Št. 17; V Gorici, v soboto dne 8. febmvarija 1913 Tečaj XM1I. Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse.leto . • • 15 K V. » • • 5»» Za Nemčijo K 10*60» Za Ameriko in inozemstvo ... .K 20.— Posamične številke ste- ~"u * nejo .10 vin. Na naročila brez doposiane naročnine se ne oziramo. Telefon št. 83. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na " Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo pO Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. ~ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Shod, ki se je imel vršiti v nedeljo Z t. m. v Gorici z dnevnim redom: Volitvs v trgovske in obrtno zbornico se bo vršil jutri v nedelSo 9. febrnuariia ob IG',2 dopoldne „pri jelenu" Shod v Nabrežini. Jutri, 9. t. m. ob 2 '|2 pop. se bo vršil v občinski psarni SHOD z dnevnim redom: Volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Občinske volitve v Gorici. Je neka tragika povsod, kjer vladajoče stranke propadajo. Sladkosti in ugodnosti, ki jih daje moč, spoznanje, kako hudo se da preganjati manjšino, zavest, da tudi najzvestejši zapuščajo stari tabor in da raste masa opozicije — vse to navdaja umetno vladajočo manjšino z grozo in trepetom. Zanimivo je opazovati, kako skušajo potapljajoče se stranke z obupnimi sredstvi naravni proces vsaj zadržati. Vsaka to dela, a sredstva so različna. V slovanski politični zgodovini, ki je videla POTAPENKO: Generalova hci, Prevel: A. M. . (Dalje.) »Še jedna misel: sreča vala sem ljudi, ki so delali dobro bližnjemu. Vprašala sem jih, kako so prišli do tega? Nekatere je privedlo življenje do tega, večino — knjige: čitali so lepe knjige, prisvojili si lepe nazore in si po nazorih uredili življenje. Jaz — nisem storila tako. Jaz sem brala knjige pozneje in sem dejala: da, tako je. io je resnica. Do tega pa me je privedlo življenje... »Tisti, katere so privedle na to knjige, pravijo, da služijo s svojim življenjem ljudem, pravijo, da plačujejo dolgove. Jaz sem iskala ljudi, katere bi ljubila, zato, da pomirim zlobo v svojem srcu. Našla sem to in umirila sem se. Lepo je prvo in drugo. »Pravkar je prišel k meni beloglavi deček in je jokal. Pravil mj je, da ne bo imel nikogar, ki bi ga imel rad, in prosil me je, naj ne umrem. Jaz sem mu obetala, ali — oj! — ne morem izpolniti obljube... Tisti, ki pride na moje mesto in kateremu obilo bojev za občine, ni najti primere za tak boj, kajti povsod smo mi ona brezpravna manjšina/ ki se bori proti -umetni nadvladi. Pri Nemcih je znamenita prime-'! ra v Budjejovicah. Tu so imenovali »me- ! ščane«. Jasno je, da je i to volilna prevara, a vsaj na zunaj ima videz zakonitosti in nihče ni mogel očitati budjejdviš-kim Nemcem, da so zakon prelomili. Vse drugače je pri avstrijskih Italijanih. Nočemo delati krivice celemu narodu, kojega vrline sicer spoštujemo, ali množina podobnih slučajev priča, da se je pri laškoliberalni stranki po vsem Primorju pojavilo toliko enakih slučajev, da ne moremo reči drugače, kakor da spada naravnost v značaj njenih pristašev: »Osar tutto!« je njena parola. Drzno po-tvarjati davčne in volilne imenike, nesramno slepariti pri sestavi imenikov, izpustiti nasprotnike, vtihotapiti pristaše, goljufati pri volilnem aktu — vse to je način, kako skuša svojo smrt oddaljiti stranka, ki se je je radi vseh teh lastnosti prijela povsem opravičeno psovka — k a m o r a. Strahovita in predrzna sleparstva v Veprincu in drugih istrskih občinah, Pulj, razveljavljenja slovanskih mandatov po istrskem deželnem zboru, Trst, goriške volitve v trgovsko zbornico — povsod nahajamo enake poteze »Osar tutto!« Ni sramota umreti, a sramota je umreti kot slepar. Italijanska liberalna stranka bo ostala v Primorju v slabem spominu, a ta spomin ne bo le slab, tudi sramoten bo, kajti politična zgodovina bo pisala, da je bilo volilno slepar-stvo njena deviz a. Gorica je v venec stolistne sramote uvrstila zopet nov blesteč prispevek, v knjigo volilnih sleparstev je te dni vpisana nova črna stran sramote laške liberalne stranke: Goriškemu magistratu je sedaj znova uradno dokazano, da so občinsko-volilni imeniki tako pomanjkljivo sestavljeni, da se mu ne more več zaupati sodelovanja pri volitvah: C. kr. naraestništvo, ki je bilo jeseni 1912 par dni pred volitvijo vsled pritožbe opozicije sistiralo volitev, je zdaj, dovršivši obširno preiskavo, od- pride v roke ta knjižica, naj vzljubi belo-glavega dečka...« Knjižica je ležala Marji Vlaaimirovni na prsih. Sledilo je nekaj praznih strani. Ko je torej napisala zadnje besede, ni mo-gia več držati peresa v roki. Manjička je zaprla oči, spala pa ni. Pred očmi ji je bilo to dekle, ki je umrlo daleč od svojih roditeljev, med temi tesnimi zidovi, ob brleči luči; in nato je kakor žarka strela švignila pred njo druga slika, slika radostnega življenja v generalski hiši... In dolgo je mislila o Klavdiji Antonovni in o sebi sami. »Ti še ne spiš?« je vprašala začudeno Zinajfda Petrovna, ko se je prebudila in dvignila glavo. Manjička ni odgovorila. Zinajida Petrovna je vstala s postelje, stopila tiho h hčeri in odkimala z glavo, zapazivši knjižico v njenih rokah. Prepričana, da je Manjička pri čitanju nenadoma zaspala, je ugasila luč in se vrnila v posteljo. Manjička pa je premišljevala do jutra... XV. »Manjička, katero obleko boš oblekla? Tam bo vendarle ta ali oni... Treba se je malo boljše napraviti... Jaz imam zmerom to svojo črno obleko.,, Mislim, vzeljo municipijii vso pripravo volilnega postopanja t. j. predvsem sestavo volilnega imenika kakor tudi reklamacijsko postopanje! Ko je bilo municipiju pri ljudskem štetju uradno dokazano, da je več tisoč Slovencev štel kot Italijane, takrat že smo župana in njegovo stranko vprašali, kako se to strinja z njegovo osebno častjo. Danes ponavljamo vprašanje na župana Jurija Bombiga in vse laške občinske svetovalce: Preiskava c, kr. namestništva je dokazala, da postopa municipij nezakonito, da je sestavil napačne imenike, da je vrinil vanje celo vrsto neopravičenih svojih pristašev, opozicijonalne voli 1 ce pa po krivici izpustil. Vdrugič se je municipiju pod; Vašim vodstvom dokazalo ta-; ke nepravilnosti, k o ji h kva-; lifikacija s pravim imenom Vam je le predobro znana. Ali Vam je ob teh dokazihšemož-no v s trajati z drznim čelom na svojih mestih? Ali niste Vi, župan Bombi g, prisegli cesarju slovesno prisego, da se boste ravnali po zakonu? Vi ste odgovoren za municipij. Vasje torej zadel p e -črrt osramočeni a. Glede župana in mestnega sveta velja le dvoje: Ali sta vedela za nepravilno sestavo imenika ali pa nimata nobene in-gerence ne kontrole nad uradništvom. Ni ga v Gorici, ki bi le en hip dvomil o tem, kakšen odgovor mu je dati na vprašanje, ali sta župan in občinski svet vedela za nepravilnosti magistrata. Po našem mnenju pa je v obeh slučajih položaj jasen: Osebna čast župana in občinskega sveta veleva, da odloživa mandate! Če pa ne poznajo ti gospodje, kaj jim sedaj čast veli, pa zahtevamo, da c. kr. vlada stori drugi povsem ob-sebi umljivi korak. Če gospodje sami ne gredo, je edini odgovor — razpust goriškega občinskega zastopa. Državnega uradnika, ki stori le malo nepra- da je že vsem zoprna... A druzega nimam ničesar. Ta zelena halja se mi prav nič ne podaje k obrazu.., Zelena barva me dela staro...« In medtem si je Zinajida Petrovna natezala modre in se zaman trudila, da popolnoma vidi v zrcalo svoje rejeno telo. Videla se je samo deloma; cele podobe pa nikakor ni mogla ujeti, dasiravno je želela in ji je bilo to gotovo potrebno. »Počakaj, mama, zdaj bova dobili de-cembersko plačo, pa si boš lahko napravila novo obleko,« je odvrnila Marja Vla-dimirovna povsem resno. »Ah, kaj govoriš! Kako je to mogoče! Ajli bi sploh megla storiti to? Saj imaš tudi ti samo dve obleki. Ta rjava ni za nikamor več, črna pa... Ne moreš vendar vsdno oblačiti črne! Tebi je na vsak način treba nečesa pisanega, svetlega... »O, ne, jaz niti ne mislim na to. Ne, ne, le ostani ve pri tem: ti moraš dobiti nekaj novega ... Kaj bi meni? Težko, da bom koga očarala tukaj. Tudi če bi hotela... Že tako sem lepa!...« Zinajida Petrovna je prestala za trenutek s svojim mučnim opravilom — na-tezanjem modrca —, ter je pogledala hčer, kakor da se hoče prepričati, če govori | resnico. vilnost, suspendirajo in odstavijo, tem gospodom, ki jim je c. kr. namestništvo pri ljudskem štetju in zdaj pri volilnih imenikih dokazalo očitne nezakonitosti, naj se zaupa občinska uprava in preneseni državni delokrog še nadalje? čast vlade zahteva, da dosledno stori i drugi korak. »->- V prejšnji številki smo navedli iz zapiskov Crispijevih, katere je obelodanil njegov nečak, poglavje o Istri, ki je po-kazaloj kako se je utikai italijanski državnik v notranje zadeve naše monarhije ter klical na pomoč našim Italijančkom celo nemškega cesarja. Trozveza je skozi in skozi prinesla Italiji velikih koristi bodisi potom trgovske pogodbe z Avstrijo, ki je na ljubo zaveznice žrtvovala produkcijo vina v primorskih deželah ter tako pri-zadjala na milijone škode siromašnemu primorskemu vinogradniku, bodisi na političnem polju. Italija je dobila neko inge-renco na notranjo avstrijsko politiko ter je znala in še zna uspešno varovati svoje neodrešence v avstrijskem Primorju.... Italija In Balkan. Crispi je pokazal dalekovidnost v politiki na Balkanu. O tem vprašanju piše Crispi: »Leta 1878. je nastalo v Evropi 'premirje ne pa pravi mir. Na vshodu ni rešeno narodno vprašanje. Veli se: AH Rusija do Jadranskega morja ali Avstrija do Egejskega. — Italija mora biti prijateljica Avstrije in Rusije, ali nikdar ne smemo dovoliti, da bi jedna ali druga razširila svoje meje. Avstrija je dobila z berolinsko pogodbo v Bosni in Hercegovini neraz-širljivo mejo proti vshodu. Ona se mora s tem zadovoljiti.« O vshodnem vprašanju je pisal Crispi leta 1887. v Carigrad italijanskemu poslaniku: ' »Mi imamo pred očmi dva cilja: eden je neposreden, obstoji pa v vzdrževanju miru; drugi je posreden in na dlje časa »Da, ti si lepa! je rekla in umolknila za nekaj časa; nato pa je dodala: »Če misliš resno... tedaj bi si napravila makar po maioruskem kroju... veš, na modrem pisano cvetje, večidel rdeče... Brez rdečega nikakor ne morem biti... Jeli, Manjička, jaz sem na videz še dovolj mlada? A? Pomisli, ta pomožni uradnik mi je rekel: nikdar ne bi verjel, da ste čez štirideset; še petintrideset jih nimate... Zares mi je rekel tako... Ne verjameš?« Manjička je sedela v naslonjaču v črni obleki, v kateri je bila tudi v šoli. Doslej je brala knjigo in je samo za trenutek odvrnila od nje oči, toliko* da je odgovorila materi. Zdaj pa je položila knjigo na kolena in je zeio radovedno in pozorno gledala mater. Še nikdar ni tako določno opazila ovenelosti matere, — to okorno postavo, obilno iti zaradi tega krasno, *o nagubano kožo na ol>razu, te' drobne gubice okrog «&< ta zaliti, močni podbradek... Vsemu temu pa so trdovratno ugovarjale baš njene lastne besede, in videti je bilo, da ta'" ženska najbrž ne bo nikdar hotela priznati nad seboj moči časa. .'.....' »Ne, ne verjamem,« je odgovorila Manjička porogljivo, a tako, da se je dalo komaj, komaj opaziti. Pomislila je: »Moja ¦c$qče%v- ali „ tfte^s^ deiinitivne ureditve tega vfeiašaaja/to se ima. urediti na solidnih tetheljih,: na zdravem razumu, v smislu uiedinjenja. in osvobojenja evro-pejskih-kršcarisHili narodov, ki še niso urejenfV. države, .dasi imajo vse potrebne predpogoje, etiiiške. in moralne, ki tvorijo narod,«-7, : Crispi je v imenu italijanske vlade predlagal leta 1889 in 1897., d a n a j se balkanske državice združijo v * v^b in o k o. ri f k de r a c i j, o balkanskih na r. o d p v, kakor so to napravile sedaj po 23 letih. . i Crispi je tudi iz političnih razlogov priporočil zakon takratnega italijanskega prestolonaslednika s Črnogorsko'kneginjo Jeleno. = Crispi. je bil v.tej stvari v avdijenci pri kralju Umbertu 5. decembra 1896. O tej avdijenci piše: . »Po čakanju 5 minut sem vstopil v kraljev kabinet. Kralj me je objel in poljubil, na to sem začel govoriti: , Kakorhitro sem dobil knjigo 0 Črni-gori, katero mi je vaše veličanstvo blagovolilo poslati, čutil sem hitro potrebo, da se takoj zahvalim za dragoceni dar. Istočasno želim, da podprem svoj predlog, da naj vzvišeni sin vašega veličanstva vzame za ženo Jeleno črnogorsko. Lebdeli so mi predtočmi trije? razlogi: Prvič:-stopiti v sorodstvo z družino, ki ne bo imela vpliva na nas. Drugo: vzeti princezinjo dobre krvi. Tretjič: v slučaju vojne na Balkanu imeti jedho osnovno točko, na katero se moremo opirati.« Dr. Srbski poslanik dr. Spalajkovič v Sofiji je obrazložil v interviewu s tamkajšnjim dopisnikom rumunskega lista »Uni-versul« historijat postanka balkanske zveze in neke še nepoznane podrobnosti o zvezi. r Obrazložil je neuspeh, ki ga je doživela Srbija po njem in Novakoviču v letu 1908., ko ;e Turčija Kiamil paši in Nora-dunghian efendiju predlagala zvezo. Srbija se je na to obrnila do Bulgarske, da ne ostane izolirana. . »V juliju 1911/ko sem bil imenovan poslanikom v Sofiji, sem nekoč obiskal Gešova ter mu predlagal zvezo Bulgarije in Srbije. On je s predlogom soglašal, ah dostavil, da treba stvar odložiti do jeseni. V mesecu septembru so začeli zopet moji pogovori z Oešovom, ki so imeli uspeh. Posebno povcljno je vplivala na nje vojna Turčije z Italijo. Zveza Je bila sklenjena dne 29. rebru varija 1912. ob 5. uri popoldne v Sofijskem dvora. * . Vojna zveza je bila sklenjena kasneje. mati je srečna ženska. Če bi preživela na prejšnji način le kakih deset let še, pa bi bila najbrž tudi jaz tako srečna.« Odložila je knjigo popolnoma in mirno in pozorno gledala, kako se je Zinajida Petrbvna le-potičila in se pripravljala na večer -pri popu.-Modre je bil že na- svojem- mestu, in dve močni; debeli.roki sta si dali opraviti ž lasmi, česali jih, spletali v kite,, kodrale jih in jih naposled uripeli'navrk glave. Na čelo in na. senca so viseli razpuščeni valovi; nato je segrela na luči železne klešči-ce in z njimizvila.in skodrala te lase, da so postali nekako graciozni. In nato je prir šel -na vrsto prah in vse podobno, tako da je bilo slednjič vse v redu in Zinajida Pe-trovna efektna, Marja Vladimirovna je vstala; Hivrja ji je prinesla s spoštovanjem ogrinjač. . »Kako ste lepi in krasmV gospa!« je rekla Hivrja, ogledujoč si Zinajido Petrov-no kakor velikonočni kolač,.,...' ' Manjička se je nasmehnila; primera je bila izborna. Zinajida Petrovna ni vedela, ali naj smatra to za žaljenje ali za poklon, Stopfli sta Ven. Ulica je bila pokrita s tenko skorjo snega. Vse je bilo titiov v mesečini* ki se je razlivala nad Široko ravnino, je vela brezglasna tišina inmiloba. V vasi so slabotno trepetale lu- Sklep je bil tajnost in kdor se spominja, ta ve, da so vladala ravno v istem času medsebojna neprijateljstva v bulgaiskih in srbskih časopisih. Potem je bila, ?veza sklenjena tudi z drugimi državami, ki tvo-rjo sedaj Balkansko zvezo, Nikdo ni. mogel niti verjeti v obstoj take zveze; ali najtežji posli se dajo opraviti z dobro voljo. tn kdo je sploh mogel verjeti, da bo Turčija poražena? Nasprotno, evropska diplomacija je mislila, da bo uničen vsakdo, kdor se. le približa Turčiji. ; t_ Tako mnenje je vladalo zbog tega, ker se ni prav poznalo turške vojske. Ali mi, ki smo bili o turški vojski dobro informirani, smo verjeli nasprotno.« ITBŠKO V0H Po časnikih se je raznesla vest,.da^ že določeno odcepljenje Reke od Selške biskupije-. S tem je pretrgana poslednjimi*;, ki je še vezala Reško mesto in teritorij z materjo zemljo. Vest je trdila, da je papež-pritrdil predlogu ogrske vlade za odcepljenje Reke od Senjske biskupije. Vest je Hrvate kar, naj-neprijetneje zadela, ker pomeni velik udarec hrvatstvu. Tako bi tudi cerkev stopila med one faktorje, ki hočejo na Reki zatre-ti slovanstvo v prid madjarstvu in italijan-stvu.'—- Čin odcepljenja bi napravil še večjo jez med kraljevino Hrvatsko in Ogrsko, in to ravno sedaj, ko donijo iz Budimpešte na Hrvatsko ginljivi glasovi, da ima Ogrska z Hrvatsko najlepše namene, da hoče popraviti vse prekršbe nagodbe, da hoče dati Hrvatski vse, kar jej gre. Posebno govori tako hrvatski minister Jbsipovich in vse to povdarjajo razni službeni in polusIužber ni listi. Ako pa bi slonele te obljube na resničnem namenu, vstvariti dobre odnošaje med Ogrsko in Hrvatsko, kako naj se zlagajo z namenom odcepljenja Reke od Senjske biskupije? — Baron Rauch je preprečil izvedbo te ogrske nakane in v času Tp-mašičevega banovanja je dr. Bauer storil vse, da se odvrne ta nesreča od Hrvatske — sedaj pa čujemo, da je odcepljenje Reke od Senjske biskupije gotova stvar. Josipovich izjavlja in izjavlja, da je njemu največ do tega, da vspostavi bratstvo in prijateljstvo med Hrvate in M?ci-jare. Ali hvala lepa za tako prijateljstvo. Taka. namera z Reko pač ni sposobna spravili prijateljstvo med Ogre in Hrvate, marveč poglobiti srd proti Ogrom na hrvatski strani in v Ogrih zaničevanje Hrvatov. Ali krivda zadene tudi Hrvate. Pred časom je izšla študija vseučiliškega profesorja dr. Šišiča »Rijeka i riječko pitanje«, ki se bavi z Reškim mestom od prveg\i početka do današnjega dne. Kdor prečita to študijo, bo videl, da nosijo za sedanje razmere na Reki veliko odgovornost tudi Hrvatje sami, ker so bili či v malih oknih. Kakih dvesto korakov oa šole so se belili zidovi cerkve, in zraven nje je Stalo župnišče, kjer je stanoval oče Semjon. Tu-sem ju je vedla pot. Družba se je bila že zbrala. Sofja Semjonovna je sedela za glasovirjem in tiho prebirala akorde z eno roko. Obraz ji je bil okrenjen na levo, kjer je stal pomožni uradnik Sutugin, krepak človek s ku-štravimi lasmi, črnimi očmi, in zaraščenih obrvi, ter ji pripovedoval nekaj, mahajoč z rokami. - Popova žena: je .sedela za o-kroglo mizo; zraven nje graščak Markov, igrala sta duraka. Očeta Semjona ni bilo tu. Sploh je on rad puščal svoji dami, naj se razveseljujeta, sam pa se je umaknil, ker je bil že v letih. Navadno je ob času podobnih večernih zabav sedel v svojem kabinetu in bral »Besede in govore« nad-pastirja, k čaju in prigrizkom pa je prihajal v obednico,' Ko sta dami vstopili, so vstali vsi, .tudi žena popova. Markov in Sutugin sta pristopila naravnost k Zihajidi Petrovni ter ji po vrsti poljubila roko. Manjička ;je komaj opazno ponudila roko graščaku, pomožnemu uradniku pa, katerega je videla prvikrat, se Je samo rahlo priklonila. (Pride Se.) preveč popustljivi v obrambi pravic svoje domovine. Krivda zadene Hrvate, ako je prešla državna uprava na Reki iz hrvatskih rok v roke skupne vlade. Hrvatje so pristali na provizorij in na neki condominium; ali niso krivi le stvoritelji nagodbe,. ki so se udali provizoriju glede rešenja spornega Reškega vprašanja, ki traje že 45 let, tudi nasledniki so krivi, ko so se udali za premestitev kraja županije z Reke, ko so odstranili sodni stol in nazadnje še hrvatsko gimnazijo. Zdaj sledi, po vrsti, odcepljenje Reke od Senjske biskupije. — Radovedni smo, kako se izkažejo hrvatski voditelji v tem boju — ako je res, kakor se uradno zatrjuje, da odcepljenje Reke od Senjske biskupije ni že dognana stvar. Ali ie Avstrije enkrat pamet srečala? (Rusija in Avstrija.) Kdor je pretekli teden skrbno zasledoval pota avstrijske zunanje politike, se je morda začudeno vprašal: Ali so na Dunaju res enkrat postali pametni? Knez hohenlohe je kot izredni odposlanec našega cesarja na carjevem dvoru v Petro-gradu in je predal carju lastnoročno pisn o našega vladarja. Zdi se, da hoče AvsuM* enkrat za vselej zapustiti svojo samo** : • rilno politiko, ki jo je doslej privedla sa o do porazov na bojiščih — kaj bi bilo Avstrijo čakalo na kakem srbskem bejišču, to odkritje so preprečili razni Čuvaji in odločna politika Cehov in Slovencev. AH je res enkrat Avstrija sprevidela, da jedina velevlast, s katero nima ona ni-kakih interesnih nasprotstev, s katero mora živeti v najboljšem sporazumu, je Rusija, ona država, ki ji je Avstrija napravila doslej največ krivic, kateri nasproti je bila skrajno in grdo nehvaležna. Avstrija bi bila pač neumna, ako bi se spuščala v vojno radi par vročekrvnih in prismojenih Poljakov, ki maroijo naše impe-rialiste s tem, da vidijo avstrijske vojake že v Varšavi in Kijevu. Rusiji pa tudi ni treba, da bi z Avstrijo začela krvavi ples, radi tega, ker je v bojnem navdušenju nekoliko histeričnih starih bab in istotakih skfibentov v Petrogradu in Moskvi. Za avstrijske Slovane bi mnogo zna-čilo prijateljstvo Avstrije z Rusijo, saj vidimo vsaki dan, kako Italijani in Nemci sebi v prid izkoriščajo vezi zunanje politike: Mi, ki živimo na državni meji, smo iz dna duše prepričani, da mora priti enkrat do spopada med Avstrijo in Italijo. To bo borba za Adrijo, ki jo je dunajska diplomacija napravita" neizogibno ravno radi tega, ker še je spustila v albansko pustolbvirio. Prijateljstvo med obema cesarstvoma je menda prvi korak k bodoči zvezi. Čim silnejše bodo naše vezi z Rusijo, tembolj bode se ohladilo razmerje napram Italiji. Slovenci moramo skrbno zasledovati smer italijanske zunanje politike, ker se gre za našo kožo. Zveza z državo, ki je nam najuspešnejša in najopasnejša konkurentinja ob Adriji, je nekaj nesmiselnega. ¦ »Brod« d' Annunzia, to je politični program Italije napram Avstriji. Ali se bode pa avstrijska vlada spametovala in napravila to, kar veleva razum in pamet? kultete kot restitutio in integrum in nekako nadomestilo za fakulteto, katero so imeli Italijani v Inomostu. Večina .subko-miteja je bila sicer za italijansko fakulteto v Trstu, vendar pa je zanimivo vprašanje, če bi ne bilo za Italijane boljše in koristnejše, če se spopolni trgovska akademija v Trstu v državno trgovsko visoko Šolo. Vlada je za to, vendar je vezana na svojo besedo in se zavzema za fakulteto, dokler se potegujejo zanjo Italijani. Če stoje Italijani na stališču »Trieste o nulla«, potem moram jaz naglašati, da je smatrati ustanovitev italijanske fakultete v Trstu že s pedagoško-didaktičnega stališča za zgrešen načrt. Trst ni italijansko narodno-enotno mesto in ne leži v jezikovnem teritoriju italijanske narodnosti. Takega teritorija Italijani sploh nimajo, le v Furlaniji, a ta ne pride v poštev, ker bi sicer fakulteta morala priti v Gradiško. Italijanska fakulteta v Trstu bi bila vrh tega kmalu polna jugoslovanskih dijakov in zapadla utrakvizacijj. Faktum je tudi, da v Trstu manjkajo za fakulteto znanstveni predpogoji. Trst je trgovsko mesto, nima znanstvenih korporacij, niti biblioteke. Tudi Italija nima na jadranski obali v trgovskih mestih niti ene univerze. Trst je v . vsakem oziru nesposoben za italijansko fakulteto. Vlada eventualnega odsekovega predloga, naj se ustanovi fakulteta v Trstu, nikakor ne bi mogla odobriti. Ustanovite fakulteto tam, kamor spada in kjer ji bo zagotovljen miren razvoj.« Hussarek je torej odklonil Trst in poslal fakulteto — v Gradišče, češ, da je tam italijanski teritorij. Ali Hussarek najbrže ne ve, da je tudi Gradiška — Gradišče, kakor lepo izgovarjajo Furlani slovensko ime, — slov. izvira. V gorenji Furlaniji kaže sploh skoro vse na slovenski izvir. Ostal bi za fakulteto le »Cervignano nelle Basse.« * Dve a|i tri meblovane sobe se MM tafcoi. Ponudbe z navedbo cene naj se pošlje pod št. 25 na upravništvo našega lista. Ne v Trstu ampak v Gradiški. ;, V proračunskem odseku poslanske zbornice je. govoril naučni minister Hussarek o laški fakulteti. Hussarek je v glavnem izvajal sledeče: »Nepobitno dejstvo je, da smatra vlada ustanovitev italijanske pravne fa- Moll-ov Seidlitz-prašek je za na želodca trpeče neprenosljivo sročtetvo katero ima prednost pred vsemi drugimi dra stičnimi čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orig, škatlje K 2— Ponarejanje se sbdnijsko zasleduje. MoIId-vo Franc, žganje in šq) z« ribanje iivola. — Bolečine olajlajofte tn okrepSujoCe sta-roznano sredstvo proti trganju iu prebujenja vsake vrste. Grip. steklenica K 2- Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna L MOLI, c. tn kr. dvorni taloimk, Dunaj, Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarni: A. GironooH, G. Cristofoletti. V nobeni skodelici naj ne manjka Franckovega kavinega pridatka; on daje kavi slast, moč in lepo barvo. Njega kakovost vsebuje: izdatnost, slastnost in nizko ceno, Tovarno, v Zagrebu. Priloga „Sofce" it. 17. i dne 8. februvarlja 1913. Uružba sv. Cirila in Metoda, i Družba sv.. Cirila in Metoda v Ljubljani sestavlja, sedaj računski zaključek za leto 1912. v. ¦.•¦¦- . Podružnice in sploh prijatelji družbe se opozarjajo na sledeče: V preteklem letu je bilo —, brez volil in prehodnih zneskov nad 10.000 K manj dohodkov, kakoirjeta lSjišv -%, •*-.-v%'» Li*-.~, •¦ •«• " •' ' zlastt'W>te^^ Pred nekolikimi dnevi se je vrhovno poveljstvo obrnilo na generala Stepana btepauoviča z zahtevo, da pošlje imena tistih častnikov, ki so zaslužili odlikovanje in povišanje. General, znan po svoji strogosti Mi odločnosti, se ni dolgo pomišljal, nego, je kratko odgovoril: »V moji armadi so vsi vrli in vsi — enaki.« Skader. torej več za......1.026 K 65 Želeti je, da bi družba pri koledarju vedno tako napredovala. Priporočamo pa tudi, da se družbini koledar marljivo prebira. Vsak odbornik in član podružnice in sploh vsak zaveden Slovenec bi moral imeti družbin koledar v svoji knjižnici. Ciril Metodova družba je rabila za rasne stavbe preteklo leto mnogo denarja. Tekoči redni dohodki niso zadostovali; obrambnega sklada se še po družbinem sklepu, ker ni dosegel zneska 200.000 kron, ne sme vporabljati. Vporabilo se je vsled tega iz družbine imovine nad 75.000 K, ter najelo v hranilnici in posojilnici posojila 350.000 kron.- Iz vsega tega je razvidno, da Ciril Metodove družbe ne smemo nadalje pozabiti. Vsakdo naj deluje po svojih močeh za družbo. Člani in odborniki podružnic pa se še posebej opozarjajo na gorej imenovane Številke. Nadaljevanje vojne na Balkanu. Poslaniška konferenca. Dunaj 6. (Izv.) Iz popolnoma zanesljiv vega vira izvem: Konferenca veleposla? nikov se je glede albanskih mej že zjedi? nila. Po tem načrtu pripade Prizren Srbiji. Srbija dobi tudi garancijo, da bo imela preko pristanišč Drač, Bar in Metkovič prost uvoz in izvoz za vse blago. Kar se tiče Egejskih otokov, ostanejo oni, ki leže neposredno pred Dardanelami, v turških rokah, otok Thasos pripade Bulgarski, otoka Mitilene in Kreto dobi Grška. Odlikovanja srbski vojski pred Odrlnom. Srbske čete pred Odrinom se odlično drže; bulgarski vojni krogi so polni hvale o njej. Da nagradi hrabrost srbskih hor<-cev, je bulgarski car Ferdinand poslal poveljniku srbske oblegovalne armade generalu Stepi Stepanoviču 700 križcev za hrabrost, da se z njimi odlikujej6 naj-hrabrejši. Odlikovanje vojakov se je na slavnosten način izvršilo. Ob enem s po-Šiljatvijo teh odlikovanj je kralj Ferdinand naznanil, da bodo naknadno odlikovani tudi vsi zasluženi srbski častniki. tako zvene poročila dan na dan. Res je to, da Skader ni še padel, ampak Črnogorci in Srbi, ki so jim prišli na pomoč, se pripravljajo lia veiik napad na Skader, ki se ima izvršiti te dni. "To vemo mi iz najboljših virov.. 6 bataljonov srbske infanterije se je pridružilo Črnogorcem, iz Rusije pa so jirn poslali velike pošiljatve moke. Rusija pošlje tudi aeroplane. V Carigradu. Iz Carigrada poročajo, da je pričakovati važnih ižprememb v turškem kabine- j tu. Ministri se branijo sprejeti odgovornost za korake, katere bo morala storiti vlada v kratkem času. Narašča tudi strah pred revolucijo. Vlada je odredila velike varnostne odredbe. Odrin. Vsled bombardiranja mesta je bilo porušenih nad 60 hiš. Poškodovana je Se-, limova mošeja. Ogenj je nastal na več krajih mesta. Okoli 100 ljudi je ranjenih oziroma ubitih. Mošeja, ki je baje močno poškodovana, je edna največjih turških narodnih svetinj. Mošeja ima 999 oken. Turki poraženi pri Čataldži. Več turških bataljonov je hotelo priti na desni breg reke Karasu. Llnela se je bitka z bolgarskimi pred-stražami in Turki so bili popolnoma premagani. Pri Rodostu. Enverbej je baje izkrcal pri Rodostu za hrotom Bulgarov 20.000 mož. Tako se namreč poroča iz Carigrada. — Bulgari pa hočejo zavzeti Dardanele, pripraviti Grkom pot v Marmarsko morje ter s pomočjo njih izkrcati svojo armado naravnost pred Carigradom. Ako se jim to posreči, je Čataldška turška armada popolnoma izgubljena. Boj za galipolski polotok. Bulgarska zmaga pri Kavaku. Sofija 6. (Kor.) »Agence Telegraphi-que Bulgare« poroča: Bulgarske čete so včeraj turško galipolsko armado južno od Kavaka popolnoma porazile. Turki so se umaknili v velikem neredu. Bulgari so jih zasledovan do Bulaira. Vsled zmage pri Kavaku je skoro vse obrežje Marmarske-ga morja do Bulaira v bulgarskih rokah. Sofija 6. (Izv.) Opoldne so došla semkaj poročila, da so Bulgari zavzeli tudi že mesto Bulair na galipolskem polotoku In prodirajo naravnost proti mestu Galipolu samemu, Turki se umikajo v velikem neredu. Boj za Galipolski poluotok. Bitke južno od reke Kavak 6. t. m. se je udeležilo iudi turško brodovje, ki je izstrelilo več krogelj, ne da bi zadjalo Bul-garom posebno škodo. Turška topničarka je bombardirala mesto Miriofito, katero so Bulgari malo ponrej zasedli. Iz Galipolisa bežijo prebivalci v Carigrad. Poraz Turkov na poluotoku je velik. Zgubili so 15.000 mož. Padec Odrlna. Iz Carigrada poročajo, da so se turški vladni krogi že sprijaznili z mislijo, da mora Odrin pasti gotovo tekom jednega *edna. Direktna pogajanja za mir. Porta namerava pričeti z novimi direktnimi pogajanji za n;!: z Balkanci. — Od strani velevlasti ni za zdaj nikake to-stvarne akcije. Grški hidroplan nad Dardanelami. Vojaški aviatik Monssousis se je vzdignil nad Dardanele ter je metal bombe na turški arzenal pri Nagari, Vzlet se mu je povsem posrečil. Politični pregled. Avstro-Ogrska. Proračunski odsek je včeraj nadaljeval ueoato giede laške pravne fakultete. Httoni je rekel, da vlada sama nasprotuje rešitvi tega vprašanja, Ellenbogen je rekel, da soc. demokratje bodo za Trst glasovali, Tresič je povedal, da Srbohrvati niso proti Trstu, ako dobijo tržaški Slovenci primerne kompenzacije,'Bugatfo je" govoril za Trst, Masarvk je povdarjal, da naj viaaa podpira kulturna stremljenja narodov. — Finančni odsek je sprejel med. drugim vladno predlogo o uvedbi samskega davka. Sprejet je predlog, naj se družinske glavarje z več kot 2 družinskima članoma ao 4800 K dohodkov oprosti davka. Poljaki in lokalne železnice. —- Dne 5. t.'m. je imel poljski klub sejo, v kateri je razpravljal o vladnem načrtu glede lokalnih železnic. Navzoča sta bila tudi železniški minister Forster in minister za Galicijo« Dlugosz. Poljaki hočejo, da stavi vlada v proračun za lokalne železnice v Galiciji svoto 60 milijonov, dočim vlada ponuja le 40 milijonov. Do sporazuma ni prišlo. Železniški minister se je izrekel proti temu, da bi se delile svote za lokalne že- 1 leznice percentualno na dežele, kajti v bliž njem času se prične z gradnjo serije lokalnih železnic, na katerih :«? država posebno interesirana. Inozemstvo. % Preprečen napad na princa Hohen-loha. — Listi poročajo iz Peterburga, da je baje policija preprečila nameravan na-pa^d na odposlanika našega cesarja princa Hohenloha. Policija je izvedela, da sb zvečer, predno je došel princ Hohenlohe v Pe-terburg, zbrovali člani »Zveze ruskega ljudstva« in sklenili, da princa napadejo. Policija je pa zaroto zasledila in zastra-žila s preoblečenimi policisti zborovaji-š.če zarotnikov, vdrla vanj, ko so se zarotniki zbrali in je vse zarotnike aretirala. Splošna stavka v Belgiji. — Za splošno volilno pravico nameravajo soc. demokratje v Bruslju vprizoriti splošno stavko; udeležilo bi se je en milijon delavcev. 10 milijonov imajo pripravljenih za splošno stavko. Darovi. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Na- birauuK v gostilni pri Glešcicu 6.20 K, doslej skupaj 110.^ K. — Neimenovana gospa st. 1 za lebruar 2 K. — Dva popotnika za Metan vina v Dobravljah 4 k. — Ur-bančic, mesar v Gorici, 0.52 K. — Članarino za 1913 so vpiačaii: Rud. Fasan, višji geoineter v Tolirunu 3 K; proi. Ant. irras, šoiski svetnik v p. v Gorici, 10 K; dr. Kua. Gruntar, odvetnik v Tolminu 10 K; | ivnha K,ošir, farmacevt v Gorici, 3 K; Fran bravnicar v Tolminu 3 K; Fran Gabršček v sezani 3 K; dr. Kari Podgornik, odvetnik v Gorici 3 K; Mat. Rutar, višji sodni svetovalec v Gorici 4 K; Oskar Gabršček v Tolminu 3 K; Lucijan Kovačič, hadpoštar pri sv. Luciji 5 K; I. Perpar, c. kr. fin. svetnik v Tolminu, 10 K; I. Mar-molja v Mirna, 5 K; dr. Medvešček v Gorici 5 K. Na račun mesečnine je prišlo 29218 K. — Dijaki so nabrali v Tolminu dve vreči krompirja in eno vrečo fižola: Vožnjo je plačal g. A. Kutin v Tolminu. — Fr. Ostan v Bovcu in Ferdo Karis v Gorici sta dala po 2 K. — Prisrčna hvala \&em darovalcem in podpornikom! Domače vesti. Danes zvečer ob 8. občni zbor Moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda »pri jelenu«. Zimski šport. — Vremensko poročilo iz Bistrice-Bohlnjsko jezero dne 8. 2. 1913: Temperatura: — 7 stop. Celz. -r-Vreme: jar.no. — Sankališče: prav dobro. — Vožnja s sanmi: porabna. — S smuči: dobra vožnja po snegu povsod. Bled: Temperatura: — 1 stop. Celz. — Vreme: jasno. — Drsališče: prav dobro, jezero popolnoma zamrznjeno. — Sankališče: porabno. -r. S sanmi: neporabno. — S smuči: v višjih senčnatih legah. Umrla je v Št. Vidu nad Vipavo gospa Marija Rudolf, nadučiteljeva soproga, hči prejšnjega vipavskega župana g. Hro-v-tina. Dve železnici v naši deželi. — Poslanec ron je razglašal, pred kratkim v klerikalnih listih, aa pnae železnica iz Sv. Lucije ao Kobarida v program lokalnih žeieznic. O cm iz Gorice v Cervinjan smo poročali, aa je ne bo v programu, ali aanes se zopet razglaša, da je ta železnica zagotovljena. — Torej bi se gradili v do-gieanem času dve železnici v naši deželi, v-e do ie res! Veliki ples »Goriške Slovenske Mladine«, ki se je vršil preteklo soboto, dne 1, svečana je vspel kljub raznim nepričakovanim; oviram sijajno. Prireditev se je vršila pod pokroviteljstvom preblagorod-nih gospa dr. Pucove in dr. Zerjalove, Bi so kras prireditve, društvo jim je za njihovo požrtvovalno naklonjenost hvaležno. V ospredju Damskega odseka je dičila naš Veliki ples dražetna gospica Milica Križ-manova, nje ljubki, simpatični nastop je oživil prireditev. Odbor si Šteje v prijetno dolžnost zahvaliti se ob tej priliki vsem gospicam, članicam Damskega odseka za njihovo neumorno delovanje v času cele piesne sezone ter posebej še o priliki predpriprav za Veliki ples. Srčna hvala gospicam v cvetličnem paviljonu. Konec-no se društvo prav toplo zahvaljuje vsem onim, ki so posetili našo prireditev ter na katerikoli si bodi način s svojim sodelovanjem povečali sijaj Velikega plesa. Odbor. Sodovičarji za Trst in Goriško so čutili živo potrebo, ustanoviti si društvo. Ali Italijan je tak, da hoče biti povsodi nad Slovencem je pa nad njim toliko lažje, ker. pogostoma naleti na slovenskega človeka, ki mu ponudi svoj tilnik, da stopi nanj. — »Ed.« poroča, da dn& 6. t. m. je* bil ustanovni občni zbor društva sodovičarjev. Na občnem zboru ni bilo dovolj slovenskih sodovičarjev, ker nekateri niti vabila niso dobili, in tako se je zgodilo, da so prišli v odbor sami Italijani. Za Italijane sta glasovala tudi Hribar z Opčin in Oberdank iz Gorice! Umevno, da slovenski sodavičarji niso zadovoljni z zadrugo, v kateri bi imeli edino besedo Italijani, zato si hočejo ustanoviti sami svojo zadrugo. Central-Bio. — Vspored za soboto, 8., nedeljo 9. in pondeljek 10. svečana. — 1. Polet slavnega aviatika Bielovučiča črez Alpe. Ta slika je nekaj krasnega ter velezanimiva. — 2. Madaljon, drama. — 3. Volk v čredi, drama. — 4. Črna maska, velikanska in učinkovita drama v treh delih. Igrajo znani in nedosegljivi igralci iz Kopenhagen-a. To*delo je želo že povsod obče priznanje. — 5. Willy, prodajalec slanine. Velekomično. Italijanski podanik. —- Iz Italije je bil prišel ter se nastanil v Ločniku 63-Ietni Marko Bertuzzi. Sedaj so ga izsledile italijanske oblasti; prestati ima kazen 3 let 9 mesecev in 25 dni. Bertuzzi je v zaporu v Gorici. Nove .'aške čete v III. armadnem zboru. —- Dne 1. marca 1913 se .ustanovi v Vipavi trdnjavski artiljerijski bataljon št. 8, gorska havbična divizija št. 4 v Špitalu ob Dravi, gorski trenski eskadron št. 2/3 v Beljaku in gorski trenski eskadron št. 1/3 v Tolminu. Ker je ukradel bicikelj, je bil obsojen Jos. Furlan iz Gorice na 2 meseca strogega zapora s posti. 22 K ie ukradel neki Jos. Keber čevljarju Štruklju v Nunski ulici v Gorici. Odprti lekarni. — Jutri popohidne boste odprti v Gorici lekarni Giroricoli-Ktir-ner. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 9. do 16. t. m. ; Narodna obramba, Opatjeselo. — V nedeljo 26. januarja je imela tu svoj redni občni zbor Ciril-Me-todova podružnica za Opatjeselo in Kostanjevico. Po običajnih porpčilih se je konstituiralo načelništvo takb-le: Predsednik Vinko Gregorič, namestnik Franc Pahor, tajnik M. Perko, namestnica gdč. Gusta Podgornik, blagajnik Pavel Maru-ŠiČ, namestnica gdč. Angela Marušič, odborniki: Št. Gorjan, Zavadlav Anton, Ant. Peric, Karel Pahor, Karel Ferletič, odbor-niški namestnik: Josip Zavadlav, Franc Peric št. 74, Franc Peric št, 71, . Odborniški člani so vsi iz Opatjega-sela in okolice, ne pa tudi iz Kostanjevice kakor lani, to pa radi tega* ker so hoteli irfijeti Kostanjci glavni odbor. t. i. predsednika, tajnika in blagajnika, česar .seveda tukajšnji člani niso 'hoteli dovoliti, ker so . \ zastopani v podružnici v večjem številu I i kakor ofli.Zftto so izstopili iz naše podruž- I t Trie« z nado, da si ustanove lastno. p Nadejamo se, da bo tukajšnja podruž- 1i niča Mjub temu dobro uspevala; posebno I j ¦če bodo vse naše gospodične* članice tako 11 agilne kakor gospodam Tončkp.Francko- I s va m Božiča Štefanova, ki sta nabrali koj 1 po.občnem zboru 11 K 18 v. t . . . Ciriknetodar. t ... -~—--------- |'< DOPISI. ! iz komenskega okraja. r Komen, 5. II. 1913. (Obrtno nadalje- I , valna Šola.)'— Pred dvema dnevoma nas I > je o s r e č i 1 s svojo navzočnostjo naš dič- I { ni odbornik in še dičnejši naš častni občan I j dr. Hinko Stepančič. Pravimo: osrečil nas I ] je, kajti prišel je zatvorit novo ustanov- I , Ijeno obrtno-nadaljevalno šolo. Ž njim je I j prišel mu pomagat tudi neki uradnik tr- I, govske obrtne zbornice iz Gorice in tudi |, gospod komisar Hanuseh iz Sežane se je 11 potrudil sem, da je pripomogel prvima I , dvema pri res hvalevrednem relu: zatvo- I ^ riti obrtno-nadaljevalno šolo. Dosegli 1 so tako svoj namen, a ubogo t: ljudstvo bodi jim hvaležno,! kajti, ljudstvu ni treba šol, bolje je, da je j narod neizobražen, bolje je, da živi v nez- j nanju in temi! Neizrobražen narod je udan 1 svojim, zatirateljein in lahko ga je vladati! j Že dlje Časa, precej po otvoritvi obrt- I no-nadaljevalne šole, so pisali klerikalni I časopisi, da ta šola ne bode ostala otvor- I jena. Iz vsakega njih dopisa se je čitalo I med vatami, da sojako dobro informirani I o stvari. Vsak dopis je izražal gnjev proti i učiteljema in v vsakem dopisu so se zakli- I njali, da jim je ljubše, da se šolo žatvori, I kakor pa da bi ta dva učitelja podučevala | na njej. Bolelo jih je, da niso bili klerikalci j oni, ki so se trudili, da se vstanovi to prepo I trebno Šolo, zato pa naj vrag vse vzame, J kar ni vstanovljeno pod njihovo patronan- I co, pa naj si bode še tako koristna stvar I Bilo je menda tri 'dni pred svršetkom I lanskega tea, ko je imel gospod glavar I sežanski uradni dan tu v Komnu. Še tiste- I ga dne smo doznali interesenti, da se mora I precej drugi dan otvoriti obrtno-nadalje- I valno šolo v Komnu, ker ako bi se ne otvo- I rilo šole v tistem letu, zapadle bi podpo- I re in šolo bi se ne moglo več otvoriti pred I začetkom drugega šolskega leta. Priznati I moramo, da nas je interesente res razve- I seBl ta ukrep, ki smo ga izvedeli od go- I spoda učitelja Štrekelja. Povedal nam je, I da mu je naložil gospod glavar, da se I mora takoj drugi dan formelno otvoriti I šola ter nas povabil, da osebno prisostvu- I jemo formelni otvoritvi šole. ' I Drugi dan smo se zbrali v šoli in tako I brez vsakih ceremonij otvorili šolo. Za- I >dbor je imenoval učitelje, seveda I zacasuji. Crez par dni se je začel v šoli I reden pouk. Da se nadomesti ure, ki bi se I moralo podučevati od začetka šolske- I g a leta, določil je gospod nadzornik za I obrtne-nadaljevalne šole, da naj oba uči- I telja poučujeta več ur na teden, kakor je I po zakonu predpisano. i Vse je bilo prav — vse je bilo zado- I voljno, vpisalo se je okoli 30 (trideset) u- I čencev v šolo, a čujte, kaj se zgodi: Go- I spoda pri obrtni zbornici in gospod dežel- I ni odbornik, naš častni občan dr.. Hinko I Stopanj niso bili zadovoljni s tem, nego I so zahtevali, da se morajo otvoritve šole I vdeležit* tudi oni, drugače ni šola pravilno I otvorjena in ne more dobiti subvencije de- I želnega odbora in trgovske obrtne zborni- I ce, niti blagoslova! Ko je dobil to obvesti- I lo naš g. Župan, odšel je po potrebne infor- I iitacije m. glavarstvo v Sežana Ta so mu I kazali, naj se v šoli redno poučuje in naj I se nikakor 2ie vgodi trgovsko-obrtni zbor- I jiici,da*esola zatvori. Ostala je toraj so- I la otvoriena na pismen in ponoven ust-1 aten ukaz okrajnega glavarstva a da sej 2*desti tnLi formalnosti, da morajo biti I w*vzoči zastopniki dežefoega - odbora in I «r«ovskfe obrtne zbornice, sklicalo se je I leidrza pretekli pondeljek t. j. 3. t. m; j Ta dan so prišli gospodje? a ne da bi I otvarjali Šolo, ne! prišli so vsi zato, da s o nam šolo zatvoTili! Tr«ovsko*obftna zbornica nima baje denarfe za podporo šoli ac pa imajo ' vse tekorporacije denarja Vi izobilju za druge stvari. Kaj je bilo treba pošilja ti tri gospode v Komen? Šolo bi se lahko zatvo-rilos pismenim ukazoml Koliko so znašale dijete za tri gospode, ki niso navadni pisarji? AH niso te dijete presegale zneska, ki bi ga morala dobiti šola?? Na | ta vprašanja odgovorite posebno Vi, go- | spod dr. Stepančič; ki ste kraški poslanec, j deželni odbornik in naš č a s t n i o b č a n. Kako Vam je teknilo kosilo, ki Vam ga je plačala naša vboga občina. Ste se li zavedali, da škodujete neizmerno našej občini z zatvoritv,ijo šole?! Da, gospodje! da ste se vsi odrekli dijete istega dne, dobila bi L šola skoraj dovolj podpore!! Da bi se trgovska obrt. zbornica, protivila prispevati i podporo in da m o r a njen odposlanec tudi glasovati, da se šola zatvori, bilo bi nam razumljivo, ker je to korporacija, ki je vsakemu slovenskemu napredku sovražna, a da glasuje n a š r o j a k, n a š^e g a okrajaposlanec, n a š č a s t n i, občan, da na j se obrtna šola za-I tvori — to je nam neumljivo, to je naravnost škandal! Nas vseh, ki nam je pri srcu prospeh [ in napredek občine, veselilo nas je poseb-| no to, da se je v novo otvorjeno šolo vpi-I salo tako velko število mladeničev. Videli I smo v tem siguren znak napredka in jas-i nejše bodočnosti naše občine. I A danes, občani! zahvalimo se tem I gospodom, da so nam odvzeli to nado! I Interesent. Iz krmrnskega okraja. j Zapadna Brda. (Poroka.) — V ponde-I Ijek 3. t. m. se je poročil g. Anton Juša„ve~ I Ieposestnik iz Drnovka, z g.čno Milko Ob-I ljubkovo, hčerko g. veleposestnika in žu-I pana kojščanskega. Mlademu paru iskrene I častitke in obilo sreče v zakonu. I Pri tej poroki se je nabralo 23 K za I C. M. družbo, koji znesek se je že odposlal I v Ljubljano. j Iz firoriškp okolic**. I Pošta v Prvačini okradena. — Pošto I v Prvačini so okradli neznani tatovi v po-I nedeljek 3. t. m. zvečer. Manjka okoli j 500 K. Sokolski vestnik. Občni zbor Goriške Sokolske Župe se bode vršil v Gorici dne 16. februarja t. i. o b 2. u r i 'p o p o 1 d n e v prostorih hotela »Pri zlatem jelenu« s sledečim dnevnim redom: Nagovor staroste. Poročila načelnika, tajnika, blagajnika, nadzornika, predsednika izobraževalnega odseka. Prošnja Sokola v Komnu za izstop iz naše župe v svrho pristopa Tr. S Ž. Določitev župnega prispevka za leto 1913. Volitve odbora po pravilih in slučajnosti. Bratska društva opozarjamo, da vpo-šljejo svoje zastopnike polnoštevilno. Na zdar! • Predsedstvo.- Odborova seja Goriške Sokolske Župe bo dne 16. februarja t. I. ob 10. uri predpo^ne v telovadnici Goriškega Sokola ter poživljamo brate v to določene, i da se je polnoštevilno vdeleže. Predsedstvo. I Vadfteljski zbor G. S. Ž. ima svojo i sejo dne 16. februvarja 1.1. ob 9. uri pred- poldne v telovadnici Goriškega Sokola v ulici sv. Ivana št. 7. Poživljam vse člane, da se je gotovo udeležijo. Na zdar! Načelnik.',: I Gospodarske vesti. I Ljubljanska kreditna banka. — V I zadnji seji upravnega sveta se je odo-I brila čista bilanca za leto 1912. Čisti do-I biček znaša 664.476 K 24 vin. (v letu 1911 I 484.240 K 28 vin.) I Občnemu zboru, ki se bo vršil dne 5. I marca 1913 se je sklenilo predlagati za I leto 1912 6% dividendo (24 K za delnico; 1141.197K 11 vin. dodeliti rezervnemu za-I kladu, 14.724 K 57 vm. pa prenesti na nov I račun. I " Podružnica »Goriškega kmetijskega I društva« pri Sv. tnciji. — Dne 16. t. m. se 1 bo vršil pri.Sv. Luciji po večernicah občni I tfbOT podrrižmce Gor. kmet. društva v t ljudski šoli.' I Z iMnim zborom bo združeno kme-f tijsko predavanje; predavala bosta fcosp. ! Vtfjem Dommko in g. pot. učitelj Schwe- \g€\. Kmetovalci, vdeiežite se tega preda- j 1 vanja polnoštevilno. I i Sadjarski tečaj na Grmu priredi rav-1 ¦< nateljstvo kmetijske šole v pondeljek in 1 i torek 24. in 25. februarja t. 1. Namen te- I s čaju je povzdiga domačega sadjarstva. Na I j sporedu so naslednja predavanja: V p o n- I deljek, dnč 24. februarja., Od 2 do 4 h popoludne: Razčrtavanje sadnih naša- I! dov. Naprava drevesnih jam. Obrezova- 1< nje dreves pred saditvijo. Pravilna sadi- I i tev dreves. Od 4 do 5 popoldnet Prak- l i tične vaje v šolskem sadovnjaku. V to- I i r e k, dne 25. februarja. Od 8 do 10 dopol- I 1 dne: Oskrbovanje mladega in starejšega I: arevja. Obrezovanje. Pomlajevanje in 11 precepijanje. Od 10 do 12: Praktične vaje IJ r v sadovnjaku. Od 2 do 4 popoldne: Naj- I važnejše o gojitvi n oskrbovanju pritlične- I; ga drevja. Od 4 do 5 popoludne: Praktič- I ne vaje v šolskih nasadih. Tečaj je na- I I menjen gospodarjem in kmetskim mlade- I ničem. Kdor se boče tečaja udeležiti, naj I l se priglasi po dopisnici. Priglasila je treba I I nemudoma poslati ravnateljstvu kmetijske I j šole na Ormu (pošta Kandija). I i Kaj je Hrvaška za Ogre? — »Pesti j. I Hirlap« piše, da je Hrvaška neobhodno I I potrebna Ogrski, da brez Hrvaške ne mo- I j re Ogrska gospodarsko napredovati. Pot I j ogrskemu žitu in drugim pridelkom gre I I preko Hrvaške na morje. Ako bi Ogrska I I ne imela te poti v svojih rokah, bi dolo- I I čali cene ogrskemu žitu dunajski borzi- I I janci. »Hrvaška je predpogoj za gospo- 9 t darsko samostalnost Ogrske« — tako za- I I ključuje članek. — In s to tako potrebno J I Hrvaško delajo na tak barbarski način. I Kolesarska zveza. Cestna dirka. — Ustanovil se je kolesarski odsek pod pokroviteljstvom raznih kolesarskih društev, kateri namerava v svrho povzdige kolesarskega športa, prirediti dne 24. marca 1913 veliko cestno dirko približno 140 km. — Za člane dirkače goriških slovenskih . društev daja vsa navodila ter sprejema prijave Joško Kuštrin tajnik kol. društva »Gorica«. — Podrobnosti se pravočasno naznanijo. Kolesarsko društvo »Gorica« bode imelo danes zvečer izvanredno sejo v društveni sobi. Tajništvo kolesarskega društva »Gorica« naproša gg. člane dirkače, da se iz-vole oglasiti v svrho cestne dirke gotovo do 12. t. m. Zdravo! Tajnik. Razne vesti. Klub slovenskih tehnikov v Pragi I priredi v pondeljek 10. t. m. ob 8. uri Zve- j čer v prostorih akad. društva »Adrija« j klubovo sejo, na kateri predava g. H u -sein Ibrahimpasič:o Bosni in Hercegovini. Gostje dobrodošli. I Avstrijska tobačna režija v Berolinu I oškodovana za 60.000 mark. — V Berolinu je bil obsojen v 18 mesečni zapor knjigovodja c. kr. avstrijske tobačne ek-sportne zaloge Robert Lawnar, ker je poneveril 60.000 K avstrijski tobačni režiji. V Harkovu je bil obsojen na smrt zločinec Osadčki, ki ima na svoji vesti 103 umore. Francoski aviatik Vedrin je prišel v Srbijo na povabilo srbske vlade, da organizira srbsko zračno brodovje. Vedrin na-pravlja lepe vzlete, tako je poletel tudi iz j Niša v Beligrad. Strašca avtomobilska nesreča se je j zgodila na poti na postajo Staredrogi, ka- ! kor poročajo iz Varšave. Ko se je peljal I avtomobil čez lesen most, se je most po-; drl. Avtomobil je padel v vodo. 14 oseb je nevarno ranjenih. Skono 100 milijonov kron zapijejo Hrvatje v banovini vsako leto. Večina gre za vino. Tako je konstatiral list »Novi život«. »Srbski nadporočnik«. — Po Opatiji, Reki in tam okoli je hodil neki mladi človek, ki se Je izdajal za srbskega nadpo-ročnika Jovana Stojanoviča. Kmalu pa se i je pokazalo, da je ta »nadporočnik« bivši I trgovski pomočnik iz Zagreba, ki je bil I nekoč že 6 mesecev zaprt, I V nelgrajsklh bolnišnicah je seda) še I 874 ranjencev, ki so pa že'«rekonvalescenti. I OkoK 600 ozdravljenih je te dni odpotova-* lo nazaj k svojim polkom, Defravdaclja v »Zadružni zvezi« v Ljubljani. — V klerikalni Zadružni zvezi v Ljubljani se je zgodila defravdacija 40.000 M. Knjigovodja Ivan Polajnko si je preskrbel Ček za 40.000 K in dvignil to svoto v Jadranski banki in pobegnil s svojo ženo najbrže na .Balkan. Potegnjeni Sirassburg. — Iz Weis- . seiaburga je bila poslana na gubernijo v Strassurgu naslovljena brzojavka, da je dospel cesar Viljem v VVeissenburg in da dospe ob L popoldne v Sirassburg. Takoj je bila vsa garnizija alarmirana in poveljujoči general jo je razpostavil na vežba-lišču. Tja so prišli tudi gubernator, namestnik 'm princ Joahim ter so čakali na cesarja do 3. popoldne. Šele takrat se je izkazalo na podlagi brzojavnega vprašanja v Weissenburgu, da je bila uradna brzojavka velika mlstifikacija. Mesto je bilo tudi že v zastavah In nepregledna množica je čakala na cesarja. To zmešnjavo je izročil neki odpuščeni plačilni aspirant garnizije v Metzu, z imenom Keller, in ga je vojaška, sodnija proglasila za neodgovornega za svoje dejanje in nehanje. Da bi dokazal, da je popolnoma normalen, si je izmislil to kopenikijado. Prišel je v uniformi poštnega uslužbenca z napisanim in zapečatenim brzojavnim formularjem h sgubernatorju. S prepisom ponarejene brzojavke je nato šel takoj k nekemu listu, da si da potrditi svojo normalnost. Porotna razprava radi malverzacij v občinskem uradu v Polju. (Dalje.) Bigatto. Bigatto si je zopet premislil. Prej je priznaval svojo krivdo, potem je začel tajiti. Ali Galante mu je dokazoval sokrivdo. Galante je povedal tudi to: »Vsi so prihajali k meni po denar, včasih tudi z besedami: Jaz rabim denar in ti mi ga moraš dati. Pravi, da ni bilo drugače nego da je moral dati. Galante pove tudi, da je tiskarna Bocca-sini dala občini toliko tiskovin, da je preskrbljena občina ž'n j i mi za 100 let. Galante je bil postavil končno, ker so tako zahtevali denar, k sebi vsak večer uradnega slugo, da bi ga ne mogli »na-pumpati«. Bigatto mu je očital, da ima slugo za nalašč pri sebi. Galante je potem izplačeval dalje, tolažeč se z dejstvom, d a ž e 1 4 1 e t n i s o b i 1 e š k o n t r i r a-ne knjige in se ni oddajalo nikdar kaše po reviziji ampak iz-I r o č i 1 se je kar ključ, Galante pravi dalje, da je nekoč, prišel dr. P e s a n t e s pobotnico [župana na 300 K gla s e Č o in i z -i plačal jo je! Podpisal jo je župan in Pesante. Galante meni, da bi si župan ne smel dati izplačati nikake pobotnice (brez prejšnjega dovoljenja v seji dobljenega.) Pobotnico je spravil Galante v blagajno in je štela vedno za 3 0 0K denarja v blagajni. Bigatto je imael tudi svojo metreso ter je opisan za zapravljivca. Lino Ouarantotto. Prizna se deloma krivega. On je po-I naredil neko postavko iz strahu pred revi-I zijo za 40.€0Q K. Ko je toilo škontriranje, I osem dni prej napovedano, je komisija I dognala, da je vse v redu; pogledali so le I ikortčne svofee. Olede* predujmov pravi, da I so bili v navadi; tudi njegovi predstojni-I ki so si izposojevali denar iz blagajne. — I Informacije o njem so neugodne. I Avgust Horak. I Horak joče kot mal otrok. Prizna, da I sta zvišala z Galantom svoto računa tr- I «ovca Anfeoneffija. Potem sta nadaljevala I ,po taki potti. Horak ceni svoj dobiček na I mm K letno. I Razprava se nadaljuje. I Dr. Vareton odložil deželnozborski I mandat. — Pula 6. Bivši puljskl žu-I pan dr. Vareton, ki je radi raznih korup-I Criih afer pri puljskl občini sam v kazenski I preiskavi, je danes odložil svOj deželno-1 zborskl mandat, JLega Naz )nale hi Clrlt-Metodova družba. Tržaški mestni svet je v seji v četrtek razpravljal o šolstvu. Najprvo se je svetnik ar. W i 1 f a n protivil rikreatonjein s samo italijanskim učnim jezikom, kakor-Šen se zopet ustanovi na Vrdelci v namen, da bodo lovili-\b'idkreatQtlt"'»stev^^^r roke. Svetnik D' O s m o pa je povedaČ"9a se na Vrdelci ustanovlja rikreatorij za otroke onih 270 družin, ki bodo živele v delavskih hišah, med te pa se ne bo itak vsprejelo več ..ko k večjemu ena.iill.dve,, slovenski, družini. Ce pa bodo hoteli slovenski otroci priti v ta rekreatorij, da se jih bo rado sprejelo! Svet, Wilfan zahvali predgovornika za priznanje, da v delavskih hišicah pride na 270 družin ena ali dve slovenski: to dokazuje, da se tudi tu uganja od strani Hal. lib. stranke na-cijonalna politika. Občina ne bi smela z •impbftiranimi renjikoll ker ti so. vecino-i ma v delavskih hišah delati politike proti Slovencem-domačinom. Ker so potrebe Slovencev enake potrebam Italijanom in ker Italijani nočejo smatrati jednake slovenske potrebe za neobhodno potrebno upa in poziva vlado, da te postavke kot tudi ne neobhodno potrebne ne potrdi. Po sklepni besedi poročevalca Archa, ki se pridruži predlogu dr. Wilfana, pa le za to, ker občina nima denarja, je predlog komisije glede ustanovitve rikreatorija na Vrdelci sprejet. :•¦•*••.-« Vsprejeta je bila tudi skupna postavka za stroške za vse rikreatorije. v znesku K 49000. Svet. B u d i n i c h priporoča na to povspeševanje nove zgradbe za trgovsko in navtično šolo. Skoro 90%> učencev je Tržačanov, torej bi se morala tržaška občina kaj bolj zanimati za to šolo. Skrbelo naj bi se tudi, da se ustanovi šola za mornariške strojnike čimprej, to vsaj sept. meseca t. 1. Na t-) je bila prišla na vrsto podpora Legi Nazionale. Svet. dr. W i l f a n: Večina mi itak ne bo sledila, zato bom govoril za zapisnik. Zadostovalo bi, ko bi ponovil, kar sem že dejal: Izjava vlade, da bo potrdila le to, kar bo smatralo neobhodno potrebnim, je zame kakor svetilnik. In vas, tovariši, ki boste glasovali za podporo Legi v znesku K 15000, kličem za priče, da ta izdelek za našo občino ni neobhodno potreben. Najprej hočem odgovoriti svet. Cer-nivcu, ki mi je očital, da smo glasovali proti rikreatoriju na Vrdelci in da nismo stavili konkretnih predlogov. Toda svet. Čemivec pozablja, da smo mi le manjšina, ki moremo uveljavljati svoje stališče le v protestu, v opoziciji. Če smo glasovali proti rikreatoriju na Vrdelci, se iz tega ne sme sklepati, da smo nasproti ital. kulturnim potrebam. Če mi glasujemo proti podpori za Lego Nazionale, delamo to, ker je kri-v i č n o podpirati to društvo iz skupne občinske blagajne, v kateri so tudi slovenski denarji. — Sicer pa ta izdelek za občino ni neobhodno potreben, ker Lega bo svoje dobro ali slabo delo opravljala tudi brez te podpore. — Če ravno hočete dati Legi to izredno podporo, vstanovite med sabo magari eno nadpodružnico — ampak ob- činski svet ni samo svet ital. lib. večine!: To nam dokazuje sestava tega sveta sama in prebivalstvo mesta 1 Svet. Liebinann: Pa vlada daje podpore vaši družbi sv. Cirila in Metoda. Svet. NVilfan: Tovariš svet Liebinann pozablja, da vlada s tem, da podpira našo šolsko družbo, opravlja le delo, koje bi morala opravljati občina; ker. občina bi .J^r^^vzdjževati^vse ljudske šole v me-*$ff?fttdi slovenske! """ ^"T Svet. Arčh: Saj jih imate deset v okoljci. * •, .Svet. VVilfan: To nam ne zadošča; mi ne potrebujemo šol le v okolici, ampak 'tudi v mestu. 1 ljudsko štetje i volitve so dovolj jasno dokazale, da nas je obilo tudi v mestu! Sicer sem to že tolikokrat omenjal, da bi bilo pod mojo častjo, če bi hotel še ponavljati. Nato odgovarja Wilfan svet. Mraku, ki je v prejšnji seji trdil, da hodi mnogo otrok v Ciril-Metodove šole iz okolice, . s statistiko v roki, ki dokazuje, da je v Ciril-Metodovih šolah pri Sv. Jakobu od 531 deklic takih, ki bivajo v Rocolu ali Skednju, od 776 dečkov pa 48; v vodovodni ulici je od 449 učencev 73 iz Rojana, 35 iz Sv. Ivana, 7 iz Barkovelj in 3 od i drugod. | Svet. Mrak: Koliko od teh je rojenih i v Trstu? | Svet. Wilfan; Od 440 jih je 352 rojenih v Trstu. Dr. Wilfan zahteva od vlade, da črta iz proračuna postavko za Lego Nazionale v interesu justice in čiščenja bilance. Puecher je očital večini, da če ne smatra rekreatorijev samo za rikreatorije, potem jej res služijo le v politične namene. Večina je ropotala. Puecher hoče, da sprejme občina v svojo režijo slovenske šole v mestu in rikreatorij Lege. Predlog njegov seveda ni sprejet. Mestni svet sprejme nato z glasovi večine podporo »Legi« v znesku 15000 kron. Električna železnica Opčine-Sežana O tej železnici, katere še vedno ni, se je že precej pisalo, razpravljalo o njej v dež. zboru in drž. zboru se je trudil za njo bivši poslanec Štrekelj. Župansivo Sežana se je prav dobro zavedalo velike važnosti omenjene železniške Črte in za to je začelo že leta 1906. z vso energijo akcijo v prilog podaljšanju električne železnice od Opčin do Sežane. Deželni zbor se je bavil s to zadevo že leta 1907. in skleni! resolucijo, s katero je naročil deželnemu odboru, da stopi v dotiko z vodstvom »anonimne družbe tržaških malih železnic« in da mu poroča o izidu teh pogajanj v naslednjem zasedanju. Deželni odbor je sicer izvršil sklep deželnega zbora, toda niso došli ne podrobni načrti ne stroškovniki nameravane gradbe. Deželni zbor je vzel poročilo svojega jzvrševalnega organa na znanje in sklenil pozvati vlado, da omogoči s primerno podporo iz državnega zaloga uresničenje železniškega načrta Opčine-Sežana. C. kr. železniško ministerstvo, obveščeno o sklepu zastopa dežele Goriško-Gradiščanske, je odredilo revizijo nameravane proge glede splošnega načrta in odobrilo trasiranje dotične črte v svrho, da služi kot podlaga za sestavo podrobnega naqrta, denarne podpore pa ni zagotovilo z ozirom na to, da bo služila namenjena železniška zveza le bolj krajevnemu prometu. Po drugi strani pa je deželni odbor naznanil c. kr. narnestništvu sklep visokega zbora, ki je na to poročalo meseca ja-nuvarja.1912., da je cela zadeva zgradbe ozkotirne železnice Opčine-Sežana pri c. kr. železniškem ministerstvu. Upoštevaje ta položaj je razpravljal deželni zbor ponovno o tem predmetu in sklenil v seji z dne 12. februvarja 1912. sledečo resolucijo: »Z ozirom na izredno važnost zgradbe ozkotirne električne male železnice od Opčin do Sežane, ne le v gospodarskem in trgovskem oziru, marveč tudi s stališča za občenje tujcev in pospeševanje vojaških interesov, ker je v Sežani stalna gar-nizija in Kras sploh letno zbirališče velikih vojaških krdel, poživlja se visoka vlada vnovič, da omogoči s primerno subvencijo, rcaiiziranje podjetja.« ., O tem sklepu so se obvestili c. kr. na- , niestništvo, trgovsko-obrtna zbornica v Uorici in županstvo Sežana, poslednje s puzivom, ua naj naznani, deželnemu Odboru vse okoliščine, Ki bi bile merodajne za izracunanje podlage glede iinaneiranja podjetja, kakor tuai, da naj predloži deželni upravi načrte, ki jih morda ima občina na razpolago. Sicer je županstvo žcpr^Lporpčalo, da se je spremenilo mnenje o načinu električnega obratovanja, tako da bi se tudi gradbeni stroški, ki so bili prvotno prora-cunjeni na okroglo svoto 650.000 K znižali rta približni znesek 300.000 K; tega poročila pa deželna uprava ni mogla upoštevati, ker ni bilo opremljeno s potrebnimi prilogami, to je z načrti in stroškovnikom. Na gorenje naročilo pa se županstvo do sedaj se ni odzvalo. Da bi se zgradila zaželjena železniška proga čim prej^ je sklenilo sežansko ,starešjqs.tvA v seji z dne 2& oktobra 1912. prispevati'v nakup delnic bodočega podjetja s svoto 200.000 K s pogojem, da ne bi stroški za zgradbo železniške črte znašali več kot 700.000 K. Starešinstvo je naprosilo deželno upravo, naj bi tudi dežela kupila delnice za enak znesek, kakor občina sežanska. • Za sedaj se je deželna uprava obrnila na »anonimno družbo malhi železnic« v Trstu in na c. kr. namestništvo s prošnjo, da mtCpodasta natančne informacije o re-aliziranju namišljene električne železnice. Po »Samoupravi«. Odgovorni urednik in izdajatelj IvanKavCic v Oorid. Tislfa: »Oorička Tiskarna« A. Oabr&ek (odgov. J. FabCi«), Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Od pondeljka 17. do četttka 20. t. nt. Bernč u Gorici hotel „pri treh kronah" KILE usled napora i« izpad čreues. Kontenzacifa zajamčena. Brez operacije. Oni, ki imajo kilo, naj opuste nošenje kakoršnegakoli pasu in naj si preskrbe »sistem Berne",. ki je najnovejši in lastna iznajdba. Tem potom se priporočamo tudi vsem veleuč. gosp. zdravnikom, ki so nam izkazali dosedaj svojo naklonjenost. - Opozarjamp vse interesente: možke, ženske in otroke, da si ogledajo „sistem Berne" v zgoraj navedenih lokalih in ob določenih dnevih. 58—4 Naročajte Cvekov brinovec, hruškovec in melisovec iz Kamnika domače žganja. Išče se zastopnik za Gorico. 59-1 Spreten pomočnik za modno blago in drobnarijo, ki je dober prodajalec, spreten izložbenik in ki zna slovensko, italijansko in nemško dobi takoj službo pri tvrdki **j Waldmann & FischhofTj 22 Gorica, Gorso Verdi 37. Px d MVkmm prkarija ia tlaiCitama Karo. Draščik vCoricJBaKBrBiv(!attBibiii) mšnje naročila vsakovrstnega tudi najfi- neiega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odjlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna lin« vina la tikarfa na drobno ali v originalnih bittelkah Priporoča se Blavnemu občinstvu za mnogo- brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo 1 vr- po Jako zmernih cenah. "*** Jezikovna šola po metodi Berlitz. Otvoritev kurza v Gorici za dame in gospode. Ucrtelj francozčine iz Francije; učitelj angleščine iz Anglije. . . , he narodne in akademično izobražene učne moči. : Vsak učitelj, (ki; mora: biti • rojen. Francoz, oziroma Anglež) po "učuje po dobroznani »metodi Berlitz" v svojem materinskem jezica ; in brez prevajanja. „ . . „ i .M„ Od prve ure* naprej govori in sliši učenec le oni jezik, kojega se misli učiti. ' Tem potom se naznanja, da namerava otvoriti ravnateljstvo tudi v Goric • knrz za nCenle IrancozCine In anflleiC.ne. Da se seznani si. občinstvo z »metodo Berlitz«, se priredi za dame in gospode v petek, dne 14-1- m« !»•- javno poskusno uro bi edino v moji trgovini dobro in najceneje biago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke. M. PuVERAJ Gorica, Travnik Štev. 5. jj^ i Lekarna Cristofoletti ? Bohb na travniku Trskino (Stofefiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno nnene barve po L140, bele barve K 2 Trskino ieieznato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. '"¦'*" -f'*¦ „ jetrno olje se železnim jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo-vee kostne bolezni, Bežni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. - Cena ene steklenice Je i .krono 40 vinarjev. ===== Olje, katerega naroCam direktno Iz Horveglje, preišče se vedno v mojem kem. laboratoriju, * capoliijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim ČC. odjemalcem glede cislote in =•--¦- »talne sposobnosti za zdravljenje. ===== Cristofolettljava pijača Is kina In želaza. Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. =y Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = Trskino OPOMBA. 7 večjem tnn na Mrnorskem se krasen prostor za rnanufak.umo trgovino z dvemi zalogami in pisarno. Lokal se odda z vso opremo. V isti hiši se dobi tudi stanovanje. Kei se nahaja hiša na najlepšem in prometnem kraju, naj nihče ne zamudi te lepe prilike. — Naslov pove upravništvo. 4«)_? IZIDOR NANDT autorizovana stavbena fvrdka $ djoi*ici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. Podpisani, s spričevali potrjeni čevljarski mojster in sodni cenilec, naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem odprl svojo delavnico o Nunski nlici S!. 9 ter se priporočam slavnemu občinstvu za mnGgobrojni obisk, in jamčim za točno in solidno postrežbo udani Na novo urejena in največja trgovina z železnino EDUARDO STICSA Gorica — Via Rastello št. 19 — Gorica iki Krainer & C-°. Priporoča vsem svojim gg. odjemalcem svojo veliko zalogo železa, kovin, kuhinjske in hišne oprave, raznovrstnega orodja za poljedelce in rokodelce, Štedilnikov, peči, vlitih in železnih cevij, klosetov, pump, (črpalnic) stavbenih no-siteljev (traverz), kopalnih banj in razno drugo v to stroko spadajoče blago. CEHE BREZ KONKURENCE. Lesene valovite vratnice izdelek prve vrste priporoča tržaška tovarna za izdelovanje vratnic iz jeklene valovite pločevino in lesenih izložb Ing. Ludvik Fiscliar TRST-Rojan. € Sprejme se spretnega in vpeljanega zastopnika za ta okraj, milionl ljudi je. odpravilo Kaštfi hripavost, katar, zasliženost, krčni in oslovski kašelj s 125- Kaiserjeuimi -------prsnimi karamelami — — % znamko 3 jelke. in privatnikov, kateri jamčijo za dober usr. Bonboni so j*.ko labko zaužitni in okusni. Zavojčki so po 20 ali 40 vin., doze po 60 vin. Dobiva se v lekarnah pri G. Cristofoletti, e. kr. dvorni dobavitelj, L. Gliubich, C. B. Pontoni, Ruggiero • Kiirner A. de Gironcoli, v mirodilmci A. Mazzoli, v lekarnah: Jurji Hus v Vipavi, L. Kurschen v Ajelu in Maks Kozower v Ajdovščini. naročajte „Sočo" in »Primorca". Inserirajte o .Soči in ..Primorcu . Podružnica T t T Y »Ljubljanske kreditne banke" v GORICI — se bavl z vsemi v bančno stroko upadajočimi posli. — Vloge na knjižice obrestuje po 4YI„, vloge v tekočem računu po dogovora. --Mnitt.El.vrte« K 8,000.000. - _ CfiHfrahl O LJllbl|ailI. - Rezervni c.U.4 K 800.000. - -----===== PODBUŽNICBi Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst _