Izhaja vsak drugi četrtek ter velja s poštnino vred dve krosi za celo leto. 1'osT.nezne Številke veljajo 8 vinarjev. Naročnina so poSilja na upravništvo „Našega Doma1" v tiskarni »v. Cirila v Mariboru. - Za oznanila an plačuje od navadne 4 redne vrstico (petit), če so enkrat natisne po 15 vinarjev, dvakrat 25 vinarjev, trikrat 35 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega Drima" v Mariboru in so ne vračajo. SO >-Jl Kmečka Zveza. „Krepko se dviguj in ponosno vdiraj kmečka zastava!" tako je uredništvo „Našega Doma" telegraJiftno pozdravilo slovenske kmete, ki so se dne (i. februarja zbrali v Celju k 1. občnemu zboru Kmečke Zveze. Zborovalo je nad 1000 vrlih slovenskih kmetov, in navdušenost, ki je kipela iz tega kmečkega tabora v Celju, priča o veliki politični zavednosti spodnještajerskih, posebno savinjskih kmetov. Podpredsednik K. Z., kmet Mlakar iz Laporja, otvori občni zbor ter pozdravi kmečke zborovalce, nato vse navzoče državne in deželne poslance in posebej še zaslužnega bivšega državnega poslanca dr. Cregorecn. Jtoškar. Prvi govornik, predsednik K. Z., državni in deželni poslanec Roškar daje duška svojemu veselju, češ, kmečka stvar še ni izgubljena, ker so kmetje sami tako zanimajo za svoje težnje. Dosedaj smo bili orodje drugih stanov, a odslej hočemo skupno in Združeno krepko korakati naprej po gospodarski in politični poti, da pridemo do pravice, ki nam gre. V naši skupnosti je nepremagljiva moč. Socijaldemokrat je trde, da sedaj kmet ni delavec^ priznavajo, da kmečko posestvo mora biti, a ni potrebno, da bi kmet moral biti gospodar. Zato socijaldeniokratje stnemijo za lem, da se kmetu stališče kolikor mogoče poslabša, da postane nezadovoljen 1 s svojim stanom in potem je zrel za socijaldemokrnško misel. (Pri tem je zavladalo po 'dvorani veliko ogorčenje.) Toda socijaldemokratje so vsaj odkriti sovražniki, imamo pa Se domače, ki so mnogo hujši, ker se nam bližajo s prijaznimi obrazi. Ampak nas kmetov je nad 70 tisoč več kakor vseli drugih stanov v Avstriji, če smo združeni, ničesar sc nam ni' treba bati. Kar mi hočemo, je, združili vse kmečko ljudstvo (k temu spatdajo vsi, ki na deželi s kmetom žive, viničarji, hlapci, obrtniki itd.) in tako doseči denarno neodvisnost. Za vzgled opozarja govornik na srednješta-jersko „Kmečko Zvezo", ki šteje že 40.000 udov in nižjeavstrijsko, ki imn 45.000 udov. „Zve-zarji" nas sramotilno imenujejo! Združimo toraj svoja kmečka src,a, združeni pojdimo eno pot v gospodarski in politični boj, in prihodnjost bo naša! Ih>. Jankovič. Deželni poslanec dr. Jankovič govori o delovanju v štajerskem deželnem zboru. Natančno poroča o raznih predlogih in interpelacijah fcifora Vista-rini. Železnica v sotlski delilni, odprtje mej, lovska škoda in odškodnina, ceneje nabavljanje bakrene galice, regulacija Pesnice itd.). Poglavitno vprašanje pa je volilna preosnova. Prošnje pač v Gradcu ne pomagajo nič. Ne smemo več klanjati tilnika, ampak tir j ati svoja pravica. Odbornik Robič. Nato nastopi .deželni odbornik Robič. „Edina naša stara, zvesta jkorenilka! Živio!" zakliče Roškar. Govornik se zalivali volilcem, ki so v, zadnji državnozborski volitvi oddali svoje glasove in svoje zaupanje njemu. Zagotovlja, da je odpustil njim, ki so blatili njegovo čast, in pozabil vso, kar so storili učitelji zoper njega. Poroča o položaju pri glasovanju o volilni preosnovi v prihodnjem nasedanju. Npmci se marljivo pripravljajo: 4(i uradnikov dela že 6 tednov, zadnji čas jih je celo 74. Jci zid ra jo podatke. Stališče Slovencev je in še bo bolj težavno. Raizpor upliva silno hudo. Nujno potrebno je, da smo edini. (Klici: „Mi nismo krivi razponi! Liberalci!) Sklenil je z rekom sv. Avguština: „.V potrebnih zadevah sloga, v dvomljivih svoboda, v vseli rečeh pa ljubezen ! “ Dr. Benkovič. Dr. Benkovič poroča v dolgem, a zanimivem govoru o ‘delovanju v državni zbornici. Oziraje se im izvajanja Robiča pripomnil, da je veliko vprašanje, ce bddiete v prihodnjem (deželnem zboru sploh dve strank:, ali ne. Prav lepa je oljVkina vejica, ampak sloge nismo razdrli mil, marveč oni, ki izključujejo en stan, namreč duhovščino, iz javnegp, narodnega dela. Prav podrobno razpravlja o delovanju na Dunaju. V slovenskem klubu je zastopana cela slovenska zemlja, je tabor vseh slovenskih dežel, ker tudi edini koroški poslanec je v našem klubu. Nevesel pojav pa je, da imamo Slovenci poslanica (dr. Ploj), ki še zdaj ne ve, kaj je. tl. ura je že, da se odloči to \ prašanjo. — .Državna zbornica ima tri vrste strank: L odločne liberalce: 2. odločno krščansko stranko in 3. prikrite liberalce (ovinkarje). Prvi poizkus liberalcev, dat se vite* v zbornici boj za verska vprašanja, se je izjalovit. V gospodarskem oziru po-vdarjn veselo novico, da, je ustanovljena agrarna zveza, ki šteje 280 poslancev, med njimi so vsi naši slovenski poslanci. Gola zbornica je glasovala za znižanje .davka na sladkor. I stota ko bomo zahtevali znižanje davka na sol. Naldalje je poročal o vzrokih draginje živil, o nagodbi, o dveletni vojaški službi, o zahtevi za ministra rojaka, o proračunu, o zavarovanju in konečno je ožigosal hujskajoči govor ministra Peška v Gradcu. Pišek. Državni poslanec Pišek poroča, kratko o blagajni K. Z., nato pa hiti na brzovlak, ki ga je odpeljal na Dunaj k seji davčnega odseka. Terglav. Potem se predstavi novoizvoljeni deželni poslanec Terglav. Zahvali se volilcem za zaupanje in pošteno zafrkne svoje obrekovalce,. Div, Korošec. Najbolj napadani poslanec K. Z. dr. Korošec i pokaže v pravi luii hinavce, ki nii eni strani za- htevajo spravo, na drugi strpni pa nabirajo denar za ljut boj. Sprava je mogoča, če podpišejo program K. Z. in delujejo v njenem srni siju. Poroča o delovanju K. Z., ki je na svojih shddiiih, ki jih je imela že 18ti, razširjala same gospodarske ideje. Zato pa naprej za Roškarjem po začrtani) poti! Resolucije. G. Bosima predlaga sledeče resolucije, ki se sprejmejo enoglasno: 1. Slovenski kmetje, zbrani na 1. občnem zboru Kmečke zveze v Celju, izrekajo svojim državnim in deželnim poslancem neomajano zaupanje in globoko zahvalo za to, da so vedno odločno in vztrajno branili koristi kmečkega stanu in slovenskega naroda. 2. Slovenski kmetje, zbrani na 1. občnem zboru Kmečke zveze, poživljajo svoje zastopnike in zahtevajo od vseh poslancev, da se z vso odločnostjo uprejo naporom tistih, ki hočejo vlado pregpvoriti, da odpre meje države za uvoz tuje živine ali mesa ter izjavljajo, da bi bilo uvažanje tuje živine smrtonosen udarec za štajerske kmete. 3. Slovenski kmetje na prvem občjnem zboru Kmečke zveze v Celju z vso odločnostjo zahtevajo od vlade, da skrbi zato, da se uvede taka volilna pre-osnova za deželni zbor, ki naših pravic ne bo prikrajšala, temveč število slovenskih poslancev po-množija. 4. 1. občni) zbor z ogorčenjem obsoja nedostojno pisavo slovenskih liberalnih listov na Spodnjem Štajerskem zoper Kmečko zvezo in njene pristaše. 5. Več kot tisoč slovenskih kmetov, zbranih na prvem občnem zboru Slovenske kmečke zveze, odločno protestiramo, da nam vlada nastavlja na slovenskem ozemlju uradnike, ptuje po krvi in po duhu, kot se je to zgodilo v zadnjih dneh v Šoštanju in v Konjicah. Zahtevamo slovenske uradnike, sinove našega naroda, ki bodo čutili z narodom, med! katerim delujejo. Zajedno ogorčeni protestiramo proti zadnjemu govoru ministra rojaka Peschka, ki jie naše itak z nacijonalnlm duhom preveč prepojeno nemško urad-ništvd hujskal še k intenzivnejšemu nacijonaluemu agitatoričnemu delu. Sedaj so nastopali kmečki govorniki: Ranči gaj, Pirtošek, Novak in Breznik. Predsednik Mlakar je ob treh — po gurnem zborovanju, — zaključil zborovanje s sledečimi besednim : „V kratkem bo treba zopet na volišče. Držite j se besed, katere ste slišali tukaj. Idite kot apostoli : med naše kmete in agitirajte za našo Kmečko zvezo, ! katero naj Bog živi!" i Okoli po svetu. Presvltli cesar želi, da bi se šestdesetletnica njegovega vladanja slavila s človekoljubnimi deli. Prihodnje leto 1909. slavi Tirolska veliko slavnost, 100 letnico vstanka pod Andrejem Hoferjem proti Franco-1 zoni. Cesar je obljubil, da so udeleži te slavnosti. Novo delavsko ministrstvo bo imelo naslov: „Ministrstvo za javna dela in obrtne izdelke". Francoski pravosodni minister Briand se je na ne-, kem zaupnem sestanku izrekel za „svobodno ljubezen" in za „zakon na poizkušnjo". To bo prava Sodoma in Gomora! , V Bosni in Hercegovini nameravajo upeljati ustavo. Dunajski mesarji so imeli shod, na katerem so hndo napadali vlado, poljedelskega ministra in krSčansko socialne poslance, ker so zato, da se ne odpre meja tuji živini, i Rusija odpošlje 60.000 mož na turško-perzijsko mejo. j Potemtakem še tam ni mir. Med Rusijo in Turčijo so baje tako napete razmere, da lahko vsak trenutek izbruhne vojska. Turki so zelo ošabni, ker mislijo, da bodo tudi oni tako premagali Ruse, , kakor Japonci. V Petrogradu so zopet odkrili nameravan napad na carjevo družino. * i Pri maturi se bodo že letos uvedle olajšave. V proračunskem odseku je poslanec dr. Korošec zahteval, da se zniža cena kuhinjske in živinske soli. Davek od soli je hudo breme za revno kmečko prebivalstvo, ki potrebuje veliko soli za svojo rastlinsko hrano. Čudno je, da Štajerci moramo kupovati drago so! iz Aussea, ki je približno tako draga, kakor španska. Mladi portugalski kralj Manuel je rekel neki grofici: „Zelo nesrečen sem in mislim, da so bile le sanje, i kar se je zgodilo v zadnjih trenutkih. Predvčerajšnjim sem imel še očeta, brata in nemoteno srečo, danes sem že vse to izgubil. Ne morem verovati in razumeti, kako se je vse to zgodilo. Krvavi prizori so mi vedno pred očmi in me ne zapu-te do konca življenja". Glavni morilec kralja Karola je 32 letni svobodomi-i solni Ijndskošolski učitelj Manuel Bnica. Drugi napadalec ! je bančni uradnik Alfred de Costa; ime tretjega morilca še niso naznanili javnosti. Vsi trije so bili na licu mesta ubiti. Iz cele Ogrske poročajo o silnih snežn h viharjih. Nek železniški etroj se je prevrnil v sneg. l_! ST £ K. Pust. Po „Volksfreundu" priredil 0. Š. „---O, predpust, ti, čas presneti, da bi več no prišel v drugo!-“ Prešern. V navedenih vrsticah se je jezil največji slovenski pesnik Prešern nad pustom. Kaj mu jo neki storil!? Razne žalostne nasledke je imel za njega. Mošnja — prazna, učenje — zanemarjeno, srce — nemirno, nesrečno! Ali ni dandanes veliko ljudi, !ki enako Prešernu, ne sicer v vezanih besedah, pač pa z istipii občutki obujajo nevesele spomine na nesrečni predpustni čas? Koliko težko prisluženega denarja požre „ta čas presneti!" Koliko škodo stori ta čas s svojimi neumnimi, paganskimi razvadami našemu narodu na duši in na, telesu! Koliko nedolžnosti se pokoplje v jamo, koliko cvetja se potrga in potepta v blato! Ali bo to cvetje si zopet kedaj opomoglo, bo-li zopet kedaj cvelp, bo-li kaj,sadu i/. pogaženoga cvetja? Težko! Kdo more popisati vso nesrečo, ki jo „predpust, ta čas presneti" nakoplje marsikateri družini! Mislim, .da ne bo odveč za . prijatelje „Našega Doma", ako jim povem, kar sem čital o nekrščanski predpustn’i gostiji. Nekdo pripoveduje sledeči dogodek : Nikoli šo nisem videl svojega strica, mestnega župnika v R., tako razburjenega, kakor tokrat. Kaj se je zgodilo? Mladi poštar, sin bogatega gostilničarja, se je ženil. Naznanil je gospodu župniku, ■ da ! bo na pust obhajal svojo poroko in gostijo. Ta dan | mora biti najsijajnejši za celo mesto! Velika maške-I rada, cela procesija najrazličnejših šem ga mora i spremljati k poroki! „Nečuveno! Maškori, procesija norcev, naj to i spremlja, ko hočeš prejeti zakrament sv. zakona! i Ako katoliški kristjan gre k sv. spovedi in sv. ob-! liajilu, se spodobi, da ta dan preživi kar najbolj zbranega duha, a1 tihi molitvi in pobožnosti. In vendar so ta zakramenta lahko prav pogosto prejemata! Ti i in tvoja nevesta hočeta k tema dvema zakramentoma j prejeti še tistega, ki vaju veže do smrti, ki na njem i sloni človeštvo! In vidva se podstopita sv. duhu in ! njegovi milosti 'iti naproti s šemami, norci, neslani-j mi šalami! Ali še sploh veruješ v Boga, v večnost? j Ti so drzneš najsvetojši dan celega svojega življen-I ja obhajati na tako slab in pohujšljifv način?" Tako jie govoril, opominjal, svaril gospod žu- ; nik. Mladi, lahkomiselni ženili pa si teh besed nič i ni kaj vzel k sr.cu. In svojega krasnega na-i črta o pustni gostiji si ni dal izbiti iz glave. Od ! svojega 17. leta'je bil glava vseh pustnih veselic in ! zabav. Celo leto je nabiral slane in neslane dovtipe, šale in burke, da bi na pust kratkočasil svoje tovariše. Nespametnih in lahkomiselnih ljudi jo v isitem i mestu bilo že itak več ko dovolj, A on jo hotel vse I prekositi. 'S svojo nevesto ir< s svojim« lahkomisel-i nimi tovariši je sklenil, da se mora gostija obhajati na pust v najvočji dvorani mesta s sijajno maške-1 rado, kakršne njegovo rojstno mesto še ni videlo. To je bilo res prfedrzno! Kaj čuda, da se je 1 gospod mestni župnik tako razburil! Se enkrat je j poskusil, še enkrat je opominjal, svaril. Zastonj. , Gostija se je vršila na pust! Vise mesto se je ‘ udeležilo to nenavadne slavnosti. Bilo je na stotfine Štev 5 N!A!S V Njujorkn blodi 10.000 oseb po ulicah. Reveži so brez strehe. Žalostne razmere vladajo na Francoskem. Frattnasonom ni bilo dovolj, da 30 pregnali vse redovnike in redovnice izi Francoske, vrgli so se zadnji čas tudi na bolnišnice, kjer so z vso požrtvovalnostjo stregle usmiljene sestre. Tudi te so začeli preganjati in jih nadomeščati z raznimi brezverskimi postrežni-cami. Nedavno so pregnali brezverci usmiljenke iz velike pn riške bolnice, kjer so. leta in leta delovale v blagor bližnjemu in v zadovoljnost vseh poštenih ljudi j. A kaj so brezvercem mari ubogi, bolniki in postrežba! Da se le njim dobro godi! V deželi, kjer jo bil rojen sv. Vincenc Pavlanski, ustatnovitelj družbe usmiljenih bratov in usmiljenih sester, nimajo njegovi duhovni sinovi in hčere miru in prostora. Da ne bi telesa sv. Vincenca framasoni onečastili, zato so njegovi duhovni sinovi, usmiljeni bratje, skrivaj odnesli ostanke svetnika iz Francoske dežele v Belgijo. Svetnik jo moral zapustiti svojo rojstno deželo, kjer gospoduje brezverska druhal in se naseliti v tihem samostanu Athu v Belgiji, kjer bo varen pred verskimi preganjalci. — Take so razmere na Francoskem. Za take razmere se ogrevajo naši liberalci in jili hvalijo po svojem časopisju. Pošten kristjan ne more in ne sme imeti nikakega stika s temi ljudmi. Zaito je dolžnost naša, skrbeti, da se ne volijo liberalci in ž njimi združeni socialni demokratje v noben zastop, kjer bi mogli kaj škodovati. Zato vsi v boj proti brezverskim liberalcem, zlasti pri bližnjih deželnozborskih volitvah. V delegacijah zborujejo tudi samo odseki frakor pri državnem zboru. Odprtje srbske meje so socialdemokrati in nemodri kmečki poslanci kakor je Roblek, kakor poročajo dunajski časniki, vendar dosegli. Proračunski odsek je sprejel postavke o cesarskem dvoru, o cesarjevi pisarni in razpravlja sedaj o postavki ministrski svet. Minister Penka je dobil za svoj govor v Gradcu odločno grajo ter se zasebno izgovarja, da ni tako hudo govoril, kakor poročajo časniki; vendar pa si no upa tega povedati jasno. . Na Češkem bodo socialdemokrati m češki radikalci kandidirali v d želni zbor v nekaterih okrajih ženske. Na Hrvatskom je začel ban baron Rauch prestavljati uradnike. Svoje pristaše zbira okoli sebe, nasprotnike razpošilja po deželi. Bolgarska je dobila novo demokratično ministrstvo. Deželne volitve. V deželah, kjer se bodo vršile volitve za deželne zbore, je izredno živahno gibanje. šem. Tirolci, Eskimo, medvedi, opice, muzikanti, plesalci, mornarji, celo hudič in smrt sta bila povabljena. -Vsi so prišli, da bi častili: mladega poštarja, ženiha, s svojimi neslanimi šalami. On sam jih je sprejemal in kratkočasil z raznimi nabranimi dovtipi. ' Nastopilo jo tudi petero šem prav izredne vrste! Vsi so jih takoj spoznali, da'posnemajo norce iz mestne norišnice. Tako dobro so pogodili svoje uloge, da bi jih težko razločil od pravih norcev. Eni so tičali v vrečah. Le s težavo so se pomikali naprej. E d on je kaj čudna preobračal oči, drugi se je pripogibal in klanjal,. da se mu je vse smejalo. Eden izmed teh šemj je imel silno veliko glavo, pa zelo drobne nožice. Z grdimi, ostudnimi potezami na licu in s strašnSm krikom in vikont so čestitali mladima po-ročencema. Delali so tako neumne poklone, zbijali tako debele šale, da so ženiti, nevesta in gostje skoraj popokali od smeha. Ob dveh izaran, torej že ua pepelnico, je cela procesija pustnih šem z godbo in s petjem ženiha in nevesto spremljala na dom. 1 Taka jo bila mladega poštarja pustna gostija! t ur * Preteklo je trideset let. Tekom tolikih Hot so navadno že vsi zakonski na jasnem, jc-li njih zakon srečen ali ne. Mladi poštar in njegova žena sta še oba živela. Župnika že ni bilo več med živimi. Po opravkih sem prišel v to mesto. Videl sem oba zakonska. Zdelo se je, da sta srečna. Le nj>ka tiha otožnost se je razlivala po hiši. in, po daljšem opazovanju sem' spoznal, da jima nekaj posebnega teži srce. Otrok nisem srebal v tej hiši, Ali jima to gre- Đ 0 M. 3 Na Kranjskem so Slovenska ljudska stranka in mla-doliberalci že postavili večinoma svoje kandidate v kmečkih občinah. V mestih;pa nastajajo staroliboral-ni kandidati in neodvisni. Neodvisne bodo baje podpirali Ljudska stranka in mladoliberalci. NaGoriš-kem najbolj zavestno nastopa Slovenska ljudska stranka, pri liberalnih agrarcih, pri kojih so večinoma učitelji, in pri staroliberalcih pa vlada nejasnost in zmedenost. Na Hrvaškem se razvija ljuta votivna borba. Kandidatov za sabor je nad 550! Rauch pritiska silno na uradnike, in zato se je bati viharnih volitev. Zagreb. Pijevo društvo, kii mu je dr. Anton. Mahnič duševni oče, je začelo izdajati tednik „Ju-tro“. Novi list hoče biti mied dobrimi katoličani vseh strank ona vez, ki jih družil in polagoma-približuje. To je edilaa prava pot, da se pride do neke katoliške stranke, ki bi bila vseobsežna in odločujoča za vso hrvaško javnost. „Jutro", bodi res jutro lepega dno za hrvaško domovino! V češki deželni zbor bodo državnopravne stranke v okraju Caslav,a kanfdidirale učiteljico Pelinko. Kandidatinja je priredila že več shodov. V poljedelskem odseku je socijalni demokrat Resel predlagal, naj se odpre meja živini, žitu in drugim živilom iz Srbije, Bolgarije, Rumunije in Rusije. Temu so se uprli kmečki poslanci. Poslanec Roška c jo s podatki dokazal, da živinorejec dela brez plačila, ker izkupilo za živino ne pokrije vseh stroškov, truda in skrbi. Slovenc! v Zagrebu se organizirajo. Predsednik je g. Fr. Samsa. Kranjski deželni predsednik g. SlchVarz je postni baron. V Petrogradu je: vojno sodišče na smrt obsodilo generale Steslja, Foka in Reisa. Smirnov je obsojen na 10 let težke ječe. Razgled po domovini. Loka pri Zidanem mostu. Pogrebci Lovr. Urgl, kmeta v Celovniku, še niso iprišli domov od njegovega pogreba, ko je umrla tudi njegova1 žena. Vlak jo povozil na Zidanem mostu delavca Franca Obrzan, doma'v Sirjah. Sv. KrlštoL Dne 0. jan. so bile občinsko volitve, katere so izpadle popolnoma ugodno za kmečko stranko. Dne 29. jan. pa je billa volitev župana ter jo bil skoraj enoglasno izvoljen Anton Petek, po ni Zakonsko srečo? O, ne! imela sta petero otrok, pa doma jih nimata. Slučajno sem prišel v mestno bolnišnico. Vse jo bilo,, kakor nekdaj. Spredi so bile sobe za pametne bolnike. Zadi pai oddelek za nespa-motiie — nore. V nobeni bolnišnici nisem našel primeroma toliko nevoljašev, bedakov in norcev kakor ravno tukaj. In če so oblasti, zdravniki, izkušeni ljudje in duhovniki izpraševali po vzrokih te prikazni, zakaj je namreč ravno v tem mestu toliko bedakov i|n nevoljašev, je bila sodba enoglasna: žganje, pijančevanje, nespametne šeme in maškarade uničijo živce stari šem in; otrokom! To so samo nasledki raznih norčij! Mesto, ki je slovelo, da je domai šala in dovtip, da jo najbolj razposajeno, najbolj udano pijači i'n norčijam, se je odlikovalo po svojih — norcih! ' Polagoma sem se bližal zadnjemu delu bolnišnice. Spmnjal me je nadzornik. ——- — — Čudna prikazen! Na tleh se zvija človek. Božjast ga je trla. Dva druga se mu smejeta prav neumno. Tretji stoji na klopi. Njegova glava je silno velika. Z rokami maha, kakor bi hotel prikligovati. In četrU še najpametnejši med norimi1, je zdivjal. Otepal je okrog sebe in naganjal vsakega, ki se mn jo bližal. Vsi ti peteri nesrečneži so bili — peteri otroci nekdanjega mladega poštarja. Vsi so bili topi, celo ali pa vsaj na pol nori, božjastni od netžnf. mladosti. Spomnil sem se svojega strica, rajnega gospoda mestnega župnika, spomnil tudi noro-razposajene pustno gostije mladega poštarja. Sedaj mi je znan vzrok, zakaj ni sreče v njegovi hiši, kaj leži na srcu nesrečnima zakonskima! — — — Bog je odgovoril na. nespametno gostijo. In odgovor je pretresljiv! ' Ali se ne vidi tudi, pri nas pogosto kaj podobnega? Otroci starišev-pijancev, plesalcev, razuzdancev, so navadno silno veliki reveži — nevolja&i. 'domačo Kajtm, za namestnika bivši župan 1'gurita, za svetovalca Rebozu, Draksler, Leben, Herdan — i 'Sami naši možje. j Špitalič. Na Svečnico je pri nas umrl vrl in značajen mož stare korenine Miha Zidanšek, oče bogoslovnega profesorja in semeniškega ravnatelja. Dosegel je izredno starost 82 let. Pogreb je bil 4. februarja. Udeležilo se ga je 5 duhovnikov in zelo veliko ljudstva. Prisrčen nagrobni govor je imel ter ob enem vodil sprevod g. nadžupnik in dekan konjiški Franc Hrastelj. Rajni je bil naročnik „Slov. Gospodarja" od začetka. Umrl je v Studenicah dne 4. t. m, g. naid-učitelj Oton Vobič, rojen pri Sv. Marjeti 1. 1869. V Studenicah je bil nadučitelj od leta 1901. St. Jurij ob juž. žel. Tukajšno postajo bodo zdatno razširili. Komisija bo dne 9. marca. Samomor. V Hrastniku se je ustrelil IDletni začasni učitelj Verdaj. Prestavljen je vladni komisar dr. Trglav iz Celja v Ptuj. Finogratlaiki, ki so zadnjo jesen prosili pri dež. odbora za cepleno trsje, a ga niso dobili, naj blagovolijo to po dopisnici j m iti podružnici c kr. kme\ družbe v Ljutomeru. Iz Črešnjle zliva nekdo gnojnico vsak čas v ...Štajercu" na g. župnika v Dramljah. Na vse dopise kratko pojasnilo. „Stajero" trdi pogostoma, da 'dela s krščansko ljubeznijo za resnico in gospodarstvo. V idopisih iz Crešnjic tega ni spoznati. Znano je, da odhajajo delavci že več let trumoma v Ameriko, v jame, fabrike in k železnici. Delavcev manjka povsod. še na lepi ravnini, toliko bolj v gorovju. Pred par leti je imel v Crepnjicah eden edini gospodar hlapca. Na neštevilnih krajih premi n ja jo zato njive v travnike. Preminjajo jih tudi, da dobivajo več krme, ker daje dandanes skoraj edino le še živina kaj haska. To so pravi vzroki, da je prejšnji župnik v Crešnjicaih njive opuščal, in no to. kar „Štajerc" brez potrebe in dokazov večkrat trdi, da bolj kaže sovraštvo do 'duhovnika, ne pa ljubezen, rajši laž, kakor resnico, „štajerc" na.j raje vpraša pri sodniji v Colju in Konjicah ter pametne ljudi v Crešnjicah in okolici, kako vrste človek je njegov sovraštva polni dopisnik. Vesel bi bil, da je ta dahvč od njega. Ubogi župnik, Id ga je moral imeti v svoji fari! še v drugo faro mu ne da miru, čeravno v vseh svojih dopisih niti z eno besedico ne more dokazati, da mu g. župnik dela krivico. Iz pravosodne službe. Prestavljen je sodnij-ski pristav dr. Jos. Drobnič iz Cirknice v Slovenj-gradec; imenovani so: okrožnim sodnikom v Slo- venjgradeu dr. Anton DolezeKl, pristav v Ptuju, v Šoštanju dr. Viljem Stepischnegg, pristav v Ptuju; sodnim tajnikom: pristava dr. Franc Mohorič v Ormožu za Ljubljano, dr. Anton Torggler v Mariboru za Celovec; sodnim pristavom: avskultant Ivan Zemljič za Ormož. dr. Fr. Wressnig, dr. Štefan Sagadin in dr. Fr. Korošec za Ptuj; avskultantom: Fr. Kotnik pri celjskem. Jož. Požar in dr. A. Pirnat pri mariborskem okrožnem sodišču. Zato pa slovenski fantje, korenjaki in nežna dekleta, ki ljubite slovenski narod, ki vam v prsili bije gorko slovensko srce. polje v njem navdušenja kipeča kri, čuvajte se v svoji mladosti pijače, plesov In raznih pustnih norčij, da ne bole kedaj zdihovali s pesnikom: — O, predpust, ti, čas presneti, da bi več ne prišel v drugo! — — “ Siuešnice. f1 o b e r o če. Župnik k županu: „Kolikokrat Vas človek hoče imeti, vsakokrat Vas mora poiskati v krčmi. Vi ste vedno v gostiJni gosp. župan". Župan: „Gospod župnik, vestje jaz imam dve hčeri — vsaka je vzela gostilničarja. Dote jima nisem nič dal, zato jo pa dobite polagoma. Se izdal. Tržki nočni čuvaj (ob 5. uri zjutraj budi zdravnika): „Prosim, gospod doktor, iztrgajte mi hlta-o zob . .. Celo noč nisem mogel spqti.w Dobro se je odrezal. Neki,bavarski kmetič je pdljal gnoj na njiVo, ko ga'ustavi velik mesarski pes, ki ga je hotel popasti, toda kmet fe bil hitrejši ter mu je zasadil gnojne vile v goltanec, da je pes crknil. Lastnik je kmeta tožil, in sodnik je osorno zarenčal nad kmetom: Zakaj niste najprej se ubranili psa z drugim koncem vil? Kmet se je odrezal: Saj m® mrcina tudi ni napadla a drugim koncert! Osebne vesti. Premeščen je vladni koncipist g. dr. Ratej iz Konjic v Celje. L— Davčni praktikant Zoltei jo prestavljen iz Celja v Laški trg; na njegovo mesto pride asistent g. K. Mraz iz Sevnico. Bučečovci na Murskem polju. Poročil se je črevljarski mojster Alojzij Križan z Amalijo Grafen-stein iz Brežic. Bilo srečno! Slovenska zmaga. Pri Sv. Primožu nad Muto je pri občinskih volitvah bito izvoljenih 10 Slovencev in 3 Nemci Tuko ostanejo Slovenci še nadalje gospodarji v tej obmejni občini. Globoko pri Brežicah. Mlad rod ljub, veren pristaš Kmečke zveze, se pritožuje, da je nevljudno v s prej st na c. kr pošti, kadar pride po svoje časnike. Temu se da hitro odpomoČi. Vložiti je treba pritožio na c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu. Umrl je na Polzeli vpokojeni učitelj g. Blaž Čebul v 82. letu. Na Polzeli jo učiteljeva! 36 let. Bil jo vesten in izboren učiletlj in dober kristjan. Požar'je dne 8. t. m. upelii v Bunčanih vso poslopje posestniku Osterou iln Srajnerju. Domača in sosedna gasilna društva so z velikim naporom ogenj omejila, da ni povzročil Se večje škode. Sv. Peter na Medvedovem selu. Naša župnija žaluje nad izgubo enega najboljših naših mož. Dne 4. februarja je namreč umrl Frane Vork, p« domače Klančki, Franček, kmet v Kačjemdolu v starosti 55 let. Na V ur bergu živi še tudi en Radeckijev veteran Leopold Lešnik. Mož je bil rojen leta 1825. in je vklub, tej starosti še krepek in prav veselega enačaja. Ljutomer. Nebeški vrtnar je utrgal rožico iz naše lepe Marijine družbe. Kakor upamo, jo jo presadil iz te puste »zemlje v svoj nebeški vrt. Ttt cvetka, ponižna vijolica, je bila Filomena Senčar iz Ra-domerja. Bila je vzgled tovarišicam v vsajeteri čednosti. Posebno smo na njej občudovale njeno veliko potrpežljivost. Vdana v voljo božjo je bolehala celih 15 let. Dasiravno težko, vendar je prvih deset let še večkrat prišla k službi božji. Bolezen ji je zasukala vse ude. In poslednjih pet let ni zapustila več postelje. Posebno veliko je trpela zadnje leto. Bila jle kakor na križ pribita. Ni mogla premakniti no^rok ne nog. Vendar je bila, veldno vesela. Nič ni, tožila, nič godrnjala: V 31. letu svoje starosti je 27. prosinca ob štirih zjutraj mirno v Gospodu zaspala. Kako so ju ljubila dekleta, prilčal je veličasten sprevod. Skoro vso družbenice so se ga udeležile. Belo oblečena dekleta so jo zanesla, k zadnjemu počitku. Pri odprtem grobu so ii tovarišice zapele ganljivo nagrobnico. Torej pa le v miru počivaj,^ Filumena draga, prosi za nas pri svojem nebeškem ženinu, da se vidimo nad zvezdami! Kdor je otrok zvest Marijin, naj se smrti ne boji! Luč nebeška mu zasije, ko ugasnejo oči. J- Z. Krščansko-socinlni kurz za slovenjegraški okraj je imel nepričakovano veliko udeležencev iz vse okolice, med njimi tudi nekaj gostov iz Koroškega. Nad 200 mož in mladeničev je z veliko vnemo in pazljivostjo poslušalo govornike.1 Ta tečaj bo bretedvomno obrddil veliko dobrega sadu. Zelo potrebno bi bilo, da se tak tečaj v kratkem vrši tudi v Ljutlomeru, potem v Ptuju in v Ormožu. „Stajerrgjanci" so na delu! Zdi se nam, da bi S. K. S. Z. svojo pozornost morala obračati prav posebno na ta okraj. V Mariboru se je '19 letna deklica Ivana Stn-nek zastrupila z žveplonkaimi. Revica, ki je žrtev nesrečne ljubezni, jc svarilen vzgled lahkomišljeni mladini. ' Ljutomer. G. učitelj Rudolf Dostal je stalno 'nameščen v Senožečah na Kranjskem Vučja ves na Murskem polju. V 1 neki znani druži n j je pred kratkim hudo gospodaril kralj alkohol. Mož ima zvinjeno nogo, žena je težko ranjena. Kdaj bo vendar konec taken\u počenjanju?! Koroške novic«. Škoci'an t Podjuni. Prih. nedeljo 25. t. m. po končanem bla-KO»16tii se vrši pri „Majarju" domača veselica * dvema č&loiftrama, govorom, petjem in drugo rabavo. Vstopnina m, neitde 50 vin za uda prosta. K obilni udeležbi vabi Slov kršč.-soe. bralno društvo. Poslancu Grafenauerju je cesar podelil zlati križec 6 krono VellJrovec. Velika sreča je za nas, da je bil »a poslanca v državni zbor izvoljen £. Grafenauer. On pa tudi na Dunaj ne hodi samo sedet in kimat, kakor nekateri drugi, temveč so tam za svoje volilne poteguje in govori, da se mu vsi čudijo. „(Mir“ jo v dveh številkah prinesel izvrsten govor, v katerem je Grafenauer neustrašeno, srčno in resnično povedal, kako se godi našemu slovenskemu kmetu na Koroškem. Naš Nagole je tudi govoril in pobijal Grafenauerja, a tako nesrečno, da se lahko spozna na prvi mah, da je Nagole proti Grafenauerju le Otrok. Steirnbift je Grafenauerju ravno prav za malo južino. — Resno Svarimo naše ljudi, da ne pri stopijo k takozvanim „bauernvereinbm1^ katere liberalci sedaj ustanavljalo, tla bi; si ozdravili svoje jetično telo. Na bauernvereinskih shodih se o kmečkih stvareh in potrebah prav malo govori. Poglavitni namen je, da se itak zapeljani ljudje še bolj Šuntajo med seboj in zoper vtero. Kmietu se pa nič no pomaga. Skoda za čas in denar, ki so pri bau-ernvoreinu potrosi! Globasnica. Pri občinskih volitvah so bili slovenski možje v vseh treh falzredih skoraj soglasno izvoljeni. 8a častna kanonika krškega stolnega, kapitelja sta irilenovatia Vič. dekan in me tui župnik v Celovca Henrik Angerer in dekan v Gralendorlii g. Frfti eisci. Djekše. Kakor drugod, tako tudi naše gore odeva bela zimska odeja. Imeli smo slicer že par precej mrzlih dni, a'vendar še zima letos pri nas ni bila prehuda. Dal Bog, da bi ovbersko izobraževalno društvo v letošnjem dolgem pustu nam priredilo zopet enkrat podučni shod z domačo priprosto, a pošteno veselico. Prav bi bilo, da bi zraven drugih govornikov enkrat nastopil resno ali šaljivo naš daleč na okoli znani Štrufoj — Jože Kic. Vsi smo so Čudili, ko jo ta pri/prosti kmet pred kratkim v „Miru" zložil par lepili pesmi, eno v spomin rajnemu poštarju, eno pa. o lepoti našega kraja. Smo se pa tudi postavili, potrkali drug drugemu na rame in rekli: „;Mi smo mi!“ — Naši ljudje še prav radi berejo. Slabih Časnikov ni ravno veliko. Zato pa so hočemo tem rajši okleniti „Mira" in „Našega Doma." Tudi „Bogoljub", ki so nain ga poslali na1 ogled, nam je prav po godu; zato si ga bomo tudi naročili. Dober list in drag ni. V Vrbskem jezeru j,e pri drsanju utonil be-Ijaški zdravnik dr. Hoek. Pred leti jo odpadel od katoliško vero in je v občinskem zboru stavil nasvet, naj so mestni očetje ne udeležujejo nlkakih cerkvenih slovesnosti. Predlog je obveljal. Ko se je drsal na jezeru, se mu je led udrl pod nogami. Vsi poizkusi, ga rešiti, so bili zaman. 'Vzdržaval se je na vodi kakih 20 minut, potem je' pa z vzklikom: Uboga moja mati!, izginil v jezero. Bela. C. g. Aplen, župnik v Železni Kapli, je imenovah za častnega občana, Spomin slavnega branitelja trdnjave na Na-borjetu, Henslja, bodo letos ob stoletnici njegove hrabro smrti obhajali posebno slovesno. Dobrlovas. Pustni čas je, ob katerem je zanaša društva najprimerneje, da prirede kako predpustno veselico. Tako so so tudi naši okoliški’ fantje začeli pripravljati za igro. V ' nedeljo dne 23. t.^ m. nameravajo naše, občinstvo razveseliti z igro „Čevljar". Nekdo pa zbira marljivo dobitke za srečolov, nazadnje pa zopet „Kmet i in fotograf" nastopita. Da ne bomo brez tamburic, se razume, ker jih imamo sami. Pridite torej v obilnem številu, vsak nam bo prav dobro došel, pozdravljamo ga že naprej! Naše društvo namerava prirediti tudi svoj društven in poučen shod. „Mir“ poroča, dn ho gotovo koroški deželni zbor sredi jnnija sklican h kratkemu zasedanju. Društvena kronika. Šmartno pri Slovenjgradcu. Prt občnem zborovanju bralnega društva so bili voljeni sledeči gospodje v odbor: predsednik Ig. Kristan, namestnik Jož. Rotovnik, odborniki: V. Mrzel, M. Klančnik, Ant. Gams, J. Kresnik in Gr. Krpač; knjižničar Ig. KaJinšek, blagajnik J, Kristan, tajnik K. Stelucrl. Zanimanje za bralno društvo je veliko, in vsaki dan pristopajo novi udje,. Sv. Martin pri Vurbergu. Dolgo zaželjeno in prepotrebno bralno in gospodarsko društvo je ustanovljeno. Na Svečnico je bil ustanovni shod ob nenavadno (veliki udeležbi ljudstva. Besede, ki so jih govorili govorniki, so imele prav lep uspeh: društvu je takoj pristopilo 61 mož i!n mladeničev. Izvoljen je bil odbor, ki se je tako-le sestavil: predsednik veleposestnik Janez Klemenčič; podpredsednik posestnik Janez Pihler; tajnik župnik Anton LajnSic; tajnikov namestnik kmet Ignac Thaler; blagajnik kmet Nikolaj Fažmon; blagajnikov namestnik mladenič Andrej Drozg; knjižničar mladenič Anton Majerič. Društvo je pristopilo S. K. S. Z. za štajersko. Šmartno ob Paki. Tukajžno katoliško bralno društvo lepo napreduje, čeravno mu nasprotujejo hude liberalne sile. Iz tega se razvidi, da Bačani niso nazadnjaki, da še živijo in delajo za vero in nerod. Zato pa le čvrsto naprej, možje in mladeniči, ne bodimo zaspani, delujmo pridno, da bomo in tudi moramo zmagati. Makole. Ustanovilo se je pred kratkim pri nas „Slovensko katoliško izobraževalno društvo." ■ Z velikim zanimanjem prihaja mladina vsaki četrtek k predavanju g. kaplana A. Kramaršič. Izobraževalno društvo je za nas velike važnosti. Mladina v naši fari • jo silno potrebna boljše izobrazbe. Dolgo smo si ga nekateri že na tihem želeli. Pač moramo biti zdaj hvaležni g. kaplanu za njihov trud, ki ga imajo z nami. Tudi „Čebelico" so nam osnovali. Rajši kakor da bi denar zapravljali za alkoholne pijače, ali pa za nepotrebno kajenje, bomo ga v „Čebelico" dajali. Nujno potrebna nam je knjižnica, ker smo mi mladi doslej premalo brali. Trbovlje. Tukajšna dekliška zveza je priredila 26. prosinca veselo igro „Jeza nad petelinom in kes*, katera je prav izvrstno uspela. Deklamirala se jo tudi pesem „Bog hoče*, pftem sta bila še dva govora: „Kako Turek mesari* in „Turek v deželi*. Pred vsem pa izrekamo najsrčnejšo zahvalo č. g. predsedniku za njih trud m skrb, ki so jo imeli z zvezo. Hvala tudi ljubki gospici Gorjupovi za njeno požrtvovalnost. Veržej. Na občnem zboru bralnega društva se je za društveno leto 1908. izvolil sledeči odbor: predsednik g. župnik Lovro Janžekovič; podpredsednik g. nadučitelj V. Vauda; tajnik Seršen Franjo; blagajnik Horvat Lovro; knjižničar Koroša J. V pomoč knjižničarju je izvoljen Smerekar Franc. Poročila so pokazala, da je društvo v preteklem društvenem letu prav lepo napredovalo. Priredilo je tri dobro vspele veselice z gledališkimi predstavami in ptetjem. Prebralo se ■ jo v preteklem letu 1394 raznih knjig. Letos je Še zanimanje za knjige in časnike večje. Kakor so čuje, se je društvo začelo zopet pripravljati za veselico. Priporočali bi tudi, da bi priredilo društvo gospodarski shod! Kostrivnica. Naše bralno drujtvo ie imelo v nedeljo dne 9. februarja svoj občni zbor. Žu mik Gomhš' k je v poljudnem govoru razložil, kolikega pomena je izobrazba in z njo bralno društvo, ki jo širi, za može in žene, za mladeniče in dekleta. Takoj je pristopilo 35 nouh udov. S vzklikom se je izvoli! novi odbor. Društvo je tudi pristopilo k S. K. S Z. v Mariboru Sv. Križ tik Slatine. Naše bralno društvo, prav dobro napreduje Z« letos izvoljeni novi od or se je tako konstituiral: Predsednik Tomaž Prah, kmečki faU, njegov namesnik Matej Pelko, blagajnik č. g. Konrad Be’>ko, tajnik organist J. Ročnik in knjižničar Jož. Perkovič. Društvo, le krepko se razvijaj in postani mogočno drevo; pod tvojimi vejami se naj vse zbere, kar je poštenega pri S/. Križu! Ruda. Izobraževalno kmečko društvo za Ru io. St. Peter in okolico priredi v ned-ljo, dne 23. februarja 1908. po blagoslovu v župn šču v Št Petru svoje mesečno zborovanje. K mnogobrojni udeležbi uijndno vabi odbor. Ljutomer. Bralno drnštvo za ljutomersko okolico priredi 23 febr. v nedeljo ob polsedmih zvečer gledaliko pied-stavo „Sanje*. Igra s prtiem v peuh deja jih. Sodeluje tudi „Slovensko pevsko društvo*. Prijatelji in prijateljice „Br. društva* pridite v obilnem števila Mili glasi krasne slovenske pesmi bodo polnili vaše srce s svetim navdušenjem. Vaše oči bodo gledale živo predstavljen hoj, vihar, ki divja v človeškem srcu med dobrim in hulim. A dobra, sveta stvar zmaga, hudobija, laž, pa podleže. Torej pridite vsi, ne bo vam žal! Trbovlje. Kmetsko bralno drušijvo jo imelo 91. t, m. občni zbor za 1908. Članov Šteje 202. Dohodkov jo imelo 383 kron 45 vinarjev, stroškov pn 343 kron 53 vinarjev. Knjižnica šteje 290 knjig raznih strok. Izposojevalo si je knjige 179 članov. V odbor so voljeni gg. Jos. Lončarič, predsednik; Ivan Zupan, tajnik; Jos. Goropevšek, blagajnik; Fran Lorber in Frančiška Kadunc, knjižničarja; Ignacij Strovs in G. Vodušek, odbornika. Društvo ima tuldi mladeniško in dekliško zvezo. Podporno društvo Franc Jožefovo šolo v Ljutomeru ima v nedeljo 23. t. m. takoj po viećernicah ob 3. uri popoldne v Franc Jožefovi šoli svoj redni oljčni zbor z običajnim vsporedom. Pridite vsi taisti, ki ljubite ubožno šolsko mladino! V Ootovljah bode dne 23. svečana velika predstava izvirnega igrokaza „Mož beseda“ v 5 dejanjih. Zgornja Ponikva. Dne 23. t. m. ima naše društvo gledališko predstavo „Čevljar ' pri gosp. Vašu. — Dne i. marca bo predaval go-6pod Jelovšek o živinoreji. Staritrg prt Siovenjgradcu. Dne 23. t. m. bode priredilo naše „Gospod, bralno društvo" veselico. Uprizordi se bodete gledališki predstavi: „Posestrimi'* in „Ne kliči vraga!" Obilne udeležbe prosi odbor. Mladini. Mladina! Kakšna jo vaša domača knjižnica? Imamo dandanes že dokaj javnih knjižnic v bralnih društvih, župnijskih knjižnic, po katerili pride obilo dobrega berila med ljudstvo. Toda so knjige, k'i jih knjižnice ne morejo lahko imeti v večjem številu, ki pa se vendar tolikokrat rabijo v sleherni hiši, po katerih želiš zdajrzdaj seči, da bi zajel tolažbte in razvedrila in pouka. Take knjige bi naj bile stalna last vsake hiše kot prave in najstalnejše družinske prijateljice. Med nje pa spada v prvi vrsti Sveto pismo, knjiga ljubezni in usmiljenja božjega, narekovana od sv. Duha. Vsi veliki duhovi so zajemali iz tega vira moč in razsvetljenje ne samo za duhovno življenje, ampak tudi za vsakdanje potrebe in težave. Žal, da je naše verno ljudstvo v zadnji dobi na to knjigo tako močno pozabilo, da bi se nam bilo skoro sramovati pred krivoverci — luterani. Kajti velika večina pozna iz Svetega pisma komaj toliko, kar se čita vsako leto v cerkvi, ali še toliko ne! Zdaj pa dobivamo Slovenci že dolgo let krasno izdajo Sv. pisma od družbe sv. Mohorja, knjigo, ki s svojo vsebino in obliko dela našemu narodu čast. Hranite jo kot dragocen rodbinski zaklad, kajti knjiga je morda za stoletja! Bog varuj, da bi zavrgli posamezne snopiče ali jih pustili raztrgati. Ako vam kateri snopič manjka, ali če morda niste bih vsa prejšna leta družbeniki, naročite si čimprej manjkajoče zvezke, saj so za ude tako po ceni! In pa, kar je glavno: dajte knjige vezat! Za zdaj enkrat prvih 9 snopičev skupaj, s katerimi je dovršena stara zaveza, pozneje pa zopet celo novo zavezo v eno ■ knjigo skupaj. In sicer, si omislite za to zlato knjigo, ki je določena, da jo rabi rod za rodom v dolgi vrsti, močne, trpežne in kolikor mogoče lepe platnice; zato je najbolj praktično, da naročite izvirne platnice bodisi v Celovcu v knjigoveznici tiskarne sv. Mohorja (glej na platnicah ,,Zgodeb“), ali pri Breskvarju v Ljubljani, v koje vam jih potem naj močno zvež’e vaš domači knjigovez. Mladeniči, dekleta, skrbite, da se v vaši hiši to čimprej zgodi! Pa tudi druge nagovarjajte k temu,, zlasti take sta-riše, ki imajo še male otroke, pa sami ne znajo ceniti velike važnosti tu povedanega. Imate lepo m hvaležno delo;, če zdaj ne boste želi povsod hvaležnosti za ta trud, pa bodite prepričani, da bodo še pozn'i. rodovi blagoslavljali tiste, ki so skrbeli, da so se ti hišni žakladi ohranili! Mladenkam !l Minulo nfdeljo sedim v svoji sobici; dokončala sem bila ravnokar nujno delo, sedla sem k oknu z namenom, si privoščiti urico za čitanje. V tem rahlo potrka in vstopi nekako boječe sosedova Ančika brhka mladenka devetnajstih let. Pri sosedovih so imeli v minulem tednu svatbo: edini sin, ki je bil po prerani očetovi smrti prevzel dom. se je oženil s pridno in precej premožno mladenko iz bližnje vasi. Razun novoporočencev je bivala sedaj na kmetiji še mati-vdova se štirimi hčerami; najstarejša je bila Ančika, moja mlada priljateljica, ki se j ; kaj rada zatekala k meni, če jo jo kaj težilo. Tudi danes se je med nama razvil sledeči pogovor. Ančika: „Tetica, prošnjo imam do Vas; čitajte to pismo! Kaj mi svetujete?" Jaiz: „Torej kumica te vabi k sebi v Ljubljano! Ali bi ti rada sledifta temu vabilu?" Ančika: „Težko zapuščam dom, a vendar bi v drugem ozriu zelo rada se odzvala pozivu kumi-ce; doma me sedaj, ko imamo tako vrlo novo gospodinjo, ne bodo pogrešali, pri kumilci bi se pa veliko potrebnega naučila in bi bila pri vsem tem še v dobrem varstvu." Jaz: „Prav govoriš, draga; tudi jatz ti svetujem: idi! Tvoja kumica, prijateljica izza mojih mladih let, torej moja stara znanka, ti bo vsekako dobra učiteljica in voditeljica, osobito že zato, kor je odločna katoličanka in značajna narodnjakinja; nje družinsko življenje slovi povsod kot uzorno.* Ančika: „Ce ste Vi takega mnenja, potem Vas iskreno prosim, pridite še (danes k moji mamiki, da ji prigovarjate; ona sicer ni! nasproti mojemu tozadevnemu namenu, a boječa je, težka ji je ločitev od svojo najstarejše; saj fdo sedaj n j noben otrok zapustil rodne hiše." Jaz: „Dobro, pridem in poravnam vse!" Ančika: „Hvala, ljuba tetioa! Torej na svidenje! Z Bogom!" S temi besedami se Ančika poslovi in hiti potolažena , domu.- Ta razgovor mi daje povod, da svetkujem mladenkam sledeče: 1. Ne zapuščajte doma, ako potrebujejo tam vašo pomoč! 2. Podajte se le v rodbino, kjer vlhda katoliš-ko-narodno mišljenje in kjer ne preti vašim dušam nevarnost! 3. Vprašajte tozadevno zanesljive osebe za svet! 4. Ne podajte se nikamor, dokler nimate žago* tovljenoga varnega bivališča v tujini'. 5. Izvolit^ si po mogočnosti slovenska mesta za prihodnje bivališče, da se ne odtujite svojemu narodu! Mladtenke, ne zamerite tega svarila Muropoljanki! Cerkvene zadeve. Duhovna gredica. Preteklo nedeljo smo nastopili prrdpostni čas, ki obsega tri nedelje. V prvih Časih krščanstva so namreč začenjali post v raznih krajih ob različnih časih. Na nekaterih krajih so ga začenjali s petdesetim dnevom, pred veliko nočjo, ker sč veliki četrtek in veliko soboto niso postili, zato ime petdesotnica (quinquagesima); na drugih krajih so začenjali s šestdesetim dnevom, ker se po četrtkih niso postili, kqr je ta dan, postavil Jezus sv. Rošnje Tielo, zato šestdesetaica (sexagesima); zopet na drugih krajih so začenjali s sedemdesetim dnevom, ker se razven četrtka tudi po sobotah niso postili, ker je ta dan posvečen, Mariji, zato sedemdesetnica (septua-gesima,). Te tri nedelje se opravlja sv. maša v vijoličnih mašnih oblačilih, se izpušča „.Slava" in radostni spav „Aleluja". Ker predpustne dni lahkomiselni ljudje Jezusa hudo žalijo s pregrešnim razveseljevanjem, naj ga pa njemu udani verni v tem Času Še' bolj goreče časte! Prihodinjo nedeljo, to je šestdeseilnico bote slišali priliko o sejavcu in semenu. Seme je božja beseda. Božja beseda ralzsvitlju-je. „Tvoja beseda je svetilnica mojim nogam, in luč nia mojih stezah," tako poveličuje psalmist moč besede božje. A čuditi se moramo, da je vkljub temu, četudi sp kruh božje besede lomi vsako nedeljo in vsak praznik, da je vkljub temu v mnogih srcih črna tema nevednosti. Mnogi dandanes zametujejo besedo božjo, njih edini evangelij je kak časnik. Slabo, veri neprijazno berilo pa duha omrači z gostimi oblaki zmot in' laži. Komu neki je neznano,ikako dandanes časnikarji sodijo o veri in nravnosti? Kako prezirljivo se izražajo o skrivnostih naše sv. vere in o sv. pismu! Kaj pravite, (dragi Slovenci? Ali vani je Bog take časnikarje nastavil za učitelje večnih resnic? Ali so po temeljitem proučevanju naše sv. vere sposobni »za verske učenike; ali so tako izredno ■ nadarjeni, da razumevajo tudi to, česar so niso učili; ali živijo tako sveto, da jim Bog čudežno razodeva, kako naj pišejo o sv. veri? Nikakor ne! Dobro vesto sami, da je ravno nasprotno res, z redkimi izjemami. In odgovorite si sami, je-li mogoče, da je luč vere v srcu tistega, ki besedo božje ne posluša, pač pa teden za tednom, morebiti celo dan za dnem bere liberalne liste! Ali te more zakleti in obsijali sol učni žarek, če se pri belem dnevu zapreš v sobo, okno zastreš, se vležeš v posteljo in še odejo potegneš črez glavo?! Tako se obnašajo tisti, ki se ogibljejo pridige. Pomilovanja vredni, (zaslepljeni Slovenci! Štev. 5 N&S D O M. 8tran 7 Obolela sta 6. g. Marko rFomaži)6, dlekan v Kozjem in č. g. Janez \VolI, župnik v Kamci. Pariški kardinal Richard je dno 28. jan. umrl. Nad j 100.000 oseb je npremilo truplo umrlega neustrašenega pa- | stirja, ki ga je francoska vlada neprestano preganjala, k večnemu pičitkn. Francoska viada in predsednik nista bila zastopana, pač pa so osebno prišli poslaniki Nemčije, Avstrije in Hpanske. Orni sv. maši jo prisostvovalo 5 kardinalov in 46 škofov. Imenovanje. 0. g. Anton Šlander, duh. svet. in dekan, v Starem trgu pri Slovenj gradcu je imenovan za častnega kanonika. Slovenji Gradec. Upokojeni č. g. župnik Jožef Sovič je umrl. Senjsko-niodruški škof dr Anton Mavrovič je dno 7. februarja umrl. Pokojnik je bil u6qn, vesten, delaven mož, ki je vzorno opravljal svojo škofijo. V Rimu je bil odločen branitelj glagolice. Hrvaški narod je izgubil v njem rodoljubnega im res katoliškega škofa. blagu. Ura, ki govori. :Neki švicarski urar je napravil uro, ki s pomočjo majhnega fonografa) naznanja čas s človeškim glasom. Na majhni pločici kavčuka so vtisnjeno vibracije človeškega glasu, a ta pločica se z mehanizmom tako suče, da vsako uro naznanja pretekli čas s človeškim glasom in to tako razločno, da se besede lahko čujejo šest metrov "da-leč. To naznanje je. koristno, pa tudi prijetno. Vibracijski vtisi se lahko proizvede od vsakega jasnega glasu in za moža mora biti največje veselje, če mu ura naznanja čas z glasom žene alil kakega otroka. Ura z ženinim glasom bi bila posebno potrebna za one može, ki imajo navado, da se dolgo zabavajo po gostilnah in kavarnah ter pri tem pozabijo, koliko je ura in da jih čaka doma žena z otroki. Drag kostim. V Borolinu je bil te dni dvorni ples. Na ples je prišla tudi neka milijonarka, ki je imela kostim iz 40 delov, vsak dol pa je bil napravljen iz banknote po 1000 mark. Ta kostim je torej veljal 40.000 mark. Jezuit Iznašel stroj za letanje. V pašem modernem času, v katerem igra zrakoplov že tako važno vlogo, je gotovo zanimivo vedeti, kdo ,jc bil oni smrtnik, ki je prvi prišej i>a idejo, da bi po zraku letal s strojem. Kdo je bil torej ta človek? Izumitelj stroja za letanje je bil — jezuit, ki jo bil rojen v Brezinu na Portugalskem in se je imenoval Bartolo-mej de Guzma, Leta 1700. je po raznih poizkusih nastopil S’ svojim strojem pred svojimi redovnimi brati; pozneje je napravil prvo javno poskušnjo v Lisabo-ni pred kraljem Ivanom V. in pred veliko množico ljudstva. Prpletel jo s svojim strojem prostor, ki deli Turen de Gaza od Tirera do Pase, nato se je spustil na zemljo. Pri tem letanju ni bilo nobene nesreče. Po pričevanju zgodovinarja onega časa ni bilo bolj čudnega ,kot njegov črn stroj, s pomočjo kojega jo on letel in katerega so ljudje primerjali z nočno ptico. Boj med petelinom in dihurjem. V kurnik duhovnika Lucknerja na Kalvariji pri Kindbcrgu se je spL/.il ponoči dihnr, da hi si privoščil eno kuro. Pa napravil je račun brez petelina. Ta te je spustil v boj z dihurjem in je v njem zmagal. Drugo jutro so našli dihuria mrtvega v kurniku. Petelin je bil sicer malo razcefran, pa drugače čisto dober. Hoteli so ga prodati, ta hraber čin pa mu je zagotovil še obstanek v farovžu. Kitajska kazen za zakonsko nezvestobo. Listi poročajo o grozovitem činu kitajskega maščevanja. 21. novembra so zapazili francoski uradniki majhen lesen splav na reki Clairo. Vidjelo se je, kut da bi bili na splavu ljudje, zato sio odposlali čoln, da bi ce,lo stvar pojasnili. Strašen prizor so videli u-rad-niki. Na čolnu- sta ležali dve trupli. Na hrbtu je ležala ženska z razpetimi rokami im Črez njo moško truplo. Z velikimi žeblji, sta bila pribita počez drug drugega skozi roke in noge na splav. Ustnice nesrečne ženske so bile sešita, izbaknjeme oči pa so strmele kvišku in kazale sledi grozovitega smrtnega boja, ki je trajal gotovo fdnevei. List papirja, ki je ležal na truplih, je pojasnjeval grozno dejanje. Zena so je namreč svojemu možu izneverila in slepar je bila druga žrtev, tolmač njenega moža. Kdor bi skušal nesrečni bitji rešiti, temu se je grozilo s strašnimi kletvami. Žena je bilja iz boljšega rodu, kajti oblečena je bila v dragoceno svileno obleko; moški pa je bil star kakih 20 let, opravljan v obleko tolmačev. Otroka so sicer vzeli takoj v oskrbo, toda bilo jo prepozno; v 'dveh dneh je umrl. Splav je gotovo videlo na stotine ljudi, ko je plaval po reki1, toda nihče ni poskusil, nesrečneža in otroka rešiti. Važen izum za železnice. Kapucin o. Ludvik Lozako iz Karbonare pri B»ari v Italiji je izumil stroj, s katerim bo možno preprečiti, da no trčita dva vlaka skupaj. Stroj je tako umetnol sestavljen, da dajo devet posebnih znamenj, ki bodo naznanjala pretečo nevarnost trčenja. Znamenjia so ta-\e: 1. tir je prost; 2. opozarja strojejvodjo, da je n,a krivem potu in da proti njemu vozi vlak; 3. oznani obem strojevodjem ter obem postajam, da si vlaka vozita nasproti po istem tiru; 4. povfe, kateri vlak naj se vrne in kateri naj nadaljuje svojo vožnjo; 5. obvesti obe postaji, med katerimi bi se res pripetila vlaku kaka nezgoda; 6. izrazi, katera postaja naj pošlje pomoč vlaku; 7. naznanja točno med postajama, kedaj jo vlak odšel, kedaj prišel, koliko zamudil; 8. opozori strojevodjo, da je zgrpšil tir; i). obvesti potnike v vlaku, kedaj pride mimo kateri vlak, in od katere strani. O. Ludvik je izumil ta stroj iz same ljubezni do bližnjega, videč da so samo v Združenih državah severne Amerike železniška trčenja zahtevala ogromno žrtve pretečeno leto. Tam je bilo 76.186 ranjenih ter 5000 ubitih. Želeti je, da bi se prekoristni izum po vseh železnicah vpeljal. Sedanjo znamke »e rabilo bodo samo do še 31. majnika 1908. in izgi iejo s 1. junijem 1908. popolnoma iz prometa. S L junijem bodo ve javne samo nove jubilejne znamke in zamorejo stranke vse stare znamke zamenjati do 31. julija 1908 pn vsakem c. kr. poštnem u.adu. Vojaški nabori bodo v drugi polovici meseca marca. Naši slovenski fantje naj že sedaj zahtevajo potom županstev slovensko pozivne liste. Orožne vaje. Po posredovanju katoliških poslancev, tudi slovenskih, se bodo odslej vršile orožne vaje od sredine marca do konca septembra. Vsak rezervist si bo lahko v tem roku izbral čas, ki mu najbolj ugaja za njegove razmere. Svoje želje mora naznaniti pri županu. v Farna knjižnica. Minist. notr. zadev je z odlokom z dne 5. junija 1895, št. 5087 e'x 1894 določilo; „Izposojevanjo knjig in časopisov iz farnih knjižnic no potrebuje niti obrtne koncesije niti uradnega dovoljenja, ako tako izposojevanje nima zna- pelico v železniškem vozu si je v zaidnjem času omislila gospa Ryan, soproga bogatega Amerikanca Tomaža Ryan. Na ožji strani, voza se nahaja majhen, lepo okrašen oltar, ostali! deni pa je prirejen za obiskovalce : božje službe in opremljen s stoli. Ker gospa Ryan mnogo potuje, ima navadno s seboj duhovnika, ki bero večkrat v tednu in ob nedeljah sv. mašo; ako pa tega ni, pa pozove kakega duhovnika iz bližnje postaje, da opravi daritev. Sodi iz papirja. Pred nedavnim časom so v Nemčiji prišli v rabo sodi iz papirja. Kakor kažejo poizkusi, se ravno tako obnesejo kakor leseni. Goldinarje morajo banke v sl o d odredbe finančnega ministrstva obdržati in ne več izplačati. Na ta način pridejo goldinarji iz prometa. Za grehom kazen. Na poseben nečm je pnšel ob življenje v Jiterni te dni delavec Matija Trkbn. Neelovttnj*> izv. i-Htno, vspeh stpruiren. de»»a je »a st^Lclenic (l dva.mnjsto-rieo.) r» K frnnUo nn Uo pošto po }»«k«-J ju 8«li »e pošlje dem ar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, 666 lekarnarja v Pakracu it 201; (Slavonija. V moji lekarniški prah« katero »zvršnjcra !( del 25 tat posrečita se mi je aoajti najbolje sredstvo ea K«, t, j. Kapllor It II. lat) de - Ja, da p stanej* *»• gost do g> in odstranjuj* p> nljsi (lH' kine) ua glavi ('mu frank' n* »"»ko pošto) je: *d«k iončiš 3 K 60 », dva ončfcs 6 K. Treba, da d v^aka obite. naroči Prosim, da se naroči samo od mtoa pod uaalovom P Juri .ić, lekarnar, Pakrac, Sl« veDvja Denar se poije naprej a! * poš It!) pov-itjen: Priporočam se visokočastiti duhovščini, gospodom primicijantom in slavnemu občinstvu v izdelovanje umetnih cvetlic za vse svečanosti, v lepem izdelovanju dobro izučen, i&delujem po najnižji ceni. Prosim za prav obilna naročilo. Franc Roškar v Orešja pri Ptuju. 4 3 2 Pozor, taeties in Mleta I i OVES Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in dajo prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje (,9 kil za eno oralo. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, 60 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Vzorce po 6 kil s pošto franko proti 3 K 20 vin. predplačila. Oskrbnništjo graščine Goličprl ■q5P5p^»p?jrw*v Pristopajte h Kmečki zvezi! Zahtevajte zastonj moj veliki cenik mojih najfinejših in natančno idočih ur, srebrnine in zlatnine. Dokaz da imam ros fino in dobro blago je ta, da imam odjemalce v vseh deželah in glavnih mestih. — Za vsako uro so jamči pismeno tri leta. — Neprilično blago se lahko zamenja, a i pa vrnem kupnino. — Razpošiljam po poštnem povzetju. — Nikel uro od gld. 1.80. — Srebrne ure od gid. 3.50. — Srobme ženske ure od gld. 3.50. — Srebrne ank. Rem. nro od gld. 4.50. — Liro budilke od gld. 1.50.—Stenske ure od gld. 1.50 naprej. — Specijalna delavnica za najtežja popravila ur, zlatnine in optičnih stvari. ■ Tli, FrlBrraSiaeh, ■ fVsiJ večji *. toviirnišli'*. zalogra var mmama a Maribor, H$. a mmmmn Ker je sedaj pomanjkanje premoga in bo huda zima skrbite za trboveljski svitli premog salonske brikete, rujavi premog, lesni premog:, :: kovaško oglje, :: sekam* drva, rezana drva. V»m postavi na dom ANTON SERIANC, trgovec z lesom in premogom. Tu se dobi tudi cement in apno. Telefon itev. IOH. Vinogradniki pozor! Naznanjam, da imam veliko število na suho cepljenih trt in sicer: Šipon (Mosler), Laški rizlec (Walschriesling) in beii Burgnndec, cepljen« na Rip -Portabs Cena I. vrsti 1000 komadov 160 kron. Divjake Rip-Portalis 1000 komadov 20 kron. Oglasiti se je pismeno ali osebno pri Ivantl Novak, pos in trtnarju pri Sv. Urbanu pri Ptuju. 9 Vzajemna zavarovalnica v Ljubjani, lunajska cesta 19. * v Mjaiovi hiši v pritličju * Dunajska cesta 19. za-va.r-u.3e ; Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke, a. Proti prelomom zvonove, in 3. Za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam. * Edina domača, stoveMka za arovalnica. S-troji le flnsrojJjntiS 12-7