44 Ozir po svetu. Pisma iz Srbije o Srbii. Kar vas poznam mile mi „Novice" in vas radostno čitam, nisem še našel v Vaših listih dopisa iz Kragujevca, prestolnega mesta srbskega kneza Miloš-a Obrenovič-a I. za čas njegove prve vlade. Evo ga Vam! Ce tudi spis ni izvrsten, saj srce je dobro, in za silo bo že. Žive želje so me zmirom navdajale, da bi kadaj mogel globočeje med srbski narod priti in se ž njim bolje seznaniti. Cela božja tri leta sem cepil v Top-čideru — v raji prekrasne knježevine srbske. Al lepi Topčider meni nikakor ni bil raj; in gledal sem tedaj na vse strani, kako bi smuknil iz njega. Sreča mi je bila mila — že oktobra meseca 1864 me porinejo v sredotocno, za Beligradom prvo mesto lepe knježevine srbske — v Kragujevac. Tukaj opravljam, izvan dolžnosti vojnega lekara, tudi opravila okrožnega le-kara, in tako sem imel priliko, kakih 12 ur okoli in okoli Kragujevca srbski narod in sela srbska ogledati in po mastnem blatu srbskem do kolena gaziti. Kako sem iz Beligrada potoval vKragujevac, — kaj sem na poti vidil in doživel drugod po srbski zemlji, hočem vam povedati. Se ve , da Srbija, ki je še le v početku tega stoletja s svojim junaštvom in krepko vojno in denarno pripomočjo se rusko turškega jarma oslobodila, dozdaj nima še železnic, jih tudi tako brž še imela ne bo; kajti knježevina je mlada in železnice se ne dajo ko Hm raztegniti. Lanska skupščina je sicer kneževe želje, da bi se železnice napravile po bogati Srbii, z radostnim krikom in hrupom sprejela. Al zdaj je zopet vse tiho! In slobodno lahko rečem, da predno bo železnica tekla iz Beligrada najepe, plodonosne ravnine Morave , na mesta Jagodin, Cuprija, Paračin in Aleksinac, bo menda tudi iz bele Ljubljane po krškem koritu na žužember-Ške fužine in na žitapolni Karlovac. Bog daj kmali to in uno! Vesel bi vriskal, ako bi kadaj v nekoliko urah iz daljnega Kragujevca v Žužemberk in zopet nazaj pridrdrati mogel! Al moja malenkost ni nič poleg znamenite trgovine! V Beligradu, v Kragujevcu in po vseh druzih 45 srbskih mestih je vse polno po stacunah in magacinih ribniške lepe suhe robe, trdnih železnih peči in druge lepe posode žužemberških fužin in lepih štajar-skih dil. V Beligradu in v Topčideru me je opominjala prekrasna Sava moje mile domovine Slovenije. Tukaj Save ne vidim; al spominjajo me zopet, povsod kamor koli stopim in pogledam, moje domovine žužem-berške peči, ribniška rešeta, sita itd. Da, da, jaz se s temi pridelki svojega nepozabljivega naroda tukaj večkrat ponosno baham , kakor da bi jih bil sam naredil! Domd suhe robe ribniške še pogledal nisem; al tukaj so mi te reči čez vse; kajti one mi vsaki dan na uho šepetajo: Brate, evo nas tukaj iz lepe Stajarske in Kranjske; — me gremo po vsem svetu, povsod nas hvalijo, povsod nas iščejo in za drag denar kupujejo! Evo brate! — mi govorijo dalje: Slovenec nima nobene narodne ponositosti; reva misli, da je zadnji na svetu in ponižno svoje pošteno srce in bistroumno glavo nosi; on ne ve, da mnogi pridelki njegovega bistrega uma in njegovih neutrudljivih rok grejo po vsem svetu; on se pri tem še vsakemu ošabnemu ptujcu pohlevno vklanja, namesti da bi svojo bistro glavo vzdignil in pri vsaki priliki ponosno zakliknil: Slovenec sem in živim pošteno od svojega bistrega uma in svojih neutrudljivih rok! Dajte mi še le več omike po naravni poti, po domačih šolah, pa bote vidili, kaj zna in premore Slovenec! — Vsak dober otrok ljubi svojo mater in časti vse tudi najmanjo reč, ki ga njegove matere spominja. Jaz sem zdaj Srbin, a sin sem poštene majke Slovenije, ktere že davno vidil nisem in Bog ve, kdaj jo bom, morebiti nikoli več , zato se srčno zahvaljujem in veselo blago-darim bistroumnim, trudoljubnim Ribničanom in Žužem-berčanom za peči, sita in rešeta, ki so tukaj v daljni državi edini spominki moje majke Slovenije. — Pa Ribničanom moram povedati, da tudi Srbi kaj lepo lončeno in leseno posodo delajo, posebno kaj lepe umetno napravljene čutare bodi si lesene ali lončene; al sita in rešeta itd. so ribniška bolja. Gotovo bi se Ribničan še mnogo od Srba naučil, pa tudi Srbin od njega, ako bi jih železnica vezala. (Dal. prih.) ----- 54 ----- Ozir po svetu. Pisma iz Srbije o Srbii (Dalje.) Srbska pošta tudi nima še svojih v6z, pa jih tudi treba ni; kajti tukaj niso še povsod gladke ceste. Pošta ima samo konje, in kdor hoče po pošti, zajaši konja in trka naprej od štacije do štacije, kjer se konji pre-minjajo. Srbski vozarji, ali kakor jim na Kranjskem pravite „furmani", vozarijo samo z volmi in vozovi, kterih glasne lastnosti sem vam že enkrat razložil; glave vo-lovske vsak srbsk vozar in seljak ozaljša z rdečimi kinčankami in vezili raznih barv; na vrat jim pa obesi lepe zvonce, in na gobce jim dene umetno narejene železne, dolge pa tanke verižice; on sam pa vzame preklo pod pazduho, dudlo v roke, in evo! celo bando tako. On veselo dudla, s preklo po voiovih pri klada, zvonci brenkljajo,^ voz kruli, škriplje in cvili, šterbunka in kiopoče. Ce se kaj polomi, lahko se popravi v prvi hosti vse, tudi celi voz, samo da je sekira pri rokah. Na take volovske vozove sem tudi jez naložil svojo robo, ktera je s popisano godbo še le peti dan popoldne prišla v Kragujevac, ki je le 20 ur od Beligrada, akoravno so prekle, kakor sem na ubozih voličih vidil, storile svojo dolžnost. Tukaj imajo pri volih samo prekle in kole, s kterimi jih gonijo; šibi in biču nič kaj nepove-rujejo. Tudi bivolov je po Srbii sila veliko; ž njimi vozarijo in na polji delajo , kakor z volmi. Povedati moram, da v Srbii so voli sploh podkovani, kar po Slovenskem ni še tako navadno; al tukaj je treba, kajti srbski vol iz daljnih krajev po trdih cestah blago sem ter tje sam prevažava; železnica mu še ni prišla na pomoč, in konj mu nič pomagati neče. Konj vozi in prenaša samo ljudi ali kak tovor; v težak voz se nikdar ne vpreže. Ljudje tukaj sploh jahajo, bodisi ženska ali možki. Ženska, ako ima le uro delječ potovati, ne gre peš, ampak zajaši večidel konja in trka ž njim ponosito naprej. Najbolj se mi dopadajo srbske svatbe iz kmetov, ki v Kragujevac k poroki hodijo. Nevesta je sploh, bodi si zima ali leto, poletno oblečena; vrat in glava sta ji polna denarjev, poredoma lepo nabranih; na glavi ima neko grozno veliko s cvetlicami in svitlimi denarji ozaljšano stvar. Ali je ta prečudna stvar klobuk ali jo kapa? ne vem. Visočeja je pa tudi večkrat širja, kakor so bile nekdaj velike kučme cesarskih grenadirjev. Na strani ob ušesih doli so tej stvari, ki ji imena ne vem, obešeni mali zvončki in debeli ruski rubelji; Če nevesta le mrdne z glavo, se sliši cincin zvoncev in brenk brenk rubljev. In to velikansko stvar mora neki nevesta šest mescev vsaki praznik in ob nedeljah na glavi nositi. Božične praznike je narod pridrl od vseh krajev z narodno godbo v Kragujevac. Med njim so se odlikovale mlade neveste s svojimi visocimi, z denarji, zvonci in cvetlicami okinčanimi kapami, kakor nekdanji grena-dirji med drugimi vojaki. Popoldne se je veseli narod na ples podal. Na sredi velicega trga se je kolo poleg kola veselo igralo in mendralo. Nikdar nikoli nisem kaj tacega še vidil. Krasota je viditi in slišati narodni ples v narodni obleki. Možki in ženke, fantje in devojke, ženini in neveste veselo mendrajo, fantje pa kričijo: hu, hu, hu! med tem pa se sliši prijetni brenk, brenk, brenk, in cincin, cincin od denarjev, zvončičev in drugega kinča polnih ženskih glav in vratov, kar se z brenčečo gaj do, z dudlajem in goslimi kaj lepo vjema. Nevesta se k poroki pelja, se v6 da z volmi. Naprej jašita dva fanta z zastavami narodne barve: okoli neveste so svatje, konje jašeči možki in ženske. Puške pokajo, da se vse trese. Pa predaleč sem prišel, moram nazaj , da povem ob kratkem, kako sem v Kragujevac potoval. Kakor sem že rekel, svoje reči sem djal na voiovske vozove, za-se in za rodbino pa sem dobil lahak konjsk voz, ki ljudi od mesta do mesta prevažava. Na vozovih poto-vajo samo tukajšnji Svabi, in tisti, ktere je evropejska civilizacija oblizala, vse drugo jasi. No, ker tudi jaz med Svabe spadam, kajti doma sem unkraj Save in vere sem rimsko-katoliške — ergo: Svaba! — jo odrinem po švabsko naprej, niti sem konja zajašil, niti se na volovski voz vsedel, nego zmečem svojo rodbino na konjski voz, jaz pa, da bolj slobodno na vse strani gledati morem, jo odzad na suro položim, pa hajd naprej ! Želel sem mesto despota Jurja Brankoviča-Sme-dereva viditi zato zapovem kočijažu, da jo kroz to mesto v Kragujevac vdari. Ostra burja je ko kosa rezala in naši nosovi so ko paprika rdeče izgledali. Srbska hribasta stran je bila vedra in čista, po nizkem ravnem Banatu se je zjutraj megla klatila. Cesta je pa kroz hribe in doline na desni obali Donave napeljana; večkrat smo globoko doli v nizek Banat gledali, ko v neko neizmerno dolino, ki je napolnjena lepih, belo sa ----- 55----- lesketajočih vasi, gradov in mest. Čili konjiči so bili srbskega rodii, grdo kosmati, dolgo grivasti, male postave, ko mačke okroglih glav, močni pa čudo, friški in brzi ko zajci, trdi ko skala, ki so kakor srbska živina sploh vsega hudega vajeni; poleti jim je dobro ko tičem, ali pozimi jim huda poje; hleva ne poznajo; pod milim nebom živijo poleti in pozimi, podnevi in ponoči, in kadar debel sneg zapade in hud mraz pritiska, se jim, kakor vsi srbski živini grozno, grozno huda godi; zdajci morajo si zmirom sami živeža iskati, in debel sneg z nogami in z gobcem razkopavati, da pod snegom suhe, gnjile trave, bilja in kake druge šare dobijo, po hostah in Šumah pa morajo suho, ledeno in sneženo brstje klestiti, kar jim sicer prav dobro tekne. Častiti moji čitatelji bojo mislili, da nekoliko preveč govorim, — nikakor ne. Treba je vediti, da tukaj živinske zimske hrane ne spravljajo pod streho in da živine ne zapirajo v tople hleve, ampak žival živi pod milim nebom poleti in pozimi in si mora sama živeža iskati. Kolikokrat so se mi že v Topčideru konji v srce smilili, ko sem jih vidil noč in dan sneg pridno razkopavati in po šumah brstje gristi. Zato je pa tudi srbska živina sploh majhena; druzega ne vidiš, kakor same grdo kosmate buše, ki so poleti in v jeseni debele, pozimi in na spomlad pa grozno suhe. Nasproti pa je živina vsa sploh trdna in zdrava, kajti rodi se pod milim nebom v blatu ali snegu, v blatu ali snegu živi in pogine, ako ni za klanje kakor konj in magarac; razvajena nikakor ni; druge toplote ne pozna, ko sončne. (Dal. prih.) ----- 61----- Ozir po svetu. Pisma iz Srbije o Srbii. (Dalje.) Kočjaš moj je bil iz stare Srbije blizo Macedonije domd in pritekel je v Srbijo, kakor jih priteče več druzih. Bil je lep mlad fant, ako smem zamokli obraz lep imenovati, oblečen je bil poletinsko, kakor so srbski kmetje skoraj sploh poleti in pozimi oblečeni — v samih gatah — na eni nogi je imel opanko, druga je bila bosa; ostala mu je neki pred ta dan ena opanka v blatu, pa ker je bila že obnošena, je ni hotel več vzdigniti iz mlake. Ostri burji je junaško svoje široke gosli kazal. Naši brzi konjiči so drli naprej , da je bilo veselje; po ravnini in v hrib smo tekli, navzdoli smo pa leteli, kakor da bi nas veter gnal; kajti tukaj nimajo zavor, cokelj ali druzih priprav, da bi kola zaveraii, zato navzdol tečejo, da vse prek leti. Tudi moj kočjaš ni navzdol kol zaveral, jih tudi ni imel s čem, temveč je še konjiče z bičem pognal in šel z nami, da smo izvan njega vsi straha trepetali; precej na prvem klancu mi je kočjaš tak strah zapodil v rebra , da sem potlej pri vsakem svoje ljudi z voza pobral in kočjaža pustil, da je sam navzdol drdral. Moja žena se je bala , da nas ne bo vseh konec , in žal ji je bilo , da ni šla v Beligradu k spovedi in sv. obhajilu, predno je na ta voz stopila. Tako pridemo deloma pes deloma peljaje se čez hribe in doline o poldne do prve štacije v mesto Grocka, kakih 5 ur od Beligrada. Grocka se na široko in dolgo razprostira po hribasti desni obali Donave ; človek misli, da je to veliko in lepo mesto, ako ga od deleč sodi; pa veliko je zato, ker hiše ne stojijo kakor po naših mestih ena zraven druge poredoma, nego stojijo v sredi velikih in lepih , s plankami ograjenih vrtov. Hiše so sploh lesene, pa lepo pobeljene in z žlebasto opeko krite. Prebivavci so vrlo priljudni ; oni živijo sploh od kmetijstva in živinoprodavstva (redi se sama) kakor kmetje po vaseh. Rokodelcev nisem niti vidil niti slišal, štacun tudi ne; pa mogoče, da je kje kak kovač, da vole kuje, in kaka štacuna, kjer se prodajajo klinčeki za ogenj, sladkor, kava, sol itd,. Krčem mislim , da mora biti po mestu več , kajti moj kočjaž je rekel, da je naša najboljša, kjer se vsaki čas jela dobi. In res v veliki veži je gorel strašen ogenj , na ognji sta bila dva kotla, v enem se je kuhalo zelje z mesom, v drugem fižol; okoli ognja so čepeli ljudje, in so molče ali pa razgovarjaje se va-nj gledali. Moški so pušili duhan, ženske pa so predle. Kuha se vse samo, in se kuha po dva, tri in še več dni naprej in naprej tako dolgo, dokler se vse ne poje; potem se zopet kotli napolnijo z zeljem, fižolom in mesom, kakor prej, in se to kuha zopet, dokler se ne poj6. Mi smo popili čašo vina in prigriznili bedra seboj vzetih pečenih puranov, in čez pol ure smo jo udarili hajd naprej proti Smederevu, večidel tik Donave. Na desni je bil strm breg, da nismo nikamor vidili, na levo, unkraj široke Donave, pa lepi ravni Banat, kte-rega bogate krasote ni več pokrivala megla. V daljni nepregledljivi širjavi in daljavi je njegovo bogastvo in njegova lepota na našo levo stran razgrnjena ležala; kakor v obljubljeno deželo sem zmirom le na levo v Banat gledal, kajti na desno so mi povsod hribje pogled zapirali, dokler mi ni črna noč oči zaprla. Jez in moja rodovina zdaj dremati počnemo, naše glave se glava ob glavo trkajo, in tako drug druzega budimo, da nismo trdno zaspali. ------62 ------ V trdni noči pridemo v Smederevo, dobimo dobre sobe, vrlo dobro večerjo, dobrega vina in mehke čedne postelje pri poštenem oštirji. Kako se mu pravi, ne vem. Trudni dolgega pota prav sladko zaspimo. Zjutraj jez rano vstanem in hitim sem pa tje po mestu, da ga brzo nekoliko ogledam. Mesto je zel6 ozko, stoji nizko in vleče se precej daleč na desni obali Donave. Na desno stran mesta je majhen hrib in v njegovem podnožji je mesto v podobi polimesca zakrivljeno. Na levo stran mesta tik Donave na sredi stoji turški grad — trdnjava, ki pa veliko bolja trdnjava ni, kakor je grad žužemberški. Iz vseh bližnjih hiš se lahko ne samo iz puške , ampak tudi iz pištole v grad puca in iz bližnjega hriba ga topovi lahko kmali zavladajo in v podrtijo zrušijo. Da! Srbi, če bi smeli, so gotovi ž njim mahoma, kakor so že bili. Mesto živi od trgovine, vi-norejstva in rokodelstva. Na velikem trgu stojijo v dveh vrstah štacuna poleg štacune. Tudi krčem in kavan je po mestu dosti. Hiše so večidel lesene, lepo pobeljene in sploh vse z žlebasto opeko krite. Je pa nekoliko tudi precej lepih hiš iz kamna ali opeke zidanih. Na sredi mesta stoji lepa smederevska cerkev, ki je neki najlepša vse Srbije. To je tudi verjeti, kajti po Srbii cerkev ni; od Beligrada do Smedereva nisem ne zvona slišal ne cerkve vidil. In res! vsaka farna cerkev na Kranjskem je lepša memo smederevske, ki bo gotovo v nekoliko letih ena zadnjih cerkvd Srbije, ako je tudi zdaj še najlepša. Smederevsko vino je eno najboljših v Srbii. Poglejmo še enkrat nazaj , da povem, kaj sem od Beligrada do Smedereva vidil; kajti od Smedereva se popotniku vse drug svet odpre. Nad soro sede sem po visokem in vegastem bei-graškem polji naprej dirjal in zamišljen v Beligrad nazaj gledal. Srce mi je veselja igralo gledaje najlepši in za trgovino najsposobneji položaj razpro-stranega, da ne rečem, velikanskega, od daleč res lepo belo izgledajočega mesta Beligrada. Stvarnik ga je na najlepši kraj postavil, in bil bi Beligrad naj-srečneje in najbogateje mesto, da ga niso sebični krvo-željni narodi od njegovega pocetka pa dozdaj v največo nesrečo — v pomor, požig in razsip metali. Za ta mali, pa res prekrasni košček žemljice, na kteri beli Beligrad stoji, so se večkrat krvavo kavsali: Grki, Rimljani, Avari, Goti, Mažjari, Nemci, Turki, Srbi. To njegovo strašno prošlost in krvavo osodo premiš-ljevaje pridrdramo do neštevilnih, v daljavo in širjavo neizmerno deleč potegnjenih (od Save do Donave) zemeljskih nasipov in grabnov, iz kterih sta slavna viteza Evgen in Lavdon divje Turke tolkla in nesrečni Beligrad požigala; iz teh nasipov in grabnov so tudi Srbi leta 1806 pod junakom Črnim Jurjem svoje lastno in glavno mesto Beligrad stiskali in ga Turkom vzeli. Koliko požarov in razvalin je nesrečno mesto pretrpelo ! Koliko krvi se je po njem in po njegovi lepi, rodovitni, tudi za boj res pripravni okolici prelilo! Da! tudi slovenske kosti počivajo po beligraških ulicah in po beligraškem nepregledljivo širokem polji. Tudi mirni Slovenci so večkrat nesrečno mesto v korist ptuj-cem grozno bili in beligraško polje s svojo krvjo in svojimi kostmi gnojili. Jez sem se po tem, s krvjo napojenem polji popotovaje, svojih nesrečnih slovenskih bratov spominjal in tužen izdihnil: Bog vam daj večni mir in pokoj! (Dal. prih.) 78 Ozir po svetu. Pisma iz Srbije o Srbii. (Dalje.) Da je preteklost Beligrada res strašna bila, ne pripoveduje nam le povestnica, temuč tudi to, da leta 1862, ko so Srbi barikade v bran Turkom po beli-graških ulicah kopali, so povsod na neizmerno veliko človeških kosti zadeli. Pa silovite nesreče ovega mesta, kteremu je sam Bog najlepšo bodočnost odločil, še ni konec. Žrela nebrojnih turških topov mu grozijo vsaki hip zasip, požar in smrt! Trepet, strah in groza obhaja vsakega, ki ta smrtonosna žrela na nesrečno, v trgovaškem razvitku cveteče mesto obrnjena vidi. Bog je Beligrad za trgovino ko nalašč vstvari!, in sreča in blagostanje Beligrada bila bi sreča in blagostanje peštanskim, bečkim in trgovačkim rodovinam nebrojnih drugih mest carstva in kraljestva; zato je treba, da se gradovi trdnjave v trgovske hiše in maga-cine spremenijo in okoli po velikanskem zidovji namesti strahonosnih topov, pušek, bajonetov in kupov topovskih krogel je treba cvetečih štacun in na kupe blaga vsega sveta. Kadaj pa pride ta za Beligrad zlati čas, sam Bog ve. Mogoče, da je blizo ali pa tudi še dalječ v prihodnjih časih srečnisim našim potomcem ohranjen? Pa priti mora, in kadar bojo iz Beligrada vsi turški in srbski topovi zginili in kadar bo železnica krog sredine bogate kneževine iz Beligrada na vse strani raztegnjena, takrat bo Beligrad najsrečnejše in zavolj tr- 79 govine najbogatejše mesto. V njem bo ležalo blago vse Srbije, današnje turške, vse Avstrije, Ruske, da! blago vsega sveta, in trgovci ga bojo obiskovali iz vseh carstev in kraljestev. Al dokler so topovi v Beli-gradu, ne bo železnica Srbom nič koristila, če jo prav naredijo, kajti strašnih topov se vse boji, in vsak le gleda, da svoje denarje, blago in glavo od njihove smrtonosne sile odnese. Od Beligrada do Grocke je bilo potovanje zel6 dolgočasno; nismo šli skozi nobeno vas, pa tudi nismo vidili nobene lepe cerkve, nismo slišali nobenega zvona. Slišali smo v daljavi le veselo petje petelinov in lajanje psov, po hostah in šumah pa vidili trume preši-čev, po livadah in dolinah vse polno ovac, goved, gosi in drugih zvestih prijatlov in drugarjev človeških, velikih in malih, letečih, plavajočih in hodečih. Ti so nas opominjali, da morajo tudi ljudje v tej brezljudni pa rodovitni puščavi živeti, in res! včasi sem zagledal dalječ od ceste v kakem zatišji kako vas, na sredi plo-donosnega hribastega polja. Vasi, kolikor sem jih vidil, so sploh sila velike in okoli in okoli, kakor v okolici topčiderski, podobne trdnjavam, z grabni, zemeljskimi nasipi in ograjami obdane. In to tako-le: najprej je okoli velike vasi globok graben skopan , nad grabnom je visok nasip, po nasipu so planke ali pa trnje. Predno se je to okoli velicih teh vasi napravilo, gotovo je dalo ljudem veliko truda in žulov. Vse vasi so se od cest, po kterih so v prejšnjih časih Turki sem ter tje- hodili in ljudi zaterali, dalječ umaknile in zatišja iskaje so poskrile. Ob cesti stoji redko kaka, kaj bi rekel, bolj korojžna hiša. Hosta pa je od Beligrada do Grocke sploh vsa posekana ali popaljena. Druzega ne vidiš, kakor samo kratko repasto šumo (gozd) , po nji pa slišiš kruljenje živeža" iskajočih svinj in tam pa tam kak velik, siv, večkrat črno obžgan štempelj — žalosten ostanek nekdanje velikanske hoste! Med šumo se vidi tudi kak obsijan laz, po lazu se dobi še tudi kak ležeč ali stoječ štempelj, in dalječ unkraj šume se vidi rodovitno polje in tam se zagleda včasi kaka mestu podobna vas; večkrat je pa skrita, da se nikakor zagledati ne more. Vasi posebno zato ko mesta izgledajo , ker so grozno velike ; hiše so sploh lesene pa večidel čedno pobeljene in z žlebasto opeko krite. Ce po Slovenskem potuješ, vidiš po vaseh in gričih kako belo cerkvico, in veselo ali žalostno petje zvonov ti od vseh strani na ušesa doni. Tukaj slišiš samo kruljenje svinj in v daljavi peteline veselo, ljudi pa nekako tužno svoje junaške pesmi popevati in na dudlo dudlati. Po vaseh in gričih ne zagledaš bele cerkvicf ; le kak siv, črno opaljen štempelj, ki je srčno ranjen in za svojimi brati, ki so nekdaj okoli njega v nebrojnem številu ko velikani stali, žalostno tuguje, kajti vse je neusmiljena sekira podrla. Ti sivo-črni štemplji se mi zdijo, ko da bi žalostni in objokani na svoje mlade potomce, na gosto okoli njih rastečo šumo gledali, ktera njihove velikanske veličine nikakor doseči ne more. Tudi poljedelstva sem bil žalosten. Vidil sem nepokošene travnike in senožeti, kjer si mora živina sama pozimi izpod snega živeža iskati; vidil sem, koliko se pri vršenji (mlačvi) na njivah žita raztrese, in na mestu, kjer se je žito vršilo, gnjije slama; nihče je ne spravi! Naj si je išče živina sama. Z zelnikov seljak (kmet) pobere samo toliko glav, kolikor misli, da mu jih bo dosti za zimo; zelno perje in glave, kar misli, da bi mu bilo od več, pusti tam, kjer je zrastlo, živali, in tako se po zelnikih pasejo svinje, goveda, gosi itd. Tudi pokošene travnike sem vidil; al lepo seno po njih v malih kupih gnije, in živina dela ž njimi, kakor ji drago; jih podera, gazi in je, kolikor se ji ljubi. Nekteri kupi so že več let stari, in trohnijo; žival jih ni mogla po- jesti , ker jih je sama vsmradila; posebno svinje po svinsko ž njimi delajo. Kuruzna slama se skoraj sploh nikakor ne poreže; pobero se stoki, drugo ostane za zimo na njivi, kakor je zrastlo, in žival gotovo je temu delu hvaležna; kadar debel sneg pade, so ji kuruzne njive dober pašnik, bolji kakor s snegom pokriti kupi trohljivega sena in slame, pod kterim svinje krulijo in po kterih neizbrojno oblakov kavk in vran živi. Vidil sem tudi, kako je troje parov volov en plug po rahli zemlji komaj vleklo; pri vsakem paru je en človek, ki goveda poganja in sili, kar se d&, odzad se pa plugar na vse grlo dere. (Dal. prih.) ------ 86----- Ozir po svetu. Pisma iz Srbije o Srbii. (Dalje.) Od Grocke do Smedereve sem vidil sam lep Banat na levo, kajti na desno so mi hribje pogled zapirali. — Okoli Smedereve so prelepi vinogradi; istina je, da vino smederevsko je vrlo dobra kaplja. Od Smedereve naprej smo jo na desno zavili po lepi ravni cerkvi brez klancev. Ostra burja nam je obraze neusmiljeno brila, in vendar voznik, kteremu je žena moja svitlo dvajsetieo poklonila, da bi si nove opanke kupil, bil je bos na obeh nogah. Sezul je namreč ostalo mu opanko in jo bacnil na voz. Vprašam ga: zašto nisi opanke si kupil za poklonjene ti pare (krajcarje)? „Pa sta bi kupivao? — mi odgovori. „Da sam kupio, morao bi dve da kupim, jer samo jedne neče niko da proda. A sto dve da kupim? počem v mene još je jedna dobra! Da sam kupio, imao bi sada tri, a imam samo dve noge! Kod kuče imam kožu, pa ču izgraditi opanku si sam, i evo! mi poklonjenu cvanciku v žepu. Hvala vam, gospoju, za cvanciku!" odgovori niti na duši niti na telu pokvarjen Adamov sin v moje veselje in zadovoljstvo, ki je ostal kakor ga je Bog vstvaril. Mehkužnosti in ne-čimernosti ne pozna; zima, lakota in žeja ga ne plaši; postelja so mu gole dile ali zemlja, zglavje kamen, jed paprika, česen, čebula, fižol, zelje in kos kruha; pijača, časa rakije in duhan; obleka pozimi in poleti lahke gate in srajca, ktere pa nikoli ne zapne, marveč najhujši burji svoje nedolžne gosli kaže, in pri vsem tem je zdrav, velik in čvrst ko hrast. In tacih nepokvarjenih sinov je Srbija polna, da jih sme z orožjem v roci na Turke pustiti, — zlo — zlo za Turke! kajti vsak v svojem ko skala trdnem telesu junaško srce in smrtno sovraštvo do Turka nosi. Tako v živahnem pogovoru s kočijažem svojim dospemo na samoti do neke lepe krčme. Bilo je ravno okoli poldne. Tu nekoliko postojimo in stopimo v gostivno. V sredi grozno velike veže je bil strašen ogenj; same klade so bile naložene ; nad ognjem sta visela dva velika kotla; v jednem se je kuhalo zelje z mesom, v drugem fižou — srbska najboljša jela! Na vsaki strani velike veže je bila po jedna soba; jedna za gospodo, druga za proste ljudi. Mene z družino mojo pelje gazda prijazno v gosposko sobo; moral sem že nekako na gosposko cikati. V gosposki sobi ste bili dve prosti, ne pogernjeni mizi iz smerekovih dil že mnogo mnogo let stari; zraven je stalo nekoliko starih stolov in dve leseni stari klopi* Na sredi sobe je bila lepa žužemberška železna peč; okoli peči mnogo popotnikov, ženskih in moških; na strani v sobi je bilo ognjišče, kjer je tudi velik ogenj gorel. Vsedemo se za mizo; pijemo rujno vince in pri-grizujemo iz Beligrada donesene purane. Soba za proste ljudi ni imela niti mize, niti stolov, niti klopi. Bila je in je prazna velika soba s pričnami, na kterih ljudje ponoči spijo, podnevi čepe jedo in pij6; največ pa je bilo ljudi okoli ognja v veži. Gazda (gospodar) jim je iz kotlov v skledice zelje in fižon zajemal, oni pa so okoli^ognja čepe ručali. Cez kake poli ure jo udarimo po ravni cesti naprej in pridemo v mraku do neke krčme na samoti, v kteri smo prenočili. Tudi tukaj je bil na sredi velike veže velik ogenj , je gotovo še tudi zdaj; okoli ognja so ljudje po tleh čepeli, nekteri na malih trinogatih stoličkih sedeli, vsi pa večni ogenj gledali v dveh kotlih, v kterih se je kuhalo zelje z mesom in fižon, na ražnu pa se je veliko jagnje vrtilo. Tudi ta hiša je imela na vsaki strani veže po jedno sobo. Grazda nas pelja v lepšo, mislim, gosposko sobo, v kteri pa ni bilo niti kake mize, niti kakega stola; za kinč pa so bile obešene po steni puške, pištole, handžari in podobe ruske carske rodovine, kakor po vseh kučah srbskih. Na strani so bile pa gole dile za počivanje in spavanje. „Izvolite?" vpraša nas gazda. Vina in pečenja, mu odgovorim. Vsedemo se po pričnah in evo, gazda nam prinese kmali oko (bokal) dobrega vina in v skledi velik kos na ražnu pečenega jagnjeta, kterega z ro- ------ 87 —_ kami in zobmi razcukujemo in v gladne želodce spravljamo. Okrožnikov, vilic in nožev nismo imeli s seboj, kajti dal sem jih na volovske voze. In zopet sem se prepričal, kadar je človek lačen, da vseh teh reči treba ni. Po večerji se vležemo po naših mehkih modricih in se odenemo s toplimi kocmi, ki smo jih seboj peljali; kajti naše mehkužne, od mladosti razvajene kosti niso zadovoljne z golimi dilami in trdo zemljo kakor so srbske. Ostali popotniki so ležali po golih tleh okoli ognja v veži, nekteri pa v drugi sobi po tleh in klopeh. Po sladkem spanju se ravno vzdignemo, popijemo ra-kijo in črno kavo, otroci pa nekoliko mleka, pa hajd po ravni cesti naprej! (Dal. prih.) ----- 94 ----- Ozir po svetu. Pisma iz Srbije o Srbii. (Dalje.) Okoli poldne pridemo na precej visok hrib ; o podnožji se nam je odprla lepa dolina, v dolini pa malo mestice Bat o Čin. Tukaj sem se zopet svoje domovine prav živo spomnil, misle , da gledam z visoke vinske gore — iz Lisca v lep Dobernič, kjer, sem jez toliko veselih ur preživel. Al nisem videl Sahovca, Korita in druzih vasi velike in lepe dobernške doline, kjer mi bratje in prijatli živijo! V srce tužen grem peš ˇ lepo dolino, tako podobno Doberniču, lepi dolini moje nepozabljive domovine. Batočin je malo mestice, hiše so sploh lesene, z žlebastim ceglom krite, po sredi trga je na vsaki strani nekoliko štacun z blagom kmetu potrebnim; na sredi mestica je lepa bela cerkvica. Al po hribu unkraj doline ne vidiš velikega skalovja in med skalovjem nerodovitne z ajdo obsejane zemlje, kakor po šahovskem hribu pri Doberniču; namesti neizbroj-nega skalovja vidiš tukaj neizbrojna krdela ov&c, goved, svinj itd. Lepa dolina je brez vasi in samo nekoliko za silo obdelana. Iz Batočina smo prišli o kakih štirih popoldne r Kragujevac. Kaj sem od Smedereve do Kragujevca vidil, hočem vam povedati. Kakor od Beligrada do Smedereve, taka je tudi dalje naprej do Kragujevca in po velikem njegovem okrožji zemlja, kolikor sem je jez prehodil. Vrlo rodovitna je, al le malo obdelana, in le redke so ji vasi. Lahko bi na neizrekljivo plo-doviti zemlji najmanj kakih pet do šest milijonov ljudi živelo; pa živi jih dozdaj samo en milijon in nekoliko čez 100.000. Žive, kaj bi rekel, tako na redko, da drug za druzega ne ve! Od Smedereva ima zemlja ves drug izgled kakor od Beligrada do Smedereve. Okoli Beligrada je zemlja velika širjava brez hoste, kajti tam je bilo zmirom nesrečno bojno polje, na kterem so se razni narodi evropski in azijatiski za lep, da, najlepše ^ležeči Beligrad krvavo cukali in prelivali svojo kri. Se le daleč od Beligrada je mlada šuma (hosta) in med njo ležijo in stojijo stari, opaljeni velikanski štempli in klade, ki so ostali na spomin nekdanjega veličanstva grozno velikih temnih host. Vasi so, kakor sem rekel, okoli Beligrada in na obalih Save in Donave sploh velike; njih hiše so skupaj obdane z grabni, z zemeljskimi nasipi in ograjami. Njive okoli Beligrada in sploh ob Savi in Donavi niso zagrajene, kakor tudi pri nas niso; njiva stoji poleg njive, travnik poleg travnika, kakor pri nas na Slovenskem. Al od Smedereve naprej se začno strašne ograje. Cela srbska zemlja izgleda tu kakor neizmerljivo velika, da, velikanska, nepretrgana mreža. Kolikor je njiv, vinogradov, vrtov, travnikov, pašnikov, host, grabnov, rek in potokov, toliko je tudi nepotrebnih ograj! Polje, vinogradi, vrtje, travniki, hoste, reke, potoki, grabni, vasi in mesta, vse, vse, je z velikanskimi ograjami prevlečeno. — Pa kakošne so te ograje? Kdor jih vidi, mora ga nehote žalost potreti, ako ima le iskrico ljubezni do naroda srbskega in do lepih srbskih host. Po celi Srbii leži kroz hribe in doline, kroz reke, potoke in grabne po polji in hostah, vinogradih in vrtih, po - 95 ----- travnikih in senožetih, kroz vasi in mesta klada nad klado, klada poleg klade, — vse, vse je prevlečeno in s kladami obloženo. S&m ter tje, v cikcaku, leži po sest klad, ena vrh druge, pa zopet šest zraven druzih šest vloženih, in tako s&m ter tj& naprej, na vse kraje in strani, tako, da vsa dežela izgleda ko grozno velika nepregledljiva, vse križem ošančena trdnjava. In tešance „ograje" so iz najlepšega hrastovega lesa! Hrast za hrastom je padal do zdaj pod neusmiljeno sekiro po vsi Srbii! Razklali so hraste kroz sredo na štiri kose in nakopičili jih v ograjo klado nad klado, klada pri kladi. Od Beligrada naprej sem rekel, da ni nobene lepe hoste, kakor samo kratka repata šuma. Od Smedereva naprej ne vidiš ne šume ne repastega drevja, ampak samo lepo visoko hrastje, lepe sfem ter tj& z velikanskimi ograjami prekrižane hoste, po ograjah pa cela krdela svinj krulijo želoda iskaje. Pa žalibože! da so te nekdaj temne hoste zdaj večidel svetle, da, plešaste postale in da se bojo morebiti v plodonosno polje, daj Bog! ali pa v nepogledne repaste šume spremenile. Ako bo mir, se bo narod po lepi Srbii leto na leto vmnoževal in sedanje plešaste hoste bojo kadaj rodovitno z ljudmi napolnjeno polje brez ograj; kajti kadar poidejo hoste, morajo tudi nepotrebne ograje same po sebi zginiti, kakor so v belograški doljni okolici že zdavnej s hosto vred zginile. Od Smedereve naprej vidiš po hostah strašno velike debele klade, kakor mrliče na strašnem bojnem polji ležati v neizbrojnem številu. Al ne samo po hostah, temuč tudi po polji, vinogradih in vrtih ležijo velikanske klade, nad kterimi se je sicer kmet upiral, da bi jih bil razklal in za ograjo porabil, al ker tega ni mogel, celih premakniti pa tudi ne, jih je pustil na bojnem polji nemili osodi! Ne samo velikanske klade ležijo, temuč gosto stojijo tudi grozno veliki sivi štori in štempli kakor strašila po vsej srbski zemlji po njivah, hostah, vinogradih in vrtih. Nobeno drevo ni tik tal posekano, temuč kakor je človeku lože bilo, ali niže ali više nad zemljo. In po stoječih štoreh se lahko sodi, ali jim je majhen ali velik človek življenje vzel. Tako sem našel povsod, kjer koli sem še do zdaj bil, in tako je neki povsod po Srbii, kakor mi pripo-vedajo. Vsa Srbija je podobna, kakor sem rekel, gosti vse križem sem ter tje vežejoči se velikanski mreži, čegar gosti štempli, štori in ležeče klade, so ko gosti vozali. Da! po Srbii leži v trohnobi puščenih, v nepotrebnih ograjah, v ležečih kladah in štemplih toliko lepega lesa in drv, da ti, dragi čitatelj, popisati ne morem; verjeti ne more, kdor ni vidil sam. Hvala svitlemu knezu Mihail-u, ki je svojo kneževino obhodil in povsod tako žalostno in neusmiljeno gospodarstvo s hostami našel, da je potem zakon izdal: da ne sme nihče plodonosnega drevja sekati, tudi na svoji zemlji ne; sekati se sme samo suho drevje. Se y& med plodonosno drevje se računi vse drevje tudi bukev in hrast. Ta zakon je skupščina z veseljem odobrila, ter bo narodu na veliko korist, kajti po zemlji srbski leži najmanj za deset let v nepotrebnih ograjah za kurjavo dovolj lepega suhega lesa. Ce pa kdo za kako novo poslopje debelega lesa potrebuje, mora svoje predpostavljene oblasti prositi, da mu dovoli sekati kolikor je treba in kaj. (Dal. prih.) ----101---- Ozir po svetu. Pisma iz Srbije o Srbii. (Dalje.) Tudi vasi od Smedereve in sploh v notranji Srbii o vse drugačne kakor ob Savi in Donavi — na švab-ki granici. Hiše niso blizo skupaj; sosed ni blizo so-eda, in vasi niso z grabni, zemeljskimi nasipi in mejami grajene; nego hiše so na samem, vsaka rodovina ima, aj bi rekel, v sredi svojega polja in svojega velikega emljišča tudi svoje potrebno poslopje. Pa kmetje (se-aci) imajo tukaj več zemlje, polja in host, kakor naši rajščaki. V notranji Srbii so vasi sila velike, imajo o 200—400 in še več hiš in se razprostirajo po dve, ri ure v daljavo in širjavo. Beč (Dunaj) naj se skrije »red srbskimi vasmi; on ni proti njim nič! Tudi so tu iše in vasi, kar se d&, od cest oddaljene in skrite, losed soseda niti vidi niti ga doklicati more. Ako se osedu hiša upali, se sovaščanu ni treba ognja bati; še e vidijo ga vselej ne. Tudi se ne poznd, kje jednavas eha in se druga počne, ako jih temne hoste itd. ne )Čijo. Vse izgleda, kakor da bi bili po Srbii sami ;rajščaki, kajti lesene, večidel lepo pobeljene in z opeko :rite hiše izgledajo ko mali posamezni gradiči. In vsa emlja izgleda kakor kaka jaka, nepregledljivo velika rdnjava, kajti velikanske ograje se vlečejo ko zidovje rdnjav vse križem, sem ter tje, okoli in okoli, naprej n naprej. In po tej trdnjavi so na topomet do topo-oeta hiše namestene ko mali gradiči, hiša hiši v pod-:rep in v odbran. Mislil bi človek, da stoji trdnjava a trdnjavo, trdnjava pri trdnjavi, zid pri zidu, šanca >ri šanci. Al po tej neizmerno veliki trdnjavi in po ancah ne vidiš krvožejnih trum vojaških, nego miro-jubne, veselo popevajoče in na dudlo dudlajoče poljo-lelce. Tam vidiš trume pohlevnih ov&c, tam trume oirnih goved, tu trume svinjskih svinj itd. Te trume e premikujejo iz ograje v ograjo; danes so tam, jutri am, kakor vojska v trdnjavi iz šanc v šance. In nanesti trobentačev, ki kličejo na boj, vidiš tukaj pri trumah v mirnih šancah junaške pesmi popevajoče in veselo na dudlo dudlajoče pastirje. Kamnitih hiš je po Srbii malo, kajti kamna je tukaj malo. Tudi iz opeke zidanih je malo, večidel so take-le: 1. Lesene in lepo pobeljene; 2. lesene iz hlodov in brun, pa nič pobeljene; 3. hiše na pol lesene in pol zidane, imajo namreč lesena rebra in med rebri je zid iz opeke. Ta opeka pa večkrat ni opeka, nego je samo na solncu posušena ilovica, ki ima samo podobo, a ne barve in trdnosti opekine, še manj njeno valjanost. 4. Hiše iz plota, ki so ali z blatom ometane in pobeljene, ali pa ne. 5. Tudi se nahajajo hiše pod zemljo. Skopa se prostorna in globoka jama, pokrije se z zemljo, v nji se narede" potrebna predala, ognjišče, dimnik se napelja iz nje, in evo ti najtoplejo hišo brez vseh stroškov in ktera še pogoreti ne more. — Vsaka hiša pa, bodi si še tako slaba, ima za vsako ognjišče in za ogenj v veži svoj dimnik. Kolikor ognjev, toliko dimnikov. — Strehe so večidel iz žlebaste opeke; plo-šate opeke za streho še tukaj nikoli vidil nisem; tudi se nahajajo po kmetih strehe, pa redko ali iz dolgih dil ali iz slame, pšenične ali koruzne; ali slama nikakor ni vezana, še manj v kakem redu na streho položena, nego nameče se je z vilami gori, kolikor se misli, da je je dovolj proti mokroti. Tako lepo vezanih slamnatih streh, kakor so po Kranjskem, Srbin še vidil ni. Malih krovnih desak (šinteljnov) tukaj ne poznajo, kajti naši Kočevarji so dalječ. V Beligradu so nektere hiše tudi z bakrenim ali z belim plenom krite. Po hišah tukaj nimajo tacih peči kakor pri nas za krušno peko; po mestih so zato posebni peki, po vaseh peko tenak opresen kruh brez kvasa ali na kakem plehu ali v žerjavici na ognji v veži. Zakopajo ga v žerjavico, kakor naši pastirji krompir. Vsaka hiša ima grozno veliko vežo; na sredi veže pod dimnikom gori velik ogenj noč in dan. Slobodno bi rekel, da je to večen ogenj , kajti velik je strašno in ne vgasne skoraj nikoli, posebno pozimi ne. Na tem ognji se kuhajo v velikih loncih naprej in naprej zelje, fižon, krompir, kukuruza, pšenica in druga obična srbska jela. Na njem se pa peko buče, jajca, krompir, kruh, nad njim pa na ražnu se vrtijo celi koštruni, kozli, purani, kokoši, gosi, večkrat, kadar je kaka svečanost, tudi celi voli in krave z rogmi na glavi. Kuhane kukuruze in pšenice, na žerjavici pečenih jajic, kruha, mesa, buč itd. nisem še nikjer vidil kakor v Srbii; in Srbi to, jedno kakor drugo, radi jedo. — Okoli ognja sedijo zimski čas noč in dan stari in mladi, možki in ženske in gledajo zamišljeno va-nj. Okoli ognja v veži ljudje na goli zemlji spijo in jedo, ti se rodijo, živijo in mrejo. Postelj, miz, stolov, klopi in vilic jim ni treba. Nekteri imajo nekake mize, to je, neke male okrogle dilice na nogah za ped visocih ; kadar je treba jesti, prines6 to dilico k ognji in počenejo okoli nje. Nekteri imajo tudi male trinogate stole kakor naši čevljarji. Večidel pa nimajo niti jednega niti druzega. Postelj nima nihče. Žlice imajo večidel z raznimi barvami ma-lane, na kterih so vpodobljeni ali Kristus na križu, ali mati božja, sveti Juri na konji ali kak drug svetnik. V marsikteri hiši ni viditi druzega nič, kakor samo štiri stene, nad njimi streha, kroz njo napeljan dimnik, pod njim večni ogenj, okoli kterega se rodijo, živijo in umirajo ljudje na golih tleh. Druge hiše imajo pa na vsaki strani veže po jedno ali po dve sobi. Se ve, da so prazne in da ne vidiš nič druzega kakor štiri stene, po stenah puške, sable, pištole, handžare, podobe Kristusa, matere božje, ruskega čara in kneza srbskega. Postelj, miz, stolov, klopi ni treba. Sipe v oknih so sploh iz papirja, kar je res na vsaki način prav praktično. Res da se kroz nje dobro ne vidi, pa kdor hoče okoli gle- ------ 102 ------ dati, naj gre ven; če se sipa raztrga, lahko v žepu drugo domii prinese. Večidel je po sobah tudi ognjišče. In kjer je imajo, ljudje po sobah prebivajo in pozimi na večni ogenj na ognjišču gledajo, kuhajo rakijo in peko jajca. Se ve, da je od ognjišča dimnik napeljan. (Dalje prihodnjič.) ----- 120 ------ Ozir po svetu. Pisma iz Srbije o Srbii. (Dalje.) Kmali po mojem dohodu v Kragujevac me je načelništvo okrožno poslalo 12 ur naprej v neko selo, kjer so nekega razbojniki ubili. Jašeči konja se podam s pandurjem (bričem) na to pot. Sel sem po cesti kroz mesto Topole, ki stoji pa precej visoko na dolgem, rodovitnem hribu proti solncu. JZnano je, da so tukaj živeli stariši slavnega junaka Črnega Ju rja; tukaj je izgojen bil; od tukaj je pričel Turke napadati, da jim je v nekoliko letih vso lepo kneževino srečno vzel in jih iz vseh mest in trdnjav s svojim junaštvom spodil. Kakor popreje je tudi pozneje najraji v Topolah živel. Od tod je on vso lepo kneževino vladal. Topol je bila * njegova prestolna varoš (mesto). Lego ima res kaj lepo, je tudi, kakor so vse srbske vasi in mesta, precej prostorno mesto, akoravno je malo mestice. Štirivoglat trden grad ima, na vsakem voglu grada je stolp. Okoli grada je zopet štirivoglato, veliko in trdno zidovje. Vse izgleda ko neka mala trdnjava. Mesto ima tudi mala cerkvico pri gradu. Od Topol, ki so mi v spomin izbudile vse strašne turške vojske in bitke med Srbi in Turki, in mi pred oči postavile vse srbske divne junake, jo krenem po kolovozni poti na levo proti mestu Aranželovcu. Vsa pot od Kragujevaca do Aranželovca nisem druzega videl kakor hoste, po hostah svinje in cigane, povsod lepo, pa rodovitno , malo obdelano zemljo in povsod velikanske ograje. Aranželovačje dobre dve uri od Topol. Leži globoko v žlebu vode Jesenice, ima lepo cerkev, nekoliko lepih hiš, mnogo štacun z blagom za kmetey kaj lep nov grad ima in imenitno lekovito kislo vodo; zato je poleti tukaj bolnikov vse polno iz raznih krajev Srbije. V Aranželovcu me je kapitan srbski kaj dobro sprejel; pri njem sem se truden dobro okrepčal in počil. Pri večerji mi pripoveduje kapitan o strašni hu-dobii peterih razbojnikov, ki so človeka ubili. On mi pripoveduje to-le. „Dve uri od tukaj je velika vas N. ; k nekemu seljaku pride opolnoči pet našemljenih razbojnikov, ki zahtevajo od njega (pare) denarja; siromak je imel samo tri cekine; on jim jih podd; oni pa stena niso bili zadovoljni, ter ga počno mučiti, vržejo ga na ogenj , mečejo žrjavico na-nj , mu štržejo z nožmi koža in meso po nogah in rokah; pa denarja le ne dobijo, zdaj hajd! s sekiro po glavi in povsod, in ga ubijejo! To strašno muko je moral gledati njegov sin, nad kterim je eden razbojnikov z napeto puško stal; gledati jo je mogla njegova žena in dva mala otroka, ki pa sta v neki kot glave skup staknila in z ročicami oči stiskala, da ne bi tudi njih našli; kajti otrok misli, aka glavo skrije in si oči zatisne, da ga potem nihče ne vidi; pa tresla so se nek nedolžna otročiča ko šibe, ko so razbojniki grozili: ne samo očeta, nego mater, otroke in vse bomo še to noč na ognji spekli, ako denarja ne daste. Pa hvala Bogu! do tega ni prišlo; predolgo sa nesrečnega očeta mučili; dan je napočil in razbojniki morali so naprej. Al Bog sam jih je dal pravici v roke. Padel je med tem sneg in nekoliko zemljo pobelil. Žena nesrečnega moža, ko so pobegnili razbojniki, hiti k županu (kmetu). On brž brž pokliče vse selo na orožje, kajti vsak seljak je vojnik, pa hajd! po sledu za njimi. Vso pot po sledu se je videlo, da ima eden izmed razbojnikov eno opanko raztrgano , kajti palec se je dobro v snegu poznal. Kake pol ure daleč vseh pet v eni hiši dobijo, in res je eden imel opanko raztrgano; zdajci se tajiti ni dalo hudodelstvo; al to pravijo, da ga ubili niso i da je le od starosti nagloma umrl. Jaz sem jih vse težko okoval in jih imam tukaj v gradu zaprte; vi bote pa jutri mrliča videli in nam povedali, kako in kaj" — končd kapitan. Drugo jutro rano bila je nedelja in praznik sv. Ni-kola 6. decembra. Konja zasedem in jašim s pandur-jem na mesto uboja. Pandur se je na konji pogostoma prekriževal in svete besede izgovarjal. Molil je jutranjo molitev. Po ozki stezi koračiva v hribe in kmali prideva v strašno temno hosto, kakoršne še rikoli videl nisem in ki se menda nahaja samo po Srbii. Gosti, ko sveča ravni hrasti in bukve, kterih vrhov sem komaj dogledal, so mi nebo zakrivali. Po dve uri dolgem ja-šenju kroz temno slanine in mastnih pleč polno hosta pridemo vrh hriba na visoko svitlo polje in v daljava in širjavo vidimo po vsem ograjenem polji raztresene ---- 121 --- hiše. Odjašiva kar pri prvi hiši in stopiva v vežo. In zadela sva jo. Na sredi veže pri velikem ognji je bilo vse polno ljudi praznično oblečenih. Pražaa obleka srbska je taka, kakor delavna; iz domačega platna in sukna je ta in una; razloček je samo ta, da se o praznikih ljudje v oprano obleko preoblečejo, in da ženske denarja obesijo na vrat in na glavo. — Ljudje tukaj iz daljnih vasi ne morejo v cerkev, ker cerkve so večkrat po 3, 5, 6 da, do 7 ur dalječ ali pa še več. Zato se ljudje o praznikih in nedeljah v veži okoli ognja o božjih rečeh pogovarjajo, in priprosti oče in stara majka svoje otroke v krščanstvu podučujeta. Pod turško vlado v Srbii celo nič cerkvi ni bilo; narod ni nikoli božje besede slišal; učili so se krščanstva drug od druzega, kakor se v daljnih selih še tudi dan danes učč. In vendar! kak junak je Srbin vselej bil za brambo svoje vere, ktere ga je le priprosta stara majka nekoliko učila. Nekoliko pravim, ker sama nič ni znala; al to nekoliko je Srbin vselej svojo hrabro mišico z mečem v roci branil, in zato nekoliko je na bojnem polji krv prelival in slavno smrt storil! (Dal. prih.) ----- 153 ----- Pisma iz Srbije o Srbii. (Dalje.) „Dobro jutro! srečan vam praznik!" — pozdravljava ljudi okoli ognja, ko s pandurjem stopiva v hišo. „Hvala Bogu! Bog daj dobro jutro! i srečan praznik!" odgovorijo vsi. „Dobro došli!" — govori se smejaje stari brkasti gazela — „danes jaz slavim!" „Srečna ti slava!" — ga oba pozdravljava. Zdaj se vsi vzdignejo od ognja pokonci in stopijo k meni. Možki grejo naprej ; vsak mi seže v roko in me prijazno popraša: „Kako si?" „Hvalo Bogu!" je odgovor moj. Ženske se mi poredoma s prikionjeno glavo približavajo, vsaka mi poljubi roko in popraša: „Kako si?" „Hvala Bogu!" — odgovarjam. „Bogu hvala!" — dobivam za odgovor. Potem pridejo tudi otroci redom k meni; vse malo in veliko, mi je roko poljubilo, vsak otrok me lepo popraša: „Kako si?" „Hvala Bogu!" „Bogu hvala!" — mi mali otročiči odgovarjajo, kakor so se od majke učili. To me je veselilo in v srce ganilo. Moj pandur se položi na tla k ognju, meni pa prineso malo blazinico s slamo napolnjeno. „Izvolite" — naji gazda popraša — „ili rakije surove? ili kuhane?" Dk nam surove v ča-šici in dene druge kuhati. „Ti mršiš gospodine?" — me popraša. „Mrsim" — odgovorim. Pri tej priči odtrga kos suhega mesa iz kola nad ognjem in mi prinese še sira. Jaz popijem kuhano rakijo in v tem trenutku se je že vrtila kokoš na ražnu. Zdaj mi prinese kapljo dobrega črnega ko maslo gostega in sladkega vina, in pri vinu čvekam zdaj suho meso, zdaj pečeno kokoš. Tako dobro pokrepčavši se lepo se zahvalim in zajašim konja, pa hajd naprej! Gazda me pozdravlja in pravi: „Grospodine! kad tvoju dužnost izvršiš, da mi dojdeš na času vina, da znaš!" „Oču gazda, hvala ti!" Pa poženem konja in jašim dobro uro po vasi do grobel (pokopališča), ki so nekako sredi vasi stale. Ljudi je bilo okoli mrliča vse polno; jaz jih lepo običajno pozdravljam: „Dobro jutro, srečan vam praznik!" „Hvala ti gospodine" — mi vsi odgovorijo. Zdajci mi počno redom roke podajati in popraševati: „Kako si gospodine?" „Hvala Bogu!" — jim odgovarjam. „Bogu hvala!" dobim odgovore. Ženske pa pred menoj kakor pred kakim veličanstvom ponižno glave priklanjajo, mi roko poljubujejo (česar pač nikakor zahteval nisem, ker sem prost seljašk sin, al običaja nisem hotel kvariti). ----- 154 ------ Župan v Srbii kmet imenovan, me popraša: „Mrsiš gospodine?" „Mrsim!" — odgovorim. „Idi kuči, nabavi ručak" — zapove svojemu slugu. Ko sem ubitega zagledal, me obide groza. Na obeh piščalih mu je bila koža in meso do gladke kosti ostrgana, ravno tako na obeh rokah in na prsni kosti. Podplati in drugi deli nog so bili vsi v mehurjih. Po truplu, posebno po glavi in križu so bile velike zamo-drele lise. Koliko je revež trpel, predno je umrl! Ce-pinja (glava) je bila počena. Ko možgane pregledujem, zakriči eden brkastih seljakov: „Bračo! sada znam, zašto nam treba toliko rakije in vina! Evo, kako velik je mozag (možgani) in koliko rup (lukinj) ima v njem! Zato mi treba, kadkad po čitavu (celo) oku (bokal) rakije in više, dok osetim, da je mozag pun!" Jaz se taki modrosti tiho zasmejam; njegovi sovaščani pa govore: Pravo imaš, sada znamo, zašto čovek može toliko rakije, da podnese!" Slezina (vranica) je bila vsa zdrobljena, zato je bil trebuh mrtvega poln krvi. Po dovršenem delu grem k županu. RuČak je bil že gotov. Šest lepih brkastih mož se vsede na tla in donaša se jim skleda za skledo, fižon za fižonom, zelje za zeljem in krompirom. Ponižno so se prekriževali, Boga hvalili, drug drugemu lepo nazdravljali, in časa rakije je šla iz rok v roke. „Pijmo bračo! možak nam je velik" — so se veselo šalili. Meni so prinesli dobrega črnega vina in v skledi kokoš pečeno, kteri nogo za nogo, kost za kostjo z rokama ^odtrgam in z zobmi po narodnem običaju lepo oglojem. Cesar nisem pojedel, mi župan v torbo nabaše, kajti post božičen je bil; zato mi pravi: „ako ti neuzmeš, gospodine, moram da iz-bacim!" Zdaj sem šel k prvemu kmetu, kjer sem zjutraj bil, kakor sem mu obljubil na slavo, kjer je vse polno ljudi iz vse vasi bilo; al nisem se mogel muditi, kajti noč se je bližala; popijem tedaj samo čašo vina in gazda sname pečeno kokoš z razna in jo potlači v mojo torbo. ,,Evo ti večerju gospodine" — govori. Jaz vzamem ponudo, drugače bi se mu bil grozno zameril. To vam pripovedujem ; da vidite , kako je narod srbski dober, priljuden in vesel, da je veselje. Se ve, človek se mora ž njim v besedo spustiti; če se drži modro kakor uš na trti, ga nihče ne pogleda. Al narod ni samo dober, vesel in priljuden, tudi pobožen je in svoji veri do smrti zvest. Puška, gajda, dudla, kola in handžar so njegova radost in veselje, se ve, da tudi časa rakije ali vina. S svojo priljudnostjo in po-božnostjo pa prekosi vse evropejske narode. On vsakega lepo nagovori in lepo pozdravi: „Dobro jutro!" „Pomozi Bog!" „Kako si?" In če te sreča, in hoče zvedeti, kam da greš, te ne bo vprašal: „kud ideš?" (kam greš?); ampak lepo pobožno: „Ako Bog d&?" in na te besede se mu odgovori kam. Srbin vse v imenu Božjem počne in za vsako reč Boga hvali in se križa. Tudi ako grč v boj, se prekriža, se v imenu Boga bije in v imenu Boga svojo junaško kri preliva. — Da, Bog me! v zobe bi mu plunil, ko bi mi kdo rekel, da je Srbin surov divjak. (Dal. prih.) -----161 ----- Ozir po svetu. Pisma iz Srbije o Srbii. (Dalje.) V trdni noči pridem vAranželovac nazaj. Mesto je biio razsvetljeno; kajti dan sv. Nikola tudi svetli knez slavi; zato je na vsakem oknu po več sveč gorelo, na sredi mesta so pa napravili strašen ogenj, kakor da bi hiše gorele. Bobni bobnijo in ropotajo, gaj de brenčijo, dudie dudlajo, gosli in piščali pojo, narod veselo vrišče okoli ognja, kolo mendra in veselo poskakuje. Takega veselja v noči pod milim nebom pri ognji nisem še videl nikoli. Jako mi je dopadlo. Drugo jutro jašim v Kragujevac nazaj; povsod po deželi so puške pokale kakor v najhujšem boji. Slavili so še sv. Nikola, brez praska pušk pa ni ve- \ selja. Prej so nek po ves teden slavili, in pojedli so mnogo krav in volov in druge živali, pa popili sode vina in rakije; zdaj slavijo po deželi obično po tri dni; zakon sicer dopušča samo en dan slaviti, al narod se, kar se starih običajev tiče, za zakon ne zmeni. Se se 1 pripoveduje, da je^knez Miloš zatekel neko veselje pri nekem seljaku. „Sto imate?" popraša knez. „Slavim sv. Arhangela" — odgovori gazda. „Sv. Arhangel bil je včeraj" — zagrmi knez. „Znam ja to" — odgovori 1 gazda — „a včeraj sem mu slavil glavu, danas mu slavim telo, juter čem mu slaviti peruti." „Pa, ako bi 1 imel sv. Arhangel rep, ti bi mu tudi rep slavil" — se knez jezno zadere in zavpije: „hajd, dvadeset i pet!" L „Tudi rep bi slavil, pa ga nema" — odgovori gazda, p se pokorno vleže, izdrži 25 odcepljenih mu batin in — slavi tretji dan peruti sv. Arhangela. Pa kaj marajo 1 guze za batine, kadar so veliki možgani rakije in 1 vina polni! 1 Kragujevac, sredotočno mesto kneževine srbske, 1 stoji po vegasti dolini na reki Lepenici, okoli in okoli so hribje; vidi se samo v lepa nebesa. Kakor vsa > zemlja, je tudi kragujevaška okolica zelo rodovitna, in kragujevaško vino in rakija slovite najbolj. Lepo polje okoli Kragujevca obdelujejo, kakor v, Topčideru in pri Belem gradu, tako tudi tukaj, južni Cehi, naši marljivi bratje od črnega morja — Bulgari, umetno na lepoto in kinč pomenjenih mest. Bog me! tudi brhke ljubljanske Krakovčanke bi se mogle mnogo mnogo od 3 prostih Bulgarov učiti. Bulgar je umeten, hvale vreden i zemljodelec, da mu ga ni para. On je delaven, nikoli a ga ne vidiš brez posla. Srbin je Bog me! ves drug ) človek; on je bolj vojnik in trgovec. Svojo puško in handžar rad malo pogleda, čibuk popuši, malo posedi, a poleži in zaspi, in obdela in obseje svoje zemlje toliko, ,t kolikor misli, da bo za zimski živež dosti, drugo ga ne briga; prepušča svinjam in drugim živalim. — Bulgarin :- nasproti pa po zemlji brba noč in dan, jo čisti, preko-t. puje, seje, sadi in presajuje. Pri tem je Bulgarin zel6 a trezen, njegovo jelo je: čorba iz paprike, češnja in če-e bulje, v ktero si malo kruha nadrobi. Da! od te čorbe bi slovenska usta in želodec pregorela. Bulgarin svojo L zemljo prisili, da mu mora obilo roditi. Za njegov plug >. ni treba treh parov volov, kakor za srbski; dosti mu o jedan par. V suši ume Bulgarin iz daljnih rek in potokov vodo na svojo zemljo napeljevati; trud. ga ne L. straši. V suši predlanski , ko je topčiderski potok bil čisto suh, so napeljali vodo iz daljne Save. Na v Savi se je kolo vrtilo noč in dan in v Topčideru so se ----- 162 ----- touigarske zemlje zalivale. Bulgarina vidiš tukaj po mestih od zjutraj do mraka poleti in pozimi z otovo-renim konjem od hiše do hiše hoditi, kričati, to in to na prodaj ponujati, Srbin d& svojo zemljo, da mu delati treba ni, Bulgarinu v najem, potlej pa potrebne reči od njega kupuje; kajti Srbin grozno težko in nerad, Bulgarin lahko in rad dela. Srbin od Bulgarina reči, ki jih je na njegovi zemlji pridelal, kupuje in preku-puje, in če koga opehari, se mu posmehuje: „Ali je glup! — pravi — da se d& tako prevariti." Bulgarin je trezen, miren, pobožen, pošten, delaven človek, noč in dan umetno dela kakor neutrudljiva čebelica. Bulgarina najdeš po vsi Srbii; on brba po zemlji, teše les, zida in gradi kuče, pali opeko, reže dile itd. (Konoc prihodnjič.) -— 170------ Ozir po svetu. Pisma iz Srbije o Srbii. (Konec.) Mesto Kragujevac je, kakor srbska mesta in sela sploh, precej razprostrano; na velikem prostoru stoji kakih 1200 hiš. Hiše pa ne stojijo v redu po šegi evropskih mest, ampak vse križem so raztresene po lepih, z velikimi plankami ograjenih vrtih. Kakor sem že rekel, se ograje vlečejo po vsej srbski zemlji, kroz polje, hoste, sela in mesta; razloček je samo ta, da so po kmetih ograje iz klad narejene, ki so klada vrh klade naložene; po mestih so planke in te stojijo po koncu, druga poleg druge. Hiše v Kragujevcu so večidel lesene, lepo pobeljene in z žlebato opeko krite. Nekoliko je pa tudi prav lepih zidanih hiš. V Kragujevcu ni še nobene cerkve; zdaj jo bojo zidali; dozdaj imamo samo neko hišo, kjer se opravlja božja služba. Zraven cerkve visijo v nekem, golobnjaku podobnem lesenem poslopji trije mali zvonovi. Pri tem hramu božjem je mala hišica, v kteri in pri kteri je druga leta bila narodna skupščina. Kroz sred mesta teče mala in plitva voda L ep eni ca, ktera pa je lansko poletje in tudi v jeseni grozno narastla, polja in mesta zalila in grozno škodo naredila. Na levi strani Lepenice so gradovi, v kterih je knez Miloš prebival; zdaj so prazni; pred gradovi je lep, širok prostor, pa večidel mehak od globokega blata. Veči del mesta stoji na levi obali Lepenice. Tukaj je dolg trg, na obeh straneh pa so v lepem redu lesene, z opeko krite štacune. Po nekte-rih je videti lepo blago, tudi krinolina je že do sem prispela, videli smo to robo francozke kulture tudi v teh štacunah. Na sredi trga je velik sv. križ. Dnkraj Lepenice ste dve kosarni z veliko orožno fabriko, kjer se lijejo topovi, krogle, delajo puške, bajoneti, vojni vozovi in druge vojne priprave. V tej fabriki dela kakih 300 vojnikov, 200 jetnikov topčiderskih, in mnogo civilnih ljudi raznih dežel, posebno naših severnih bratov Cehov je dosti v tej fabriki. Opravitelstvo vzdržava na svoje stroške kakih 200 malih srbskih fantičev, da se v tej fabriki raznih umetnosti in rokodelstev učijo. V Kragujevcu je načelnistvo okrožno in srezko, tudi je tukaj okrožna sodba, in druga nadležatelstva, jedna gimnazija in male šole za možke in ženske otroke. Tukaj je izvan stoječe vojske tudi krog sredotočne narodne vojske. Tudi čitavnico imamo tukaj. Meščanje živijo večidel od trgovine in rokodelstva. Rokodelci so tukaj vsake baze, samo usnarjev po Srbii nisem še videl; pa Srbinu jih tudi ni treba; on zakolje kako žival, pa odere kožo, in evo, opanke! Ulice v Kragujevcu in veliki trg imajo lep in dober kamniti tlak. Mesto ima več lepih prostorov, kteri bojo kdaj gotovo mesto lepšali, tako lepi veliki prostor pri Lepenici pred knezovimi gradovi, — lep in velik prostor na sedanjem živinskem trgu, kamor že zdaj les in kamnje vozijo za prihodnjo cerkev, ktere pobožni Kragujevčani že težko pričakujejo. Okoli tega velikega prostora so že zdaj lepe hiše. Na levi strani tega trga teče majhen poto- ček v Lepenico. Reka Lepenica in omenjeni potok pa nista čista, ker se vse v nju meče; tako se jima pa tudi odtod zavera, in ob povodnji potop mestu naklanja> ktero je že mnogo škodo in nevarnosti pretrpelo. V Kragujevcu je vsako soboto tržen dan in du-hana; Čebule, česna, paprike dobiš ob sobotih tukaj na cente, tako tudi vina, rakije, drv in živali vsake baže^ perutnine, goveje in ščetinaste. Navada je tukaj, da vse, kar je za hišo treba, le možki kupujejo. Ženske podnevi ne vidiš nikjer, tudi ponoči ne gre nobena nikamor brez moža. Gospod gre na trg, pa kupi mesa, jajc, kokoš in drugih potrebnih reči, pa jih tira sam domu. Sploh se ženske redko vidijo izvan praznikov,, kadar grejo v cerkev. Kragujevčani sploh, možki in ženske, se po lepi narodni šegi nosijo. Navadno spijo na lepo pogrnjenih trdih tleh. Postelj in miz le redko vidiš tudi pri gospodi. Ženske, tudi gospč, nosijo domd coklje, pa imajo lepe nogovice, ki si jih same spletajo. Na čast Srbki-njam moram povedati, da se tako lepe nogovice nikjer ne dobijo, kakor jih one plet6; tudi tako lepega platna ne, kakor ga one tkajo. Čudno je, da za to lepo in umetno blago srbskega naroda nihče ne ve, ampak narod sam. Možki, tudi gospodje, imajo obleko iz domačega sukna in platna. Cinovnici (uradniki) imajo svojo uniformo, pa se raji v narodni obleki kažejo. Kakor sem rekel,vtudi krinolina ni tukaj po štacunah bela vrana več. Ženske so tedaj preskrbljene z evro-pejsko kulturo; al za možke se še ni skrbelo; ne vidiš niti visokega klobuka niti modernega fraka, pa tudi ni gotovo, da na svojo narodnost ponosni Kragujevčan bi se ne smejal, ako bi videl te inostranske prikazni. Da, še tesne hlače se mu nikakor ne dopadajo; tem širje so, tem lepše so. Na glavi mu je narodna kučma in fes čez vse. Kragujevčani so premožni, skoraj sploh bogati. Proletarijata (beračunov) ni, tatvine tudi ne. Da pridejo dunajski ali tatje druzih krajev sem, kmali bi obogateli, ker Kragujevčani svoje blago skoraj nič ali pa prav slabo, samo na videz, zapirajo; poštenje tukaj velja. Ravno ko to pišem , dojde mi povelje od vojnega ministerstva, da moram iti po vsem okrožji, ki je sila veliko, preiskavat fante in možke za stoječo in narodno vojsko (armado). Predno bo moj dopis v beli Ljubljani, sem že dalječ v notranjski deželi okoli Cačka in Karanovca, blizi Smedereve in Beligrada, ali Bog ve kje. Kakih 50—60 dni mislim, da se bom zdaj po deželi klatil. Kar bom našel in videl, hočem vam povedati , ako vam je drago. Srčno pozdravljam vse Slovence. Z Bogom! Dr. Janez Podliščekov.