevanja vreden, pogubi prepuščen je, kdor se v slepoti oklene sam s tujčevo verigo, vrže pod tujčevo peto. Mesto proglašati nove programe in nositi razdor v domovino, bila bi naloga vsih ,,pravih rodoljubov", posvetiti z lučjo narodne zavesti v tc prostranske strašno zanemarjene kraje. Kakor na Koroškem, dere tukaj germanstvo naprej od leta do leta, in v kratkem vam bodo zahtevali čisti rojeni Slovenci same nemške šole.
Da je oholi posmehovalec slovenskega ljudstva, Seidl, premagal blagega prof. Pajka, pa je zraven nemčurstva kriv nesrečni naš domači prepir. „Tednik" in nemški brat njegov „Dorfbote" sta si vrlo pomagala mešati ljudem zdrave pojme; mariborski dohtarji luijskali so poprej kmete zoper duhovnike, ni čuda tedaj, da je bila slednjih beseda pri marsikterem volilcu izgubljena. Seme, ktero je sejal Vošnjak, rekoč: »duhovnika poslušajte v cerkvi, a zunaj nje vam nima nič govoriti," — to seme rodilo je žalosten sad; Seidl se naj gre Vošnjaku zahvalit. —
In tako tedaj obide bridkost rodoljuba, spominjajočega se na naše zadnje volitve. Ne zakrivajuio si resnice: „Porinjeni smo nazaj v leto 1861! Zapravljen je sad in vspeh mnogoletnih trudov in preobilnih žrtev. Leta 1861 je prvi in edini povzdignil za štajarske Slovence svoj glas gospod Herman, in edini je ostal in se vojskoval na svojem mestu za nas do današnjega dne; oni. ki so mu bili pristopili, so se ali izneverili, ali so, kakor Vošnjak in Razlag, iskali boljše domovine. Tudi zdaj je edini Herman poslanec štajarskih Slovencev na Dunaju, drugi rodoljubi so ali propali, ali kakor Vošnjak, izdali čast domovine. Kar se je dolgo govorilo, pokazalo se je v grdi podobi; ni več „grdo sumničenje" ampak jasna resnica: „Tesna zveza met nemčurji in mladoslovenci!" Bog daj da Slovenija, ki je pretrpela že mnogo ran in žalosti, prestane tudi to — najhujšo!
Iz Vitzenice, 5. novembra. Nemčurskih surovosti in nesramnih sleparij pri kmečkih volitvah kakor drugod, kjer nemčurski privrženci živč, tudi pri nas majkalo ni, rekel bi, da so naši purgarji in vradniki svoje privržence po drugih krajih še celo prekosili v nesramnem in pertidnem agitovanji.
Duša vsega nemškutarskega in ustava škega agitovanja bil je marenbcrški bilježnik ali notar, znan zagrizen nemčur, da-si ga je slovenska mati rodila, on sam pa še tudi zda slovenski kruh je. Tri tedne pred volitvami je že svoje mešetarje okoli pošiljal, ki so morali z lažmi in obrekovanjem črniti narodnega kandidata , češ, da hoče odpraviti nemški jezik razkosati štajarsko deželo; da ga duhovni le zarad tega priporočajo, ker je obljubil, da hoče v državnem zboru govoriti za vojsko proti laški deželi zato, da bi oprostili papeža; strašili so tudi z desetino in roboto, ki jo hočejo spet duhovni vpeljati, ter so s takimi bedarijami nevedne ,,gimplje" loviti skušali. Pošiljali so tudi volilcem petake; pri nas dal je v neko krčmo več kmetov sklicati, jim piti plača in jim na srcc poklada, naj nikar ne volijo tistih, ktere jim domači duhovniki priporočajo. Pa ravno oni kmetje glasovali so konservativno.
Strašna praska bila je dan volitve. Po vsih voglih so marenberški purgarji prežali na pri-lajajoče volilce, jih lovili, na vozove pobirali ter jih kakor neme stvari peljali na volišče, iupovali so jim piče in pijače, tiščali jim v roke petake in desetake in še več, ter jine prigovarjali, naj volijo Seidlna. Nek volilec kazal mi je pismo in petak, kterega je dobil od notarja s poveljem, naj Seidlnu glas da, car pa vendar ni storil.
Pred volilno hišo so nemčurski mešetarji na ves glas vpili, da g. Pajka nikar voliti ter so žugali volilcem s pestmi in se sploh tako obnašali, kakor se nikdar še planinski drvarji nc vedejo. Lagali so tako. da so bili volilci na zadnje tako zbegani, da je marsikteri odpadel, ki je prej zastavil svojo besedo, da brezverca volil ne bo. Vpili so: le duhovnov ne poslušajte, oni zdaj nimajo nič govoriti, ker gre le za deželske reči, ne pa za duhovske.
Po takem načinu volitve gotovo služijo prostemu ljudstvu zraven časnega pogina, tudi njegovo demoralizacijo, ako se vršijo ustavo-verno, ker se pri takih priložnostih, kakor sem slišal sam, vse, kar je poštenemu človeku še sveto in časti vredno, očitno zaničuje iu z blatom ometuje.
Opomniti še imam, da je nek pošten kmet prav vrlo zavrnil purgarskega nemčurja, ki je bil prišel volilce motit, tako, da si ni več upal kaj dalje ziniti. Prav tako, saj purgar za kmeta ne skrbi, timveč le gleda, da mu kmet kaj prinese.
Vkljub vsemu pritiskanju in enostranskemu ravnanju volilnega komisarja, ki jc same nem-čurje volil v komisijo, ter se je tudi surovo odrezal proti g. Jazbecu . ki je bil voljen od konservativcev v komisijo, rekši: „Sie miissen aber auch uberall dabei sein"; vkljub vsemu temu, pravim, dobil je narodni kandidat tukaj večino glasov, kar je liberaluhe tako razkačilo, da so koj mislili planiti na konservativne volilce, kteri so jim pa vendar s svojim mirnim in resnim obnašanjem imponirali.
Ko pa dojde telegrafično naznanilo, daje narodni kandidat propadel v Mariboru in nemčur Seidl zmagal, je nemčurska drhal zagnala strašen krik, in s streljanjem, trajajočim do polnoči, naznanila, da je sovražnik našega naroda in naše sv. vere se splazil na poslanski stol s pomočjo svojih brezvernih in brezvestnih mešetarjev, nemčurjev. Tudi nekteri kmečki volilci so se tega veselili ter sklenili z Nemci pobratimijo, nekteri pa še nekaj vestni, ki so se pa dali podkupiti, da so svoj glas zavrgli ali pa nasprotniku dali, so šli klavrni domu enaki Judežu.
Skoro res se vidi. da je že prišel antikristov čas, o kterem se pripoveduje, da bodo ljudje tačas svojo vero in vest prodajali za denar, in še celo pravični odstopili. Tudi pri nas so nekteri sicer zanesljivi odpadli, o kterih bi si tega nikdar ne bili mislili, postavim oba volilca iz Št. Antona, dozdaj obče spoštovana moža, in eden iz naše srenje, ki je ravno pred volitvo obljubil, da ne da nasprotniku glasa za noben denar; a denar ga je vendar oslepil. Pa te može zdaj taka sramota obhaja, da si pred sovolilce ne upajo. Nesprot-niki pa, kakor sem sam slišal, so se silo smejali lahkovernikom potem, ko so jih premotili bili ter jim zeleno-bele trake na hrbet pripenjali z napisom: „Slava našemu poslancu Scidl-nu!" — Lepa slava to! mar ni?
Domače stvari.
(Oosp. dr. Costa) je prejel papežev častni (iregorjev red. Mi čestitamo dr. Costi o tem zasluženem poslavljenju tem bolj, ker vidimo, kako togote zelena sta „81. Narod" in „Tagblatt".
Gospod dr. Ambrožič je imenovan za mesenega zdravnika.
(Čitalnica ljublj.) začne v nedeljo zvečer svoje veselice z „besedo", v kteri prvikrat slavnoznani gosp. Šantel kot kapelnik dramatičnega društva in čitalnice nastopi narodni oder. Dosti obširni program pri besedi je ta-le: 1. Nagovor g. tajnika. 2. Šantel „Kranjska dežela", poje moški zbor. 3. Šubert: a) ,.Popotnik", b) „Zastavenička", pesmi za alt, poje gospodičina A. Piskar. 4. Tovačovski „Iloža", poje možki zbor. 5. Hertl „Serenada", solo za violončel s spremljevanjem glasovira, gosel in brenčečega zbora. Violončel igra g. kapelnik Šantel. G. Šantel „Pesem ljubezni", dvospev za sopran in alt, pojete gospodičini Namre in Piskar. 7. „Srbske narodne pesmi", poje možki zbor. 8. Lortzing „Pesein iz opere WalTen-schmied" za bas, poje gosp. Kocelj. — Začetek ob pol 8. uri. Častite družbenike vabi vljudno odbor čitalnice. — Neudje nimajo pravice do vstopa.
(Slovensko gledišče.) V soboto 8. t. m. se boste predstavljali igri: Nevarnost je v nadlogi", veseloigra v 2 djanjib in „Tiliotapec" (der Schmuggler?), opereta v enem djanji. V zadnjem nastopu prvikrat nova pevkinja, gospodična Piskarjeva. Veseli nas, da je dram. društvo zadnjič izrečenim željam našega občinstva po kaki opereti tako naglo vstreglo. Gledišče bo brez dvoma polno.
(Iz mesečne seje družbe kmetijske 2. dne t. m.) Enoglasno je bil sklep odbora, da se družba naša ne more pridružiti družbi Šta-jarski o tem, da bi se soglasna peticija predložila državnemu o mnogih živinozdravniških zadevah, ker deželni zaklad Kranjski je že zdaj tako obložen, da ne bi mogel nositi še novih obilih stroškov; — prošnja barona Rothshhiitza o zadevah naprave čbelorejske šole se s priporočilom povrača c. k. ministerstvu, ki je družbo kmetijsko o tem za njeno mnenje vpua-šalo; — naznanilo gosp. Ogulina iz Novega mesta, da bode kmalu poročal o svojem vino-rejskem poslanstvu, se je na znanje vzelo; — vitez dr. Gutmansthal poroča odboru, da je iz krompirja, ki ga je za seme kupil od gosp. Šolmajerja iz vrta družbe kmetijske, pridelal izvrstno lep in zdrav krompir. — Dunajska in Kranjska kupčijska zbornica naznanjate družbi, da prihodnje leto bode velika vinska razstava v Londonu, ktere se morajo udeležiti tudi vinorejci vsega našega cesarstva; odbor je sklenil to po „Novicah" vinorejcem na znanje dati z dostavkom, naj se vinorejci vsake dežele obrnejo do svoje kupčijske zbornice, da od nje zvedo, kar je treba; — prošnja 1 sirar-ske družbe v Bohinji za podelitev razpisane premije s 300 gld. se c. k. ministerstvu kmetijstva s prav toplim priporočilom pošlje; — c. k. ministerstvo kmetijstva je gosp. Šolma-jerjev rokopis vininorejske statistike Kranjske, ki je prišel v tisku na svitlo, poslalo družbi, da ga hrani, ker posebno statistične tabele utegnejo podružnicam hasnjive biti; zraven tega pa je naročilo odboru, naj sledečim gospodom, ki so pomagali g. Šolmajeru pri izdelovanji statistike, v imenu ministerstva zahvalo izreče, namreč: grofu Barbotu, grofu Marberi-u, pl
Langerju, grofu Lanthieri-u, dekanu Grabri-janu, K. Hudežu, notarju Irkiču, Kramariču in Ilomaču; — ker se jc za podelitev Trbiški in Jezerskih ovac oglasilo 7!» prosilcev, so se prošnje izročile dotičnemu odseku, da v eni prihodnjih sej nasvetuje: kterim naj se dado, ker vsem 7!» (podvoje) jih dati ne bo mogoče — Konečno se je sklenilo, da prihodnji občni zbor družbe kmetijske, ki zarad deželnega zbora, ki se začne 26. t. in., ne more konec tega meseca zato biti, ker trije odborniki so tudi deželni poslanci in zategadelj zadržani sodelovati v občnem zboru, bode meseca ja-nuarija prihodnjega leta, ker tudi letošnji občni zbor je bil meseca januarija.
Razne novice.
(G. Kromar) se je poslanstvu za kranjski deželni zbor odpovedal. Mesto Kočevje in Ribniški trg bosta tedaj, brž ko ne, še pred 2G. t. m. imela novo volitev. Ker se Ribničani menda tudi zdaj, kakor zadnjič volitve ne bodo vdeležilii, bodo Kočevarji imeli priložnost voliti Brauneta, ki jc pri včerajšnji volitvi propadel.
(Premembe učiteljev.) Prof. Fr. Kandernal je šel v Trst, na gimnazijo v Ljubljano je prišel prof. V. Kermavner iz Celja; g. J. Podgoršek je vstopil na učiteljsko pripravnico in na njegovo mesto ima priti Ilusnjak J. Ogorek. Prof. S. Žepič, kteremu ni bilo moč priti v Ljubljano, jo je pobral na Hrvaško nazaj iz Novega mesta, in sicer na gimnazijo v Zagreb. — V Ljubljanski škotiji je v vseh širih letih bogoslovcev 42. V I. leto se jih je sprejelo celo 14; vendar sta jo dva v kratkem pomaknila drugam; dva sta zdaj že zarad bo-lehnosti, eden pa zarad vojaščine zunaj semenišča.
1'oMlnno.
Tudi z našega mirnega Brega na Primorskem začel je „Narod" prinašati dopise. Pa ne le to; on trosi laži in grde psovke. Naj nekoliko pojasnim dopis z Brega na Primorskem v „Narodu" št. 227 in odkrijem nepošteno početje. Naročniki in čitatelji „Slov. Naroda" (4) in Tednika (2) z Brega pišejo o slabi letini, tirjatvi gruntnih davkov in plačilu duhovnov tudi sledeče: „Pa bi nič ne rekli (ako duhovni tirjajo zasluženo plačilo), ali še zaničujejo in za brezbožnike nas imajo tiste, kteri „Narod" in „Tednik" čitamo, in za brbtom nas obirajo in obrekujejo. Zakaj to. duhovni gospodje, to ni lepo!"
G. dopisatelje z Brega, kteri čitate „Narod'» in „Tednik", vljudno prosim in vabim, odgovorite mi: „Kdaj so vas li duhovni zaničevali, za brezbožnike imeli, za hrbtom vas obirali in obrekovali? Zakaj to, gospodje ,.Narodovci" in „Tednikarji" z Brega, to ni lepo!"
V Bregu na Primorskem 3. nov. 1873.
Matija Fežekov.
n
i'< li iiralluti- ilrimriir mir
7. novembra.
Papirna renta 68.66. — Srebrna rerta 73-36. _
lSUDletno di žavno posojilo 101'—.j — tiankine akcije 943. - Kreditne akcije 206 60. — London 114 20. — Srebro 109-—. — Ces kr. cekini —.—. — Napoleonsd'or —.
l)«-inirfttv«-iie cene.
Državni fondi, avstrijska papirna renta . renta v srebru .... Srečke (lozi) 1864. I. . . .
1860. 1., celi. . 1860. 1., pol Premijski listi 1864 1, . . .
Zemljiščinc odvezniee.
Štajarske po 6n/0.....
Kranjske , koroške in piimorske
Ogersko po 6'/,.....
Hrvaške iu slavonske po 6°/0 . Sedmogradske po 6*/, . . .
Delnice (akcije). Naeijonalne banko ....
Unionske banke.....
Kreditne akcije.....
Nižoavstr. cskomptiie diužbe . Anglo-avstr. banke ....
Srečke (lozi).
po 100 gld. „ 100 ., ,. 50 „ „ 40 gld. 40
po
Kreditne Tržaške
Hudenske Salmove l'alfti-jeve Clary-jeve St. Genois \Vindischgratz-ove Waldstein-ove
Srebro in zlato. Ces. cekini ...'..
Napoleonsd'or.....
Srebro .......
40 40 40 20 40
Denar. j_	niago.
' 6« 50	69.-
73.40	73 60
92.60	93,—
101 —	102.—
108.—	109.—
134 60	136.—
! 89 60	90.50
8'J.50	90 50
76.-»	76.75
74.-	74.60
73,—	73.60
948,—	950.—
31.34	34 —
213.—	213.50
1900.-	mo,—
143 -	143 50
166.—	166.60
56.—	67.—
23.60	24.—
34.—	36.—
23.—	23.50
31.50	32. —
23.50	24.—
32.60	23.60
24.50	26.—
5.45	6.46
9.15	9.16
109.—	109.20
Tržna cena preteklega tedna
Pšenice	mernik R/.i
Ječmena	,,
Ovsa	„
Turšice (koruze)	„
Ajde	„
Prosa	,,
Soršice	„ Krompirja (koruna) „
Leče	„
Fižola	„
Masla	funt
Slanine (špeha)	„ Sena cent
Jajc po 4 za 10 kr.
Z o
S ►
4 061 2.70 2.— 1.07 2.30 2.11 2.-3.— 0.96 2.86 3 26 0.62 0.38 0.90
1
'X
>
v S
o ^
55
>
3.35 2.70 2.— 0.80 2.20
2.06 2.86 2.85 3.— 0.60 0.34
H
>
O >
3 80 2 26 2.— 1.20 2.60 2.20 2.— I,—
0.40
perkusijonska,
i>
ii
»i
n
11 11 11 11
P u ž h e.
Lefauchcux, dvocčvna puška iz železnih cčv: 24, 26, 28, 30 do 33 gold.;
damaška: 29, 37, 43, 50 „ 60
„ 18, 23, 28, 35 „ 40 železnih cčv: ll1/«, 12, 14, 15 „ 16 lankaster	„ „	damaška: 43, 48, 53, 60 „ 70
revolvar: 7V„, 9, 12, 15, 18, 23 do 30 gold; pištola dvocevna: 2 gld. 15 kr., 2 gld. 50 kr., 3, 4, 5 do C gold., pištola enoečvna: 1 gld. 20 kr.. l gld. 50 kr., 2, 3 do 5 goldinarjev.
Tudi ioiam različnih patronov, Snjbenštiicev in cimerpn&k ! >
po znižani fabriski ceni. Vse to priporoča proti poštni povzetvi (Naclinahme)
MATEJ SORŠAK,
v Kropi na Gorenjskem.
.........»■.» .«,«.-•• ............-•"
(7-1)