Gospodarske stvari. Toča na Štajerskem. Ljubljaaski ,,Sloveaec" ima lep dopis iz Veleaja, ki se glasi: ,,Nekteri pravijo, da se toča vsuje po višavah večkrat, nego po uižavah. Toda temu ai vselej tako. Planiaska dežela Tirol je skoro eaako prostoraa, kakor ze • leaa Stajarska, ali tam ae dobivajo toliko toče, kakor je to pri nas; tudi zgoraji Stajer jo cati manje od spodajega. Redkokrat se toča prikaže po velikih ravaiaah. 0 tem spričuje pogled v Galicijo, ki je tri- do štirikrat veča od aaše dežele, a aa leto pride tam blizo toliko toče, kakor po naših krajili. Toča se najrajši drži pota v tistem smera, v kterem tečejo reke in koder se gore vzaižujejo, zatoraj tudi oaa klesti najve« _rat, ako se burja z viaokih planjav vali v nižavo. Često zamoreš opaziti, da v doliai padajo debele grade, med tem, ko se po hribili sesipavlje ,,babje pšeao" ali solika. Na Štajerskem toča posebno obiskuje Savinjske ia Dravske ravaiae. deloma tudi Murako polje ; v tem oziru so ua slabem glasu vzlasti okraji Celjski, Mariborski ia Ptujski. Nevarai gost prihaja večiaoma ob vročem poletji, imeaitao meseca jnlija, kakor se vidi iz izkaza, ki je soatavljea aa podlagi točevaaja v dobi zadnjih petero let. Po istem za mesec april pride po 06 dnevov s točo, za majaik po 30, za juaij po 60, za julij po 13 5, za avgust po 8.0, za september po 2-5, za oktober po 04, na leto toraj skupaj po 34 daevov-točevajakov. Praviloma vsiplje se toča po daevu ia pada le kratek čaa. aekoliko sekuad ali aajveč eno do dve miauti. In koliko škode uapravi v ti dobici, bodea razvidil, ako zaaš, da v eai minati ledeaiaa pokrije po 2000 hektarjev zemlje. Izmed pretečenih petero let pa aa eao leto pride po 34 dnevov s točo, ki je toraj poškodovala prirastke na 53.230 hektarjih. Opomaiti je še treba, da se enega ia iatega dae toča vsuje po večkrat; vsled tega je razmerje po priliki 2:3, t. j. v dveli daeh se toča vsiplje po trikrat. Na Štajcrskem poškoduje toča po 1550 hektarjev na daa, med tem, ko po ostalili avstrijskili deželali le po 1175 hektarjev opustoši. Štajerska trpi toraj za 375 hektarjev več škode v primeri z drugimi zemljami. Leta 1880 a. pr. je po avstrijskih pokrajinah toča zasipala 820.000 hektarjev, od česar pa samo za Stajersko odpade celo 104.000 hektarjev. če te številke primerimo z obsegom obdelaaega zemljišea, ajiv ia vinogradov, to je leta 1880 v avstrijskih deželak toča poškodovala 8 °/0 zemljišča, a aamo na Štajer posebej spada 22-8 %• Tekom zadnjih pet let za vaev avatrijske dežele skupaj pride^ po 3'5 %, za Stajer pa po 12°/0 na leto. Skodo, ki jo je 1880 toča povzročila po avstrijskih deželah, ceaijo do 24,000.000 gld., toraj za enkratno točo pride 33.350 gld. Na Štajera bilo je 1880 škode za 1,7*3.000 fl., obzirom aa zadnjih pet let pa po 1,324.000. V eaem dnevu toča gospodarstvu sa Štajerskem povzroči škode za :?8.940 gld. Iz poročila se vidi, da je le malo goapodarjev, ki bi avoje obdelano zemljiši-e dali zavarovati. Pred 10 leti so zavarovalnice štajerskim poškodovaacem vračevale še vaaj po 1 %,, daues pa le 0-l "/„. Leta 1880 bilo je v deželi škode za l'/2 milijona 11., a zavarovalaice so oikodovaaim gospodarjem izplačale saaio 320 fl. Na Českem. Moravskem ia v Galiciji odškodaina dosega 10 °/0. Število daevovtočevnjakov je v avatrijakih deželah v teku zadnjih pet let od 300 aarastlo do 400. Na Štajerskem je leta 1876 bilo 30 daevov s točo, ki je poškodovala površiao v obsegu 50.630 hektarjev. a leta 1880 smo v 56 dnevih imeli točo, ki je opustošila 104.330 hektarjev. leta 1875 pa so zabiležili le 10 tocevajakov. Da se taki daevi nesreče aiaožijo, temu pripisujejo različne vzroke, med njimi je v prvi vrsti poaekavanje gozdov, razlesovaaju pa za petami sledijo burje, toča, poplava. ,,Sloveaec." Sadjarska razstava v Sevnici. V narodaem dulm prerojeaa Sevaica, kjer se ne šopiri več aemškutarski duli, kjer marvoe domoljubi aloveuaki zavzemejo častna mesta Ijudakega zaupaaja, imela je v daa 5., 6. ia 7. oktobra kaj prijazno lice, ki je kljnbu slabemu vremeau privabilo precej gostov, zlaati pa zaatao število kmetovalcev iz Sevaiškega okraja. Hiše boljših meščanov bile so okrašeae s cesarskimi, narodaimi ia deželaimi zaatavami. Ob prijazngm rebru stoječa šola je imela zaatave v vseh omenjeaib barvah. Pred hišo so atali stroji od Duaajake firme Mayfart & C , ki je bila avoje hvalevredne izdelke tudi v Krškem razstavila. V šolakem poslopji samem je bilo razstavljeao razao^rstao aadje v 2 velikih šolskih sobah. V jedaej so imeli svoje izložbe osobite kmetovalci iz Sevniškega okraja, v drugej pa zlaati razstavljalci, kateri so od daleč avoje pridelke poslali. V prvej se je zlasti odlikovala zbirka g. Ft. Leačeka, aačelaika okrajnemu zastopu, ki je bil duša pri tem podjetji. Po vsem hvalevreden je njegov trud, povzdigniti aadjerejstvo v avojej okolici. V ta namea vzdržuje veliko drevesaico, iz katere dreveaca večiaom brezplačao razdaja. Ze njegova velikanska sadjarska kajižaica svedoči o navdušeaji vrlega domoljuba za to prevažao atroko kmetijstva. V iatej sobi je imel tudi učitelj ia tajaik na Blaaci, g. Boštijaačič avojo bogato zbirko pridelaaega maogovrstaega sadja. Cudili smo se zlasti ajegovim jedaoletaim požlahtaenim drevescem. Ta mož je kaj vaet za aadjarstvo, s katerim se praktičao prav marljivo peča. V drugej sobi je aašo pozoraost vzbudila razatava sadja ,,Cesarjevič Rudolfovega sadjarskega društva" v št. Juriji o. j. ž., ki je baš to razstavo v Sevnici poazrocilo. Ni bila velika maožica sadja od tega društva, a to, kar je bilo, bilo je znaastveao ia strokovnjaško opisano. Najbolj pa je zanimala izložba g. Bizjaka iz Teharij, zaauega sadjarejca, ki je bil odlikovaa od Njih Veličaastva presvitlega cesarja in od cesarjeviča Rudolfa. Njegova jabolka ia hruške so že aa pogled tako lepe, kakor bi ai jih človek le naslikati mogel. Ima pa mož vse zvrsti. Taka redkost je grozdje z jako debelimi jagodami imenovaao ,,imperator' ali pa ;,japonska hruška" itd. V tej aobi so imeli ae razai tržaai Sevniaki, katerih imea si pa aisem mogel zapomniti, še vse polao kaj lepihjabolk, hrušk, breskev, sliv, grozdja itd. Le posuaenega aadja ni bilo. — Zelo poueljiva je bila razstava sadja g. Petra Fridau-a iz Noršinec pri Ljutomeru, kaj marljivega domoljubaega gospodarja. Razstavo je bil v nedeljo dopoludae otvoril g. Fr. Leaček, namesto g. dra. Ipavica. Popoludne je bil govor o sadjereji g. Boštijaačiča, ki je kmetom tudi praktično razkazoval. Zvečer v nedeljo je bila loterija aa korist razatavnemu fondu. Kako so se delile premije, kate- rih je bilo obilo, o tera utegaemo drugokrat poročati. Podpisaai k sklepu mora še samo imeaovati gospode, ki ao imeli izredae zaalage pri tej izložbi, ia to ao gg.: Fr. Leaček, Veršec, Medic, Dernjač, Kuralt itd. ,,Slov. Narod." Oponmja k Sevniškej razstavi. Nemaki prigovor: nVsak zai-etek je težavea" ni vselej resaičea 1" Ta trditev ae vsaj pri sadjereji lahko dokaže. Krasaa razatava sadja v Sevaici, katero je posebao aeutrudljiva roka g. Leačeka tako sijajao uredila, je močea dokaz. da se da z lahkim začetkom, brez velikega truda v tej stroki lepi uspeh doseči. Omeajeaa razstava aam pa je tudi dokazala, da se ame aaša mila sloveaska domovina ponašati s svojimi pridelki. Vsakteri sadjerejec, kateri je razstavo obiskal, je občudoval krasne Sevaiške vošoeake, zlate zimske parmene, dišeče rožmariake, razaovrstae reačte, velikaaake pa okusae masleake itd. Obžalovati pa je moral, da je med razstavljeaim sadjem marsikateri pridelek, kateri je aa _ej sloveaski zemlji v aečast. Sloveaski zemlji ? 0 ae! Le temiatim, kteri zavoljo aevedaosti ali aemaraosti kisli lesaiki pripaatijo proator, kder bi lahko atala žlahaa jablaa. sladka hruška. Sloveaci! Ravao zdaj imamo aajlepšo priložaost z aajmaajšim trudom začetek narediti a aadjerejo, koja vam bode v kratkem času dala veselje ia koriat. Ne izgovarjate se, da ae dočakate aadu! Tak izgovor je sebičea ia aeresaičen. Ste videli drevesca, kterik ata razstavila gg. Boštijamiič in Fraace Ogorevec? Ste videli šibe, katere so v eaem letu crez dva metra viaoko vzrastle? To vam naj bode dokaz, da tudi v 8. letih že doživiti veselje in bodete vživali sad umaega delovanja. ,,Če pa res tebi nebi zorelo, Tvojo ime bode slovelo." Kaj pa je toraj treba, da se napravi začetek sadjereji? Nič druzega, kakor da si izberete iz jabolcaib. ia tepkovin tropia za pol litra peček; dajte jih v skledo, aapolnjeao z vodo. Plavajoče pečke odstraaite; voda se potem odlije, pečke pa se malo posušijo ia pozneje v pesku v kakem piakru v hladai izbi ali v suhi kleti hraaijo. Samo za to je skrbeti, da ne splesnijo. V začetku meaeca sušca ae potem vsejejo v aalašč za to pripravljeno gredo. To je začetek sadjereje ia vsakteri človek mi mora pritrditi, da ,,ta začetek ai težava." Dr. Gustav Ipavic. Pomoček zoper miši je lučnik (Himmelbraad ali Koaigakerze, Verbaacum Thapsua); treba le ateblovje tje položiti, kder hocerao miai pregnati; molje pa odpravimo iz zraja, če vložimo aekaj auhega hmelja. Sejnri. 18. oktobra av. ?> kralji v Slov. goricah, 19. okt. Oplotnica, 20. okt. Apače, Ma- ribor, Videm, 21. okt. Celje, Gleicheiiberg, Scvnica, 27. okt. Ribnica.